family-593188_640

Ana Vezovišek redno svetuje bralcem in bralkam revije Liza, tokrat je razkrila, zakaj je pomembno voditi skupne finance.

Imeti skupne finance je prava umetnost. Zahteva visoko stopnjo zaupanja, iskrenosti, kompromisov, skupnih ciljev, načrtovanja itn. In ravno zaradi tega ima verjetno veliko ljudi ločene finance. Ker je to prav poseben projekt. Nekateri imajo celo tako ločene finance, da partnerja drug za drugega ne vesta, kakšne prihodke imata, kaj šele odhodke.

Njihova poraba sredstev temelji na medsebojnem dogovoru, običajno brez natančnega pregleda skupnih odhodkov in prihodkov. To pomeni, da se partnerja preprosto dogovorita, kdo na primer plača položnice za stanovanje, kdo hrano, kdo stanovanjsko posojilo, oblačila za otroke itd. In to nekaj časa celo funkcionira, a vse do takrat, ko se pri enem izmed partnerjev nekaj ne zalomi. Bodisi, da zaradi neenakomerne porazdelitve porablja več, kot ima na voljo, bodisi zaradi tega, ker v osnovi nima nadzora nad denarjem ali pa ker enostavno pride do nekega nepredvidenega izdatka, ki mu pokvari finančno sliko.

In potem je treba nekaj spremeniti. Zelo spremeniti, sicer slej ko prej začne prihajati do velikega razhajanja, ki nemalokrat vodi do nepotrebnega stresa, občutka manjvrednosti in na koncu celo do razhoda. Da bi se temu izognili, je ključno, da si najprej postavimo skupne cilje.

Partnerja morata imeti skupne cilje

family-222764_640V prvi vrsti se morata partnerja najprej pogovoriti o tem, kaj si v življenju želita. Kaj bi si želela privoščiti čez 5, 10, 15 let, kaj bi želela omogočiti svojim otrokom. Kakšen življenjski stil bi želela imeti, ko se bosta enkrat upokojila, kdaj bi želela prenehati delati za denar in kaj je tisto, kar ju resnično veseli in za kar bi bilo smotrno že danes varčevati. Ko vse to ugotovita, zapišeta cilje in jih časovno opredelita.

Potem pa sledi osnova – vodenje proračuna, da ugotovita, kako realni so cilji, kaj morata za dosego teh narediti, kaj si lahko privoščita in česa ne. Z vodenjem proračuna začneta načrtovati svojo porabo in spremljati, kje na poti do svojih ciljev sta.

Pomembno je, da se vsaj enkrat mesečno na t. i. ‘budžet meetingu’ dogovorita, kakšni so načrti za mesec, ki so pred njima, in ustrezno prednastavita kategorije porabe. Tako se vzpostavlja večje zaupanje, še bolj se povežeta in živita za skupne cilje. Je pa pomembno še nekaj … Vsak mora imeti svoj mini budžet ali t. i. ‘fun money’, ki je namenjen le njima – vsakemu posebej. Ta denar lahko vsak porabi čisto zase in za to ne rabi ‘polagati’ računov. Zakaj je to tako pomembno? Da ne pride do tega, da si eden izmed partnerjev izpolnjuje svoje male želje, drugi pa ne.

Kaj pa, če res ne moreta imeti skupnih financ?

Seveda obstajajo primeri, kjer skupne finance nikakor ne pridejo v poštev. To pomeni, da partnerja enostavno nimata skupnega budžeta in vsak ‘svoja’ sredstva porablja skladno z nekim dogovorom, za katerega ni nujno, da je realen in skladen s potrebami in pri čemer se navadno predhodno ne posvetujeta. Pri slednjem gre predvsem za večje nakupe, ki lahko zajedajo v skupni proračun in zaradi katerega je lahko kateri izmed partnerjev v limitu, posega po kreditnih karticah itd. A takšen način upravljanja navadno predstavlja res velik izziv in manj svetlo prihodnost, kot če bi si bili v ravnanju z denarjem enotni in bi imeli skupne cilje.

Pomembno je, da svojih želja ali kasneje nakupov ne skrivamo pred partnerjem in da nimamo slabega občutka, če nas kdaj kje zanese. O denarju se enostavno moramo pogovarjati, saj bomo le tako lahko skupaj poskrbeli za varno prihodnost.