entrepreneur-1340649_640

Razpršitev premoženja med različne vrste naložb in različne upravljavce

Tako, kot imamo pravila povsod v življenju, obstajajo tudi pravila pri investiranju. Nekateri se kakršnihkoli pravil sicer izogibajo, a pravila investiranja niso napisana zaradi pravil samih, temveč zato, ker je z upoštevanjem teh verjetnost doseganja donosov bistveno višja, kot bi bila sicer. Mitja Vezovišek nam tokrat razkriva 5 osnovnih pravil investiranja.

Prvo pravilo: Izogibaj se naložbam, ki jih ne razumeš

entrepreneur-1340649_640Če torej ne razumete principa delovanja vzajemnih skladov, se o tem, pred investicijo, poučite. To vam bo vzelo nekaj dni ali pa posvet ali dva pri neodvisnem svetovalcu. Najbolj enostaven način je, da obiščete kakšno izobraževalno delavnico in to kombinirate s prebiranjem strokovne literature na to temo.

“Značilnosti bolj kompleksnih naložbenih produktov žal ne morete osvojiti v nekaj dneh. Ker je za to potreben študij in praksa, se tovrstnih naložb izogibajte, če pri investiranju nimate opore v obliki izkušenih strokovnjakov. S tem ne mislimo na prvega svetovalca, ki vam prekriža pot, temveč na osebo (še bolje ekipo), ki ima dokazljive reference ter s katero podpišete mandatno pogodbo o strokovni podpori. Ta naj vsebuje tudi stavek “svetovalec se zavezuje stranki svetovati pošteno in etično, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka,” opozarja Mitja Vezovišek, wealth manager.

Drugo pravilo: Večji ko je pričakovan donos, bolj tvegana je naložba

Izogibajte se naložbam, ki obljubljajo previsoke donose. Donose, ki presegajo 12 % letno, je, za povprečnega vlagatelja, na dolgi rok nemogoče ustvarjati. Če vam kdo obljublja več kot 1 % mesečno ali 12 % letno se raje obrnite stran.

“Drži, da se svet razvija in da se občasno pojavijo izjemne priložnosti za visoke donose ob sprejemljivem tveganju. Takšne priložnosti se npr. pojavijo po obdobjih depresije, nezaupanja in črnogledih napovedi, ki nimajo opore v dejanskih podatkih ali pa v primeru razvojnega preboja, odkritja nove tehnologije, kot je bil npr. parni stroj, internet ali kot je danes “verjetno” blockchain,” dodaja strokovnjak.  

Tretje pravilo: Razpršitev premoženja med različne vrste naložb in različne upravljavce

Kot primer tokrat Mitja Vezovišek navaja odločitev investirati svoje prihranke v vzajemne sklade. “Pri tem je smiselno sredstva razpršiti tako med delniške kot obvezniške sklade, na razvite kot tudi razvijajoče se trge in tudi med več upravljavcev. A to še ni dovolj. V našem naložbenem portfelju je prostor še za kakšne druge finančne produkte, ne samo vzajemne sklade. Katere produkte bomo izbrali, je odvisno predvsem od naše finančne pismenosti, ponudbe in višine sredstev, ki jih imamo na voljo.”

Četrto pravilo: Pazite na stroške!

Stroški pomembno vplivajo na donosnost vsake naložbe. Zato je smiselno med množico podobnih naložb izbirati tiste, ki imajo najnižje stroške. “Ko govorimo o investiranju, se običajno soočimo z različnimi vrstami stroškov, ki različno vplivajo na donosnost. Nekateri so enkratni, druge pa plačujemo stalno, ne da bi se tega zavedali. Prav takšni stroški pa najbolj vplivajo na končni izplen.”

Pri investicijah se običajno srečamo s tremi glavnimi stroški:
– vstopni stroški, ki jih plačamo ob vstopu v naložbo in se gibljejo v razponu od 0 do 6 %;
– izstopni stroški, ki jih plačamo ob izstopu in se gibljejo v razponu od 0 do 3 %;
– upravljavski stroški, ki jih plačujemo stalno in se gibljejo v razponu od 0 do 3 %, pri čemur velja, da ti, na dolgi rok, najbolj zmanjšujejo vrednost premoženja.

Peto pravilo: Nikar ne pozabite na spremljanje naložb in prilagajanje naložbenega portfelja razmeram na trgu

Če želimo dosegati stabilnejše in višje donose, kot večina, potem moramo spremljati in revidirati naš naložbeni portfelj. Kako pogosto je to smiselno početi, da učinek ne bo nasproten?

stock-market-2616931_640“Najprej je treba poznati naložbeno strategijo. S tem mislimo na cilj revidiranja oziroma menjave naložbenih produktov oziroma razredov. Če se odzivamo na dogodke na trgu in lovimo vrhove v času rasti tečajev in najnižje točke v času padanja tečajev, je verjetnost, da bomo pri tem uspešni, izredno majhna. Kaj se bo zgodilo v naslednjih dneh ali tednih je namreč praktično nemogoče napovedati.

Pri revidiranju naložbenega portfelja je tako smiselno zasledovati svetovne trende in naložbeni portfelj usmerjati v nasprotno smer, kot to počne večina. To pomeni, da v času največje panike na delniških trgih, ko mnogi obupajo, kupujemo delnice, namesto, da bi jih prodajali in obratno. To ne pomeni, da se na spremembe na trgih odzivamo dnevno in aktivno trgujemo, temveč so menjave učinkovite le, če jih opravljamo periodično.

Pasivna naložbena strategija običajno prinese višje donose kot aktivna. S tem ne mislimo na popolno pasivnost, temveč na ohranjanje enake naložbene sestave (razporeditev po naložbenih razredih) portfelja, kot jo določimo v investicijskem načrtu. Zato pa najprej potrebujemo načrt!” še dodaja wealth manager.

Članek je bil objavljen v reviji ADMA.