Marsikdo mi je zavidal otroštvo. Vsega smo imeli dovolj, nekaterih stvari celo preveč (na primer hrane, pijače itd.). Starši so me v šolo vozili v prestižnih avtomobilih, oblačili v oblačila priznanih blagovnih znamk, vsak družinski član je imel v sobi televizijo, vsako leto smo bili vse poletje na morju, pozimi pa na smučanju, nikoli mi ni bilo treba varčevati, kreditov nismo poznali … Prav idilično življenje! Pa je bilo res?
Ko sem imela 18 let, me je nekega večera presunil strašen dogodek. Dogodek, ki je zaznamoval moje življenje in je bil posledica alkohola… Tisti večer sem morala zapustiti hišo, v kateri sem preživela otroštvo, in svoje najbližje. Vse kar sem vzela s seboj, so bila le nujna oblačila. Tako sem v trenutku ostala brez vsega, in to le zato, ker je nekomu alkohol pomenil več kakor lastni otroci. Takrat sem prvič občutila kako tanka je meja med »bogatim« in »revnim« ali še huje »osiromašenim«.
Takoj sem si morala poiskati delo prek študentskega servisa. Opravljala sem različna priložnostna dela, dokler nisem zašla na pot, ki me je pripeljala v banko. Kljub vsakodnevnemu osemurnemu delovniku sem našla čas in energijo še za študij – z dvoletno zamudo, ampak vendar. Prva ovira s katero sem se morala spopasti, ko sem začela študirati, je bila, da nisem imela računalnika. Spraševala sem se: Kako bom delala seminarske naloge? Tako sem se odločila za svoj prvi večji nakup, takrat v vrednosti 400.000 tolarjev. Računalnik sem kupila na deset obrokov. Ti obroki so me vsak mesec zelo boleli in samo čakala sem kdaj jih bo konec. Vsak mesec sem črtala in štela, koliko jih še ostane. Pa jih je bilo “samo” deset … Vse kar sem imela pred očmi so bile mesečne obveznosti in nobene posebne koristi od računalnika. Nenadoma mi je bilo nakupa žal, saj bi lahko seminarske naloge delala v knjižnici. In tako prihranila… Po štirih letih dela v banki sem začela iskati nove izzive. Enega sem našla v takratni Svetovalni skupini Individa, kjer sem se kmalu tudi zaposlila.
Prva zaposlitev… Juhu! In kmalu seveda prvi limit, prva kreditna kartica in prvi kredit za avto. Zakaj pa ne? Saj sem kreditno sposobna! Imam službo za nedoločen čas! Tega ne bom nikoli pozabila… Vse kar mi je po nekaj mesecih ostalo, so bile nove mesečne obveznosti v višini 345 evrov in športni avto s 17 »colskimi« gumami, ki mi je pomenil samo strošek in nobenega luksuza. Še več. Prav pazila sem, kam se peljem, da nebi porabila preveč bencina! Avto je namreč porabil 9,3l/100 km, še vedno imam v glavi. Grozno! In limit! Kako se ga znebiti? Zašla sem v začaran krog. In kar je najhuje, ko sem hotela prodati avto, ga ni nihče hotel kupiti. To me je presenetilo. Pa tako lep je bil… Ja, lep. Samo na to sem se ujela. Kje pa je ekonomičnost, varnost itd.? No, danes zelo dobro vem, kakšen mora biti avto. V podjetju, v katerem sem bila zaposlena, sem se začela spogledovati z različnimi finančnimi produkti od vzajemnih skladov in zavarovanj do vrednostnih papirjev, kreditov itd. Največje zanimanje so v meni vzbudili ravno slednji – krediti.
Nisem točno vedela na osnovi česa banka neki kredit banka odobri in drugega ne. Zakaj nekateri upoštevajo malico in prevoz ter drugi ne? Kako banka ugotovi koliko je nekdo resnično kreditno sposoben? To me je začelo motiti. Želela sem odgovore na vprašanja. In edina rešitev je bila, da kariero nadaljujem v banki.
V banki sem se specializirala na področju financiranja fizičnih in pravnih oseb. V samem delu sem zelo uživala, saj se je velikokrat izkazalo, da je ravno poznavanje obeh področij optimalno za stranke. In vse bi bilo krasno, če nebi vse pogosteje k meni pričele prihajati stranke z dvema, tremi ponudbami in me spraševale: »No, kolikšen je vaš najnižji pribitek? Najboljša ponudba, ki jo imam je 1,90%?« Joj, kako grozno! Prijela sem ponudbe, gledala tiste številke, jih primerjala in ves čas razmišljala: »Kako naj jih sedaj prepričam, da smo mi boljši, če pa trenutno nismo najbolj ugodni? Kateri so tisti argumenti s katerimi jih lahko prepričam? Naj jim rečem, da obrestna mera ni tako pomembna ali pa morda, da so »naša« zavarovanja, ki jih morajo skleniti bolj primerna kot pa zavarovanja »sosedov«?« Verjemite, ni lahko, ko se človek želi izkazati pred delodajalcem. Takrat marsikdo nehote prestopi mejo etičnosti. Tisto mejo, ko ve da bo, v kolikor bo stranka sklenila življenjsko zavarovanje, kljub temu, da ga že ima, kredit odobren. Se sliši grozno? Ja, meni je bilo to tako grozno, da sem pričela razmišljati kako bi lahko to spremenila? Kako bi lahko bila etičnost na prvem mestu? Prišla sem do ugotovitve, da je rešitev samo ena…
V banki sem dala odpoved. Marsikdo me je takrat vprašal: “A si nora? Šla boš iz banke? Iz tako varnega okolja? In to ravno v času največje krize?” Ja, šla sem iz banke. Stopila iz varnega zavetja in šla novim izzivom naproti. Pričela sem ljudi izobraževati na področju financiranja in osebnega proračuna, opozarjati kje vse se skrivajo pasti in kako lahko tudi s kreditom prihranijo! Ja, prihranijo! Ko sem pričela delati analize ponudnikov financiranja nisem mogla verjeti številkam. V povprečju so razlike do 10%! Sedaj si pa predstavljajte, da najamete 100.000 € kredita. Vam bi bilo vseeno, če ga preplačate za 10.000 €? Predvidevam, da ne. In kar je pomembneje od številk, zadolžiti se moramo varno, poskrbeti moramo za svojo prihodnost, prihodnost svojih otrok!
Dnevno se srečujem z zelo žalostnimi zgodbami, ko ljudje ne morejo več odplačevati dolgov, ko svojim otrokom ne morejo več plačati malice v šoli… Zelo boleče! Vprašam jih kako je prišlo do tega? Kje se je zalomilo? In kaj ugotovim? Živeli so preko svojih zmožnosti! Lahko bi rekli, da podobno, kot jaz. Začelo se je z limitom in kreditno kartico, saj je to najbolj enostavno in poceni (no, jaz sem mislila tako). Nadaljevalo se je z enim, drugim, tretjim kreditom. In še ni bilo konec. Za piko na i so si denar začeli izposojati še od »nepravih« institucij. Ni šlo v nedogled, ker ne gre. Vsi ti ljudje so občutili kako tanka je linija med »bogatim« in »revnim«, tako kot jaz, vendar na drugi način. Kateri je hujši? Osebno ne zamenjam svojega življenja, saj brez teh življenjskih izkušenj nebi bila tam kjer sem – na vaši strani, strokovno in neodvisno vam v pomoč!