swiss-francs-2030374_640

Zadnje dni odmeva prva sodna zmaga na prvostopenjskem sodišču. Ta prinaša upanje za več tisoč Slovencev, katerih posojila so vezana na švicarski frank.

Zadnja leta redno spremljamo medije, ki poročajo o tem, kako ljudje, ki so pred leti najemali posojila v švicarskih frankih le-teh ne morejo več odplačevati in kako je njihova glavnica, kljub rednemu, večletnemu odplačevanju narastla. Samo opazovali so lahko gibanje tečaja in upali na to, da bodo njihove pritožbe o nekorektnem poslovanju s strani bank in zavajanju “uslišane.” In pokazala se je luč na koncu tunela …

Posel z visoko stopnjo tveganja

Zadnje dni odmeva prva sodna zmaga na prvostopenjskem sodišču. Ta prinaša upanje za več tisoč Slovencev, katerih posojila so vezana na švicarski frank. Kot je povedala Ana Pestar, predsednica Združenja Frank, gre za prvo pozitivno sodbo prvostopenjskega sodišča v zadevi kreditojemalca v CHF proti Unicredit banki. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je pogodba o dolgoročnem deviznem posojilu nična. Razlogi za to pa so bili naslednji:

  • Pri kreditni pogodbi gre za posel z visoko stopnjo tveganja, pri katerem ni mogoče niti približno ugotoviti, koliko mora stranka plačati iz naslova pogodbe;
  • Banka bi morala in tudi je vedela, da bo v prihodnosti (po sklenitvi pogodbe) prišlo do krepitve CHF v primerjavi z EUR;
  • Banka bi morala vedeti, da v daljšem časovnem obdobju obstaja precej velika verjetnost, da bo prišlo do večjih sprememb v gospodarstvu ali na trgih, kar se bo lahko odražalo tudi v večjih spremembah vrednosti valut ali referenčne obrestne mere, in bi morala to tudi tožniku pojasniti.

switzerland-1236383_640»Sodišče je sprejelo navedbe, da možnost takšnega porasta CHF napram EUR, in posledice le tega, tožniku ni bila nikdar predstavljena. Tožnik tako ni razpolagal z informacijami, na podlagi katerih bi sprejel drugačno odločitev. Zato je sodišče ugotovilo ničnost celotne pogodbe, saj tožnik ob ustrezni pojasnilni dolžnosti banke take pogodbe ne bi sklenil,« še dodaja Pestarjeva.

Glede na to, da gre za prve zaključke tožb, ki so v korist kreditojemalcem, se pričakuje porast števila tožb predvsem članov Združenja Frank pa tudi vseh drugih, ki upajo, da se bodo na ta način rešili »vreče brez dna«.

»Obstaja tudi nekaj bančnikov, ki se zelo dobro zavedamo, da je kredit treba najeti v valuti v kateri ustvarjamo svoje prihodke. Ti bančniki smo bili večinoma proti uvedbi takih kreditov, vse do trenutka, ko so nas poslovne enote soočile z dejstvom, da potencialni kreditojemalci takoj po negativnem odgovoru na vprašanje ali ponujamo kredite v švicarjih naše poslovne enote zapustijo, kljub temu, da smo imeli vedno zelo konkurenčno ponudbo evrskih kreditov. Ni odveč poudariti, da pri nasvetu, da naj se stranke raje odločijo za najem kredita v evrih nismo bili pretirano uspešni, saj je večina videla le trenutno razliko v anuitetah. Zanimivo je, da ti, ki se sedaj pritožujejo ne omenjajo koliko so do sedaj prihranili pri plačilu mesečnih anuitet, seveda v primerjavi z primerljivim evrskim kreditom,« pa je o tem že pred časom zapisal bančnik Roman Budna.

Kmalu zakon za zaščito posojilojemalcev v frankih?

Po poročanju Financ in Siol.net se kmalu obeta tudi zakon za zaščito posojilojemalcev v frankih. Predlog interventnega zakona so pripravili dr. Boštjan M. Zupančič, dr. Ciril Ribičič ter dr. France Grad in bo šel jeseni v državni zbor. Zakon namerava izenačiti položaj kreditojemalcev, ki so najeli posojilo v frankih, s tistimi z evrskim posojilom.

Pri preračunih, ki bi jih morale opraviti banke, bi uporabili obrestno mero za posojila v evrih, zajeli pa bi desetletno obdobje od leta 2000 do 2010. Kreditojemalci pa bi se sami odločili, ali na novo preračunane posojilne obveznosti do banke sprejmejo ali ne. Zupančič in nekdanji ustavni sodnik Ribičič sta spomladi napisala tudi mnenje, da je položaj tistih, ki so najemali posojila v švicarskih frankih, in to na priporočilo bank kreditodajalk, moralno, civilnopravno, kazenskopravno in ustavnopravno nesprejemljiv.

15 tisoč slovenskih posojilojemalcev, naj bi bilo opeharjenih tudi zato, ker so morali prevzeti nesorazmerno oziroma celotno tveganje tečajnih razlik. Zato sta opozorila tudi na morebitno kazensko odgovornost vodilnih oseb v bankah za goljufijo. Banke so “toksična posojila”, kakor sta jim rekla, po njunem celo vsiljevale finančno in pravno neukim posojilojemalcem.

Naj spomnimo, posojilo v frankih je najelo približno 15 tisoč posojilojemalcev, trenutno pa je odprtih za 470 milijonov evrov posojil v frankih.