Kaj imata skupnega valentinovo in finance?

Valentinovo. Praznik, ki je večini poznan kot praznik zaljubljencev. No, tisti, ki so samski ta praznik pogosto sarkastično imenujejo »Dan zavedanja samskosti«. In če danes vsepovsod lahko beremo o valentinovem, moramo o tem nekaj napisati tudi mi. In le kaj bi lahko pričakovali drugega kot to, da valentinovo prepletemo s financami.😉

Zgodba o Valentinu malce drugače

Tako kot veliko drugih tudi valentinovo nosi posebne zgodbe preteklosti in ena od njih je, da je na večer, preden je bil sveti Valentin zaradi svoje krščanske vere mučen, slepi ječarjevi hčeri predal ljubezensko pismo, obogateno z verzi, na katerem je pisalo »Od tvojega Valentina«. Legenda celo pravi, da naj bi ji njegova ljubezen povrnila vid, kot lahko preberemo v svetovni spletni knjižnici Wikipediji.

Sicer pa prve omembe svetega Valentina, povezane z romantično ljubeznijo, segajo v 14. stoletje, ko so v Angliji in Franciji ta dan označevali kot tistega, ko se ptički ženijo. Ljubimci so si takrat izmenjevali pisemca in se poimenovali za valentine. Seveda pa ne smemo pozabiti niti na Shakespeara, ki je v Hamletu tudi Ofeliji položil v usta ta praznik, ko je dejala: »Jutri je valentinovo«.

Po svetu so skozi zgodovino in še danes potekajo različna praznovanja, v Angliji je recimo v 18. stoletju praznik zrasel v priložnost, ko si pari izražajo medsebojno ljubezen s cvetjem, slaščicami in voščilnicami, kar poznamo še danes. V Italiji pa zaljubljenci podarjajo ključ svetega Valentina kot romantičen simbol, s katerim povabijo ljubljeno osebo k odklepanju svojega srca.

Stari Rimljani so kot predhodnico današnjega valentinovega praznovali t.i. luperkalijo, praznik očiščenja mesta, zdravja in plodnosti, ki so ga obogatili s številnimi aktivnostmi. Ena od njih je bila tudi ljubezenska igra, v kateri so se povezali pari, ki so bili nato skupaj celo leto.

Vse prej kot prijetno pa je praznovanje tega praznika v Indiji, saj še danes prav na 14. februarja naletimo na številne proteste. Še več, v letu 2023 je indijska oblast pozvala ljudi, naj na valentinovo objemajo krave, saj je ta dan pri njih razglašen kot dan objemanja krav. To so utemeljili s tem, da naj bi objemanje krav prineslo čustveno bogastvo in povečalo individualno in skupno srečo. Seveda je ta razglasitev, predvsem med mladimi in izobraženimi Indijci, naletela na veliko posmeha.

Valentinovo in finance

Pa stopimo v današnje čase in sodobne »valentinove« izzive.

Na začetku partnerske zveze je običajno vse tako preprosto. Vsak razpolaga s svojim denarjem, saj še premalo vesta drug o drugem in tako izmenično plačujeta večerje, kino, izlete idr.

Potem pa se odločita, da bosta živela skupaj. Dogovorita se o lokaciji bivanja, pa o tem, kdo bo hodil v trgovino, kdo bo plačal položnice, celo o barvi tepiha najdeta kompromis.

Kaj pa finance? Jih kar naenkrat združita? Kdo bo zdaj nadziral njune prihodke? Kaj če bo eden porabil več kot drugi? Mu lahko rečemo, da ne sme? Ali pa ima eden višje dohodke, je potem prav, da si razdelimo stroške na pol? Mora tisti, ki zasluži več tudi plačevati več?

Glavobol zaradi skupnih financ / skrivanje

Imeti skupne finance je prava umetnost. Zahteva visoko stopnjo zaupanja, iskrenosti, kompromisov, skupnih ciljev, načrtovanja itn. In ravno zaradi tega ima verjetno veliko ljudi ločene finance.

Glede na raziskavo CreditCards.com iz leta 2022 je 43 % parov izjavilo, da imajo samo skupne bančne račune. 34 % parov v isti anketi pove, da ima mešanico skupnih in ločenih računov, 23 % pa ima svoje finance popolnoma ločene.

Nekateri imajo celo tako ločene finance, da partnerja drug za drugega ne vesta, kakšne prihodke imata, kaj šele odhodke. Njuna poraba sredstev temelji na medsebojnem dogovoru, običajno brez natančnega pregleda skupnih odhodkov in prihodkov. To pomeni, da se partnerja preprosto dogovorita, kdo na primer plača položnice za stanovanje, kdo hrano, kdo stanovanjski kredit, oblačila za otroke itd.

To običajno nekaj časa celo deluje, vse dokler se pri katerem izmed partnerjev kaj ne zalomi. Morda zaradi neenakomerne porazdelitve porablja več, kot ima na voljo, morda čuti, da v osnovi nima nadzora nad denarjem, ali pa se pojavi nek nepredviden izdatek, ki mu pokvari finančno sliko. In potem je treba nekaj spremeniti. Zelo spremeniti, sicer se partnerja vse bolj prepirata, si povzročata nepotreben stres, občutek manjvrednosti in se na koncu lahko celo razideta.

Raziskava v ZDA je pokazala, da mnogi zakonci ne skrivajo le nakupov. Približno 7,2 milijona Američanov (4,4 milijona moških in 2,8 milijona žensk) je skrilo bančni račun ali račun kreditne kartice pred svojim zakoncem ali partnerjem. In če imate eno skrivnost, se seveda pojavi vprašanje, kaj vse je še skrito.

In kakšne skrivalnice uporabljajo pred svojimi partnerji?

  • Na skrivaj odprejo nov bančni račun na drugi banki.
  • Kupijo zlato.
  • Odprejo sef na banki in ga nosijo tja.
  • Zamolčijo, da so dobili dodaten projekt in seveda tudi honorar.
  • Del zaslužka nesejo staršem in ga tam shranijo.
  • Odprejo račun na ime staršev in tja polagajo denar.

Denar vzrok za ločitev?

Raziskave v ZDA kažejo, da je, poleg nezvestobe in pomanjkanja komunikacije med partnerjema, denar med tremi najpogostejšimi razlogi za ločitev.

S kakšnimi dilemami se v partnerskih zvezah soočamo, kaže kar pismo nekega gospoda, ki je v zelo veliki dilemi, ker ne ve, kaj naj stori z ženo, ki preveč troši denar:

»Pri nama je šlo tako daleč, da razmišljam o ločitvi. Več let se namreč z ženo borim glede financ in vedno znova jo rešujem iz minusa. Kot bi se boril z odvisnežem. Vsakokrat mi obljubi, da je zdaj pa res šla zadnjič v limit, da je res zadnjič uporabila kreditno kartico, a čez nekaj mesecev ista zgodba. Ves denar, ki ga zasluži, okoli 1.800 evrov, zapravi. Vse položnice plačujem jaz, na dopust gremo z mojim denarjem. Tako utrujen sem od vsega skupaj …«

Tukaj je seveda potreben temeljit pogovor in odločitev drugega partnerja, da si želi pomoči.

6 najpogostejših težav z denarjem, ki uničujejo zakon:

  • Da govorita o tem, kaj je moje, tvoje, najino.
  • Nabiranje dolgov.
  • Različen odnos do denarja, varčevanja, porabe.
  • Precej različne višine prihodkov.
  • Otroci in njihov vpliv na družinski proračun.
  • Finančne težave širše družine in posojanje denarja.

V kolikor popolnoma zaupamo partnerju, skupne finance ne bi smele biti vprašanje.

Ločene finance običajno ne pomenijo nič drugega kot strah, ki se je zasidral v nas bodisi v otroštvu zaradi delovanja naših staršev ali pozneje zaradi stališča družbe, v kateri živimo, oziroma slabih izkušenj v partnerstvu. Ločene finance najpogosteje pomenijo, da partnerju (še) ne zaupamo povsem, kar se odraža tudi na drugih področjih, ne le pri denarju. Ali res želimo takšno partnerstvo? Dolgoročno najbrž ne!

Da bi se temu izognili, je bistveno:

Da si najprej postavimo skupne cilje. Torej vprašati se moramo, kaj si želimo privoščiti čez 5, 10 ali 15 let? Kaj želimo omogočiti otrokom? O kakšnem življenjskem slogu sanjarimo, ko se bomo enkrat upokojili? Kdaj želimo prenehati delati za denar in kaj nas resnično veseli? Ko vse to ugotovimo, zapišimo cilje in jih časovno opredelimo.

Sledi vodenje proračuna, da ugotovimo, kako uresničljivi so cilji, kaj moramo narediti, da bi jih dosegli, kaj si lahko privoščimo in česa ne. Z vodenjem proračuna začnemo načrtovati svojo porabo in spremljati, kje na poti do svojih ciljev smo. Pomembno je, da se vsaj enkrat na mesec na t. i. »budget meetingu« dogovorimo o načrtih za prihodnji mesec in ustrezno nastavimo kategorije porabe. Tako se med partnerjema vzpostavlja večje zaupanje, še bolj se povežeta in živita za skupne cilje. Je pa pomembno še nekaj … Vsak mora imeti svoj mini budget ali t.i. »fun money«, ki je namenjen le njemu. Ta denar lahko vsak porabi čisto zase in mu za to ni treba »polagati računov«. Zakaj je to tako pomembno? Da se slučajno ne zgodi, da si eden od partnerjev izpolnjuje želje, drugi pa ne.

Kaj pa, če eden od partnerjev zasluži več?

Dejstvo je, da običajno eden od partnerjev zasluži več kot drugi, zato bi bilo prav, da so tako razporejeni tudi odhodki. Ni prav, da enemu partnerju ostaja denar na računu, drugi pa živi v minusu. Seštevek plusa in minusa je v tem primeru še vedno minus. Verjemite, da bodo partnerski odnosi čisto drugačni, če si bomo zastavili skupni proračun in skupne cilje. Vedeli bomo, česa se veselimo in kaj nam veliko pomeni, ter stremeli k temu, da to dosežemo (seveda pa si kaj privoščimo tudi zase s svojim denarjem »za gušt«). Pri denarju »za gušt« gre seveda za majhne zneske v višini okoli treh odstotkov skupnega budgeta. Do enakega zneska sta seveda upravičena oba partnerja.

Če bi bile v tem primeru finance ločene in da eden od partnerjev zasluži precej več, predstavlja zanj odhod na počitnice manjšo težavo kot za partnerja, ki zasluži precej manj. A partner tega ne prizna in gre v limit ali vzame kredit. Zlahka opazimo, kam vse to pelje. Če tempo življenja narekuje partner z več denarja, drugega spravi v dolgove. In slednji se počuti manjvrednega in takšno razmerje zlahka razpade. Če pa narekuje tempo življenja partner z manj denarja, se drugi počuti prikrajšanega za radosti življenja. In spet gre takšno razmerje po zlu.

In zakaj je še priporočljiv skupni proračun? Ker se z rednimi pogovori o skupnih financah, ki jih imamo na začetku meseca, naš odnos še okrepi in se s partnerjem še bolj povežemo. Drug drugemu se neuradno zavežemo, da bomo z denarjem skrbno ravnali. In če nas bo kdaj zaneslo, se bomo s partnerjevo pomočjo veliko lažje vrnili na pravo pot in spet sledili skupnim ciljem.

Kaj, če res ne moremo imeti skupnih financ?

Seveda obstajajo primeri, ko skupne finance nikakor ne pridejo v poštev, ker enostavno eden izmed partnerjev na to nikakor ni pripravljen in si tega ne želi. To pomeni, da partnerja preprosto nimata skupnega budgeta in vsak »svoja« sredstva porablja v skladu z nekim dogovorom, za katerega ni nujno, da je skladen s potrebami in partnerjem. To zlasti velja za večje nakupe, ki lahko zajedajo v skupni proračun in zaradi katerih je lahko eden od partnerjev v limitu, posega po kreditnih karticah itd. A takšen način upravljanja običajno predstavlja res velik izziv in manj svetlo prihodnost, kot, če bi si bili v ravnanju z denarjem enotni in bi imeli skupne cilje. Pomembno je, da svojih želja ali kasneje nakupov ne skrivamo pred partnerjem, in da nimamo slabega občutka, če nas kdaj zanese. O denarju se enostavno moramo pogovarjati, saj bomo le tako lahko skupaj poskrbeli za varno prihodnost.

7 nasvetov za zdravo partnerstvo:

  • Imejta skupni proračun (POZOR! To ne pomeni, da imamo tudi skupen bančni račun!).
  • O svojih življenjskih odločitvah se pogovarjajta SKUPAJ.
  • Prepoznajta različnost v vajinih osebnostih, navadah.
  • Naj višina prihodkov ne bo spor in ne povzroči občutek manjvrednosti tistemu, ki zasluži manj.
  • Nikakor ne skrivajte denarja ali kakšnih izrednih prihodkov pred partnerjem.
  • Postavita dolgoročne cilje, kot je nakup hiše, avtomobila SKUPAJ.
  • Ne dovolita, da otroci s svojimi prevelikimi željami določajo finančne izdatke.

Če bi vam torej dali samo en nasvet za upravljanje skupnih financ, bi ta bil: začnite pri besedah – To je NAJIN denar, to je SKUPEN denar. Boste videli, kakšen učinek imajo.

Navsezadnje imate ob sebi vašo sorodno dušo, mar ne? Začnite jo/ga tudi tako obravnavati!

Donosnost obvezniških naložb v letu 2022 katastrofalna, bo v 2023 kaj bolje?

Imetniki obvezniških naložb z lanskim letom nikakor ne morejo biti zadovoljni. Državne obveznice držav EU, ki veljajo kot ene najbolj varnih in stabilnih naložb, so v lanskem letu izgubile več kot 15 % vrednosti (v EUR). Tudi ameriškim državnim obveznicam (treasuries), ki jih praktično velik del držav po svetu koristi za nalaganje svojega finančnega premoženja, ni šlo kaj dosti bolje. Izgubile so več kot 10 % vrednosti (v USD). Res pa je, da je neameriškim investitorjem rast ameriške valute napram ostalim valutam v lanskem letu te izgube močno omilila.

Zakaj je temu tako, se sprašuje marsikateri vlagatelj …

Pa si poglejmo malo zgodovino. V zadnjih desetletjih so obveznice vlagateljem predstavljale donosno in od delnic manj tvegano naložbo. Od 80-ih let prejšnjega stoletja je sledilo obdobje konstantnega upadanja obrestnih mer in nižanja inflacije kot posledica globalizacije in razvoja informacijske tehnologije, kar je blagodejno vplivalo na donosnost obveznic. Tako so ameriške podjetniške obveznice od leta 1980 do leta 2021 samo v štirih letih zabeležile negativno nominalno donosnost.

Naraščajoča inflacija, najvišja v zadnjih desetletjih, pa je to spremenila. Če velja, da je v normalnih gospodarskih razmerah korelacija med delnicami in obveznicami praviloma negativna, temu v obdobju visoke inflacije ni tako. Negativna korelacija med delnicami in obveznicami vlagateljem pomaga, da tudi v obdobju finančnih kriz in večjih pretresov na svetovnih borzah njihovi portfelji ne zabeležijo tako strmih padcev. Tako je bilo tudi v zadnji veliki finančni krizi leta 2008. Takrat so ob strmih padcih delniških tečajev obveznice ohranjale pozitivno donosnost.

Analitiki pa so ugotovili, da v primeru, če inflacijska stopnja doseže 2.5 % ali več in so inflacijska pričakovanja tudi za prihodnost visoka, negativna korelacija med delnicami in obveznicami ne drži več in lahko postane celo pozitivna. To pomeni, da ob padcih delniških tečajev upadejo tudi tečaji obveznic in obratno. Prav temu pojavu smo bili priča tudi v letu 2022. Obveznice žal niso nudile vlagateljem varnega pribežališča.

Inflacija se nekoliko umirja

Vlagatelje pa seveda najbolj zanima, če bo tudi v letošnjem letu 2023 tako.

Vse je odvisno od inflacijskih pričakovanj in posledično nadaljnjega dvigovanja obrestnih mer centralnih bank, predvsem ameriške FED in evropske ECB.

Trenutno podatki kažejo, da se inflacija kljub vsemu nekoliko umirja, predvsem v ZDA obrestna politika FED že kaže sadove. V ZDA je stopnja inflacije na letni ravni po podatkih, objavljenih v mesecu januarju, zopet upadla in znaša trenutno 6.5 %.  Na strani povpraševanja se stvari tako umirjajo, zaloge končnih proizvodov in polizdelkov zopet naraščajo.

Prav tako po zadnjih podatkih plače v ZDA in stopnja zaposlenosti, ki so glavni vir visokega povpraševanja, ne naraščajo več tako silovito. Cene energentov so znatno upadle od svojih najvišjih vrednosti sredi lanskega leta, dobavne poti, ki vplivajo na inflacijo na ponudbeni strani, pa so se po koronakrizi znova vzpostavile. V primeru, da se bo ta trend nadaljeval, bodo tudi centralne banke ustrezno reagirale in prenehale z dvigovanjem obrestnih mer oz. jih celo začele zniževati.

To pa seveda pomeni, da čakajo tudi obveznice boljši časi, po mnenju analitikov že v letošnjem letu.

Kako pa so finančni trgi vstopili v leto 2023?

Presenetljivo dobro. Tako je v januarju primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD pridobil 4.2 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ta mesec evropske delnice, primerjalni indeks MSCI Europe je zrastel celih 7.6 % (EUR). Tokrat tudi trgi v razvoju odlično, MSCI EM je porastel več kot 7 % (EUR). To gre predvsem na račun Kitajske, ki je z rahljanjem ukrepov zoper virus COVID-19 in odprtjem gospodarstva zopet privabila vlagatelje.

Lepo so se popravile tudi evropske obveznice. Po stabilizaciji konec lanskega leta so januarja pridobile v povprečju za obveznice visokih 2.1 % (v EUR).

Vrednost ameriškega dolarja pa se je v januarju zopet znižala, napram EUR je upadel za 1.8 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over January 2022

Kriptovalute v januarju odlično

Obrazi vlagateljev v kriptovalute so se v januarju končno razjasnili. Vrednost kriptovalut je namreč močno zrasla in premagala vse druge naložbene razrede. Tako je Bitcoin v januarju pridobil več kot 35 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa, a je še vedno daleč od vrednosti nekaj mesecev nazaj. Ali bodo kriptovalute postale vlagateljski hit letošnjega leta, pa se bo pokazalo v prihodnjih mesecih.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

V januarju so tudi delnice nepremičninskega sektorja lepo zrasle

Vrednost delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja je v januarju zrastla. Tako je eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, v mesecu januarju pridobil skoraj 9 %, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?                 

Vse je odvisno od prihodnje obrestne politike centralnih bank, to smo povedali že v uvodu. Ta pa je seveda odvisna od inflacijskih pričakovanj v prihodnjih mesecih.

Cilj centralnih bank, posebno FED-a je, da stopnjo letne inflacije spravijo v okvir 2 % – 2.5 %, kar je tudi za ekonomijo najbolj ugodna in sprejemljiva obrestna mera. Do tja pa je očitno lahko še dolga pot.

Inflacija v ZDA, kar je za finančne trge tudi najbolj pomembno, se očitno umirja. Ne moremo pa pričakovati, da bo FED takoj spremenil svojo obrestno politiko, to daje predsednik Jerome Powell ob vsaki svoji izjavi jasno vedeti. Zaenkrat je prva prioriteta še vedno zajezitev inflacije. Tako lahko tudi v letošnjem letu pričakujemo vsaj dva dviga obrestnih mer v ZDA, prvega že prvi dan februarja. Pred Evropsko centralno banko pa je očitno več dela, EU v zajezitvi inflacije očitno ni tako uspešna. Tako analitiki pričakujejo s strani ECB bolj agresivno obrestno politiko, kar pomeni letos več dvigov obrestnih mer.

Prav tako bodo pomembno vlogo pri nadaljnjem dogajanju na finančnih trgih imeli rezultati globalnih podjetij in korporacij za četrti kvartal prejšnjega leta. Del podjetij je rezultate že predstavilo in ta so povečini zadovoljila analitike. Rast dobičkov se sicer pričakovano nekoliko manjša kot pretekle kvartale, vendar ne toliko, kot so se bali nekateri analitiki.

Glavnina rezultatov pa še ni objavljena, to pričakujemo v prihodnjih dneh. Podjetje Microsoft, ki je rezultate že objavilo, je v Q4 2022 poslovalo bolje od pričakovanja analitikov predvsem po zaslugi rasti prodaje računalništva v oblaku (cloud computing). Napovedi vodstva podjetja za nadaljevanje leta pa so bolj meglene, rast prihodkov bi se lahko zmanjšala.

Kaj pa to pomeni za finančne trge?

Ugodna vrednotenja ob zadovoljivih rezultatih podjetij, nadaljnjem upadanju inflacije in milejši obrestni politiki centralnih bank bi bili odlična podlaga za rast delniških in obvezniških naložb. Vendar so to napovedi, vedno se lahko zgodi kaj nepredvidenega. Tako kot vedno omenimo, se je treba držati svoje naložbene strategije in se ne predajati čustvom, kar dolgoročno vedno prinese najboljše rezultate.

Veste kateri je najbolj depresivni dan v letu?

Se mogoče čutite izčrpane? Brez energije? Ne vidite smisla? Vas nič ne veseli? Ni več pričakovanja?

Ja, decembrski blišč in zabave so minile. In zdaj – praznina. Pravzaprav gre za vrsto depresije, ki jo čutite po decembrskih praznikih. Še zdaleč niste edini, ki se ujame v to sivo, morbidno vzdušje.

Razlogi za malodušje in občutek praznine:

  • Januarja ugotovimo, da je vsa čarobnost božiča mimo in bomo spet čakali celo leto. Potem ko smo gradili napetost cel mesec in čakali ta zadnji teden v letu, je vse skupaj minilo prehitro.
  • Družina, prijatelji in vaši bližnji, ki ste jih srečali v decembru, so odšli in to vam daje občutek osamljenosti, čeprav ste še vedno obdani z bližnjimi.
  • Vsa hrana in pijača je iz vašega telesa naredila katastrofo in ne upate si stopiti na tehtnico, kaj šele začeti razmišljati, kako to popraviti.
  • Praznično vzdušje je mimo, temni dnevi ostajajo, lučk in svetlobnih okraskov ni več. Tema je že kmalu popoldan, manj je sončne svetlobe in manj se gibate. Tega prej niste opazili, ker ste bili zaposleni z decembrskim bliščem.
  • Zadali ste si pretežke in previsoke novoletne zaobljube, ki vas navdajajo s strahom, namesto da bi vas navdihovale.
  • Preveč ste zapravili za zabave, večerje in darila in zdaj imate slabo vest, ostali ste v minusu.

V veliki večini se enostavno ne želimo posloviti od meseca, ki smo ga dolgo čakali, se nanj pripravljali že od oktobra/novembra in okraševali. Morda niti smrečice še niste pospravili, ali pa ste jo in je sedaj tam prazen prostor. Kot bi imeli nekakšnega “mačka” po veselem decembru.

Tretji ponedeljek v januarju

 Od leta 2005 velja, da je vsak tretji ponedeljek v januarju najbolj depresivni dan v letu. T.i. “blue monday” ali otožni ponedeljek je letos 16. januarja.

Profesor psihologije Cliff Arnall s cardifske univerze je razvil formulo, ki na podlagi izračunov različnih dejavnikov, kot so vreme, nizka raven sončne svetlobe, dolgovi, prazna denarnica, propadle novoletne zaobljube vplivajo na dan. Ena od organizacij za duševno zdravje navaja, da gre za formulo:

[W + (Dd)] x T ^ Q} ÷ [M x N_a]

pri čemer “W” pomeni vreme, “D” pomeni dolg, “d” pomeni mesečna plača, „M“ motivacijsko raven in „Na“ potrebo po ukrepanju. To enačbo naj bi znanstveniki preigravali že neštetokrat in mnogi med njimi verjamejo, da je bil ta »praznik« ustvarjen bolj za namene promocije – prav poudarjanje depresivnega obdobja naj bi namreč ljudi bolj vzpodbudilo k zapravljanju. Torej – skozi leta se je oblikovala teorija, da je matematična enačba najbolj depresivnega dneva samo marketinška poteza.

Otožni januar

A ni problematičen samo tretji ponedeljek v januarju. Pregovorno znan depresiven, turoben in melanholičen januar je še kako resničen, saj je z njim povezana sezonska afektivna motnja (SAD) oziroma januarski blues. Ta naj bi bil nekakšna logična posledica maničnega decembra, ko je vse podvrženo nakupovanju, zabavam in druženju, izrazitemu poudarjanju veselja in sreče ter pričakovanju prehoda v novo leto. Ko takšen mehurček januarja poči, je normalno pričakovati trd padec na realna tla, ki ga še dodatno podkrepi turobno vreme in spoznanje, da gremo ponovno od začetka. Čeprav januarski blues običajno mine sam od sebe, je pomembno, da tudi sami naredimo nekaj za dobro počutje.

Kaj lahko sami naredimo za več energije v januarju?

  • Za začetek nehajte opažati le slabih stvari, ampak se osredotočite na tiste lepe, majhne trenutke sreče. Bodite zanje hvaležni. V mislih se čez dan ali konec dneva zahvalite za vsaj 3 stvari – lahko so to osebe, določene situacije, stvari, ki so vas navdušile.
  • Poslušajte veselo glasbo, berite sproščujoče knjige, oglejte si kakšno dobro komedijo.
  • Odpravite se na sprehod, tek, kolesarjenje ali se kako drugače gibajte. Spodbudili boste proizvajanje hormonov sreče, kar bo takoj vplivalo na izboljšanje razpoloženja. Ali pa obiščite savno, ki odpravlja stres, pomirja in sprošča.
  • Preživite nekaj več časa s hišnim ljubljenčkom, kar bo na vas imelo terapevtski učinek. Ali pa negujte rastline – tudi ob tem se boste počutili bolje.
  • Organizirajte omaro, pospravite shrambo, očistite hladilnik. Vsak takšen opravek vam bo dal zadovoljstvo, saj ste odkljukali nekaj z neskončnega seznama.
  • Uživajte uravnoteženo prehrano, izogibajte se alkoholu in drogam.
  • Če se le da, se vsaj za nekaj časa v dnevu izolirajte od vseh motenj in se posvetite samo sebi (včasih je dovolj že pol ure). Odklopite telefon in uživajte v miru – to je lahko meditacija, kopel ob svečkah, sproščanje ob glasbi, pisanje dnevnika, sprehod po gozdu …
  • Če pogrešate ljudi, ki so vam blizu, vzpostavite stik z njimi prek telefona ali videoklica. Včasih že dolg pogovor z drago osebo dela čudeže.
  • Na list papirja zapišite stvari, ki ste jih dosegli v življenju, se opomnite, za kaj ste hvaležni in začrtajte nove izzive.
  • Januarsko monotonost lahko razbijete tudi z iskanjem novih izzivov. Udeležite se novih tečajev, delavnic in začnite s stvarmi, ki so vas že dolgo mikale.
  • Če so negativni občutki kljub vsemu premočni in nič ne kaže, da bodo minili, se obrnite na strokovno pomoč.

ZANIMIVO:

  • Mnogi znanstveniki menijo, da je najbolj depresiven dan v letu zgolj izmišljotina britanske turistične agencije Sky Travel, ki bi naj Arnallu plačala, da se podpiše pod lažne izsledke, da bi prodala potovanja v tople (južne) kraje. Kljub temu mit o najdepresivnejšem dnevu živi naprej in ostaja pomembno marketinško orodje, tudi za znamke alkoholnih pijač. Strokovnjaki za duševno zdravje ob tem opozarjajo, da je tovrstno banaliziranje oz. degradacija depresije in duševnih težav ne le neprimerna, ampak tudi škodljiva.
  • Leta 2018 je Arnall, ki si je leta 2005 izmislil poimenovanje otožni ponedeljek, dejal, da ni želel, da bi imel ta dan negativen prizvok, ampak je želel navdihniti ljudi, da sprejemajo bolj drzne življenjske odločitve.

Zgodovinska dejstva o januarju

  • Januar je dobil ime po rimskem bogu Janusu. Janus je imel dva obraza, ki sta mu omogočala pogled naprej v prihajajoče leto in nazaj v preteklo leto.
  • Prvotni rimski koledar je imel le 10 mesecev. Januar in februar nista bila vključena, ampak sta bila dodana pozneje.
  • Julij Cezar je mesecu dodal 31. dan. Je prvi od sedmih mesecev, ki vsebujejo 31 dni.
  • Otok Ellis v New Yorku je bil odprt 1. januarja 1892. To je omogočilo priseljevanje več kot 20 milijonov ljudi.
  • Stari Anglosasi so januar imenovali Wulfmonath. To je bil mesec, ko so bili volkovi tako sestradani, da so upali priti iskat hrano tudi v vas.

Torej? Se boste res predali praznini in otožnosti samo zato, ker ni več decembrskega glasnega pompa in ker smo prepričani, da je praznina v januarju pač normalna? Ali pa boste enako zanimivo kot prej, sprejemali življenje in kovali nove ideje, ki jih morate uresničiti? In preprosto uživali v smehu, branju knjige ali sobotnemu pohajkovanju po gozdu?

In če se še vedno sprašujete, kako je januar povezan z osebnimi financami, je odgovor kot na dlani. Januarja imamo dve možnosti, ali se »držimo za glavo«, ker smo decembra neustavljivo zapravljali, ali pa smo nase ponosni, kjer smo se znali omejiti od nepotrebnih nakupov.

Vsekakor pa je januar mesec za nov začetek, zato vas vabimo, da preverite, kje ste finančno danes in kam morate priti, da bo vaše zadovoljstvo z osebnimi financami (še) boljše, kot je danes. To lahko naredite s pomočjo Stresnega testa TUKAJ >>

Vpliv izbora ameriškega predsednika na finančne trge

V mesecu avgustu so vlagatelji, poleg stanja epidemioloških slik pomembnejših svetovnih ekonomij, vedno več pozornosti namenili tudi bližajočim se volitvam ameriškega predsednika, ki bodo konec letošnjega leta. Kaj pomeni za finančne trge zmaga republikancev ali demokratov, si bomo podrobneje pogledali v nadaljevanju.

Seveda so pomembni tudi ekonomski podatki o okrevanju svetovnega gospodarstva, ki jih pooblaščene institucije redno objavljajo. Sicer pa zopet odličen mesec na finančnih trgih. Tako je globalni primerjalni indeks razvitih trgov MSCI World v mesecu avgustu pridobil 5,5 % vrednosti, merjeno v EUR. Merjeno v USD pa je sicer rezultat še boljši.

Zaostritev odnosov med ZDA in Kitajsko

Epidemiološke slike večine držav, ki so upale, da imajo pandemijo pod kontrolo, so se žal v mesecu avgustu dodatno poslabšale. Razloge gre iskati predvsem v za večino epidemiologov prehitri odpravi omejitvenih ukrepov v želji po vsaj delni rešitvi turistične sezone, kar je bilo do neke mere pričakovano in smo o tem že pisali.

Tu je potrebno omeniti tudi zaostritvi odnosov med ZDA in Kitajsko. ZDA namreč krivijo Kitajsko, da je v začetku izbruha bolezni povzročene z virusom covid-19 prikrivala podatke in tako povzročila širitev preko meja Kitajske in posledično pandemijo. Sedanji predsednik Trump najbrž upa, da si bo s ‘kaznovanjem’ Kitajske pridobil politične točke, ki jih bo očitno v predvolilni bitki krvavo potreboval.

Okrevanje globalnega gospodarstva boljše od napovedi

Podatki o okrevanju globalnega gospodarstva pa so za zdaj boljši, kot so analitiki napovedovali v najhujšem obdobju krize. Predvsem podatki o stopnji brezposelnosti, potrošnji prebivalstva in industrijski proizvodnji, ki so pomembni za spremljanje poteka okrevanja, so boljši od napovedi.

Nekoliko slabše gre indeksu, ki spremlja zaupanje potrošnikov (consumer confidence), ki meri stopnjo optimizma o stanju ekonomije in vpliva na odločitve o potrošnji in varčevanju gospodinjstev v prihodnosti.

V tem tednu bodo objavljeni tudi indeksi direktorjev nabave (PMI – Purchasing Managers Index) podjetij pomembnih svetovnih gospodarstev, ki so osnova za ugotavljanje trendov v proizvodnih in storitvenih sektorjih. Njihove napovedi o tem, ali so razmere primerne za investiranje ali mirovanje, uporabljajo pri svojih strateških odločitvah vodstva podjetij, kar močno vpliva na stopnjo okrevanja svetovnega gospodarstva v prihodnjem obdobju.

Najbolje so jo odnesle ameriške in japonske delnice

Kljub vsemu pa lahko potrdimo, da so vlade in centralne banke, s pravočasno sprejetimi in obsežnimi ukrepi za podporo gospodinjstvom in podjetjem, opravile izjemno delo. Vprašanje je, kakšni bi bilo podatki o okrevanju, če ti ukrepi ne bi bili sprejeti. Tu nas seveda skrbi, da bi v primeru močnega poslabšanja epidemioloških slik in ponovnemu nekontroliranemu širjenju virusa, države lahko zopet zaprle svoje meje in omejile gibanje ter s tem gospodarsko aktivnost, kar bi lahko bilo pogubno. Naše mnenje je, da je ta scenarij malo verjeten, ekonomsko tveganje je previsoko.

Poglejmo si pobližje, kaj se je v mesecu avgustu dogajalo na finančnih trgih.

Tokrat so jo najbolje odnesle ameriške in japonske delnice, njihov globalni primerjalni indeks MSCI USA in MSCI Japan sta pridobila 6,3 oz. 6,4 %, merjeno v EUR. Trgi v razvoju ta mesec slabše, primerjalni indeks MSCI EM je pridobil 1,1 % v EUR. Evropski trgi pa v zlati sredini. Katastrofalno pa v letošnjem letu trgi Latinske Amerike, v avgustu je njihov primerjalni indeks izgubil dodatnih 7,3% v EUR.

Del denarja iz obveznic v delnice

Obveznice so v avgustu nekoliko izgubile na vrednosti, evropske 0,5 %, merjeno v EUR. Del denarja se iz obveznic seli v delnice, kar se pozna na tečajih. Vlagatelji pač verjamejo, da bodo na delniških trgih donosi njihovih naložb višji.

Dolar je tudi v mesecu avgustu še kar izgubljal na vrednosti, napram EUR je izgubil dodatnih 1,2 %. Očitno valutni trgi ne verjamejo preveč v hitro okrevanje in ekonomsko moč ZDA, pa tudi napoved o dolgoročno nizkih obrestnih merah ameriške centralne banke doprinesejo svoje.

Vir: JP Morgan Review of markets over August 2020

Kriptovalute v avgustu različno

Kriptovalutam so v mesecu avgustu vrednosti rastle različno. Bitcoin, (BTC), kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v avgustu pridobil dobra 2 % vrednosti. Sredi meseca je za nekaj časa presegel psihološko mejo 10.000 evrov.

Bistveno bolje pa se je pokazal Ethereum (ETH), kot je razvidno iz spodnjega grafa. Ta je v mesecu avgustu pridobil več kot 25 % vrednosti. Ali to pomeni, da se bodo tudi v prihodnosti vrednosti kriptovalutam gibale zelo različno, kot smo temu priča na delniških trgih? Če da, bo na donosnost imel velik vpliv pravilen izbor kriptovalut.

Kako lahko pričakujemo?

Dejavniki, ki bodo vplivali na dogajanje na finančnih trgih v letošnjem letu so, poleg stanja epidemioloških slik pomembnejših držav in napredku pri razvoju cepiva, predvsem volitve ameriškega predsednika.

Res je tudi, da je razkorak med dogajanjem na finančnih trgih in stanjem realne ekonomije vedno večji. Medtem ko beležimo močne padce BDP-jev pri domala vseh državah in se večina podjetij, razen specifičnih sektorjev, koplje v rdečih številkah, tečaji delnic rastejo.

Sprašujemo se, kaj je razlog? Nas mora skrbeti, da se napihuje delniški balon?

Likvidnost na finančnih trgih je zelo velika

Večina analitikov meni, da ne. Smo v obdobju okrevanja gospodarstva in zaradi sprejetih ukrepov je likvidnost na finančnih trgih zelo velika. Če temu dodamo še zgodovinsko nizke obrestne mere, je to za delniške trge dobitna kombinacija. Tu naj omenimo tudi izjavo predsednika ameriške centralne banke (FED) Jeroma Powella, da namerava FED v prihodnje izvajati bolj tolerantno politiko do pojava inflacije, kar je pomemben zasuk v monetarni politiki. To pomeni, da ni nujno, da bo FED ob pojavu inflacije takoj reagiral z dvigom obrestnih mer, kot je to izvajal do zdaj. Z drugimi besedami,  lahko da nas čaka še dolgo obdobje nizkih obrestnih mer, kar je odlična popotnica za delniške trge.

Pa se posvetimo še malo volitvam ameriškega predsednika. Nas vlagatelje najbolj zanima, kako bo vplivalo na finančnih trgih, če zmaga republikanski ali demokratski predsedniški kandidat.

Višji donosi v času republikancev ali demokratov?

Zato smo malo pobrskali po zgodovinskih statističnih podatkih.

V nasprotju z splošnim prepričanjem so finančni trgi in ekonomija delovali bolje takrat, ko je bil predsednik ZDA iz vrst demokratov. Republikanski predsedniki res spodbujajo nižje davke in zmanjšujejo državne izdatke kot so npr. socialni transferji in državne investicije, vendar to pogosto vodi v znižanje stopnje  gospodarskega razvoja in posledično nižjih donosov na finančnih trgih.

Od leta 1947 je S&P indeks v povprečju dosegel 10,8 % letni donos pod demokratskimi predsedniki, medtem ko so bili povprečni donosi samo 5,6 %, ko je ZDA vodil predsednik iz vrst republikancev.

Tudi povprečna stopnja rasti BDP-ja je bila s 3,6 % višja pod demokratskimi predsedniki, kot pri republikanskih predstavnikih, ko je bila 2,6 %.

Zakaj je temu tako?

Demokrati spodbujajo potrošnjo prebivalstva, dostopnost kreditov, državne investicije, zaposlovanje, socialne transfere, urejen in dostopen zdravstveni sistem itd. Tovrstna politika pripomore k ekonomski in socialni stabilizaciji, ima multiplikativne učinke na gospodarski razvoj in dolgoročno večji vpliv na rast BDP-ja kot samo zniževanje davkov. Posledično pa se to pozna tudi na finančnih trgih.

Torej, nič strahu, tudi če zmaga demokrat Biden. Bo pa negotovost v obdobju predvolilnega boja med obema kandidatoma, Trumpom in Bidenom, lahko povzročila kratkoročno povečano nihajnost na finančnih trgih. Saj veste, finančni trgi ne ljubijo negotovosti.

Bi želeli imeti informacije naložbenega tima Vezovišek & Partnerji iz prve roke ves čas na dosegu? TUKAJ PREVERITE, kako.

Nas tudi na finančnih trgih čaka drugi val krize?

Lahko rečemo, da je mesec julij na finančnih trgih minil predvsem v znamenju težko pričakovanih objav rezultatov svetovnih korporacij za drugi kvartal letošnjega leta in seveda podatkov o epidemioloških slikah držav in ponovni širitvi koronavirusa. Bolj in manj optimistične informacije so se izmenjevale, kar se je odražalo tudi na finančnih trgih. Tako je globalni primerjalni indeks razvitih trgov MSCI World ostal praktično nespremenjen, izgubil je 0,4 % vrednosti merjeno v evrih. Merjeno v USD je sicer rezultat mnogo boljši, razlog je seveda padec vrednosti USD, ki je napram evru izgubil dobrih 5 %.

Rezultati presenetljivo nad pričakovanji analitikov

Drugi val širjenja virusa in obolenj je bil sicer do neke mere pričakovan, večina držav je, v želji po oživitvi in ponovnem zagonu ekonomije in predvsem turizma, sprostila ukrepe omejitve gibanja. Prihodki od turizma imajo pač velik pomen v BDP-ju večine držav, pa tudi letni čas sam po sebi prinaša več druženja med ljudmi. Smo pa kljub temu upali, da do tega ne bo prišlo, vsaj ne v takšnem obsegu.

Objavljeni rezultati svetovnih korporacij za drugi kvartal so bili povečini presenetljivo nad pričakovanji analitikov, razen seveda v tistih sektorjih, kjer so neposredni stiki med ljudmi in mobilnost ključni za uspeh. To pa so turizem, hotelirstvo, letalski prevozi, naftna industrija, prodaja na drobno, itd.

V času omejitve gibanja več investicij v povezovalno tehnologijo

Tu bi izpostavili predvsem rezultate tehnoloških velikanov skupine FAAMG (Facebook, Amazon, Apple, Microsoft in Google), ki so bili povečini mnogo boljši, kot so finančni trgi pričakovali. Popolno presenečenje to seveda ni, ljudje so bili v času omejitve gibanja prisiljeni več investirati v povezovalno tehnologijo, ki omogoča vzdrževanje poslovnih in socialnih stikov, uporabo družabnih omrežij, spletno nakupovanje in še bi lahko naštevali.

Vloga tehnoloških velikanov je bila pri tem ključna. O teh podjetjih bomo nekoliko obširneje pisali v nadaljevanju. To se je poznalo tudi na finančnih trgih, tečaji teh podjetij, predvsem Facebooka, Amazona in Appla, so po objavi kar poleteli. Tako so delnice Apple spričo odličnih rezultatov predvsem pri prodaji iPhonov in notesnikov v minulih tednih pridobile neverjetnih 10 %, kar je to korporacijo zopet uvrstilo na prvo mesto po tržni kapitalizaciji na svetu. Z vrednostjo več kot 1,8 trilijona USD, je Apple prehitel Aramco, državno naftno družbo iz Savdske Arabije, ki je ta laskavi naslov nosila v zadnjem obdobju in ki ji koronakriza ni bila ravno naklonjena.

Julij na finančnih trgih?

Poglejmo si pobližje, kaj se je v mesecu juliju dogajalo na finančnih trgih.

Tokrat so jo najbolje odnesle delnice trgov v razvoju, njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je zrasel za 3,6 %, merjeno v evrih. Razviti trgi pa ta mesec nekoliko slabše, vrednost njihovih primerjalnih indeksov se praktično ni spremenila, merjeno v evrih. Izjema so japonske delnice, njihov primerjalni indeks MSCI Japan je izgubil več kot 6 %, merjeno v evrih. Merjeno v USD, pa so, kot rečeno, rezultati mnogo boljši.

Obveznice v juliju sicer odlično, vendar se tudi tu, razen pri evrskih, pozna izguba vrednosti USD, zato so merjeno v evrih zabeležile padce. Evrske obveznice pa so pridobile na vrednosti za dober %.

Padec vrednosti USD, napram evru je znašal v mesecu juliju več kot 5 %. To gre pripisati predvsem trenutno slabši ekonomski sliki in napovedim o počasnejšemu okrevanju ameriškega gospodarstva, kar je posledica neustreznih in neučinkovitih ukrepov za zajezitev pandemije koronavirusa. Evropa se je v tem boju izkazala mnogo bolje, zato ji pripisujejo več možnosti za hitrejše gospodarsko okrevanje. To pa se pozna tudi na vrednostih valut.

Vir: JP Morgan Review of markets over July 2020

Kriptovalute odlično

Kriptovalutam je v mesecu juliju vrednost zrasla.

Bitcoin, kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v juliju pridobil več kot 16 % vrednosti, večino v zadnjem tednu, in se tako zopet močno približal psihološki meji 10.000 evrov. Se nam obeta ponovna oživitev trga kriptovalut?

BITCOIN (BTC)

Kaj lahko pričakujemo?

Prav gotovo povečano nihajnost in negotovost na finančnih trgih, vsaj dokler ne bo dokončno razvito in testirano cepivo proti koronavirusu, ki bo primerno za široko uporabo. Šele takrat bodo finančni trgi dobili jasen signal, da svetovno gospodarstvo z večino sektorjev lahko pričakuje polno okrevanje.

Do takrat pa bomo odvisni od bolj in manj optimističnih informacij v zvezi z razvojem cepiva in epidemiološkimi slikami držav, ki igrajo pomembno vlogo v svetovni ekonomiji. Epidemiologi sicer neoptimistično napovedujejo vrhunec drugega vala pandemije po poletnih dopustih, po drugi strani pa v javnost prihajajo tudi pozitivne novice v zvezi z napredkom pri razvoju cepiva. Nehvaležna napoved.

Kako zaščititi svoje portfelje in naložbe?

Nas pa seveda najbolj zanima, kako zaščititi naše portfelje in naložbe, da bomo to obdobje preživeli čim manj stresno in bo razmerje med možnimi donosi in tveganostjo čim bolj ugodno.

Kot smo že omenili, so ekonomski podatki za drugi kvartal povečini presenetljivo dobri glede na katastrofalna pričakovanja. Tudi finančni trgi se za zdaj dobro upirajo grozečim nevarnostim, optimizem še ni povsem splahnel.

Je pa v zadnjem času upadel indeks razpoloženja potrošnikov (consumer spending), ki meri pripravljenost potrošnikov za investiranje in je eden ključnih kazalcev pri okrevanju. To je vneslo nekoliko nemira med vlagatelje. Analitiki se trenutno ukvarjajo predvsem z oceno možnosti, ali bomo v naslednjem obdobju zaradi škode, ki jo je koronakriza pustila na svetovnemu gospodarstvu, priča padcu na trda tla, kar se bo lahko poznalo tudi na finančnih trgih.

Okrevanja v obliki črke ‘V’ ne bo

Jasno je že, da z okrevanjem v obliki črke ‘V’ ne bo nič, drugi val pandemije je žal premočan. Sedaj je upanje, da bo okrevanje potekalo v obliki kljukice (logotip podjetja Nike), kar pomeni počasnejše okrevanje, vendar še vedno mnogo boljše kot okrevanje v obliki črke ‘L’, ki je najslabša možnost.

Centralne vlade in banke sicer obljubljajo še naprej vso podporo. Voditelji držav članic EU so po maratonskih pogajanjih dosegli dogovor o svežnju za obnovo Evrope po pandemiji covida-19, ki vključuje prihodnji sedemletni proračun unije v vrednosti 1.074 milijard EUR in sklad za okrevanje v vrednosti 750 milijard EUR. To je tudi za finančne trge odlična informacija in daje evropskim delniškim trgom potencial za naprej. Verjamemo, da tudi ameriška centralna banka (FED) ne bo zaostajala v primeru dodatnih potreb po pomoči, vsaj po izjavah predsednika Jeroma Powella je temu tako.

Vlagatelji se poslužujejo različnih strategij

V teh negotovih razmerah se vlagatelji v želji po zaslužku poslužujejo različnih strategij.

Z uporabo ‘value’ strategije vlagatelji stavijo na delnice podjetij, ki so v času pandemije najbolj trpela in so posledično tudi njihove delnice utrpele največje padce. V obdobju okrevanja seveda tovrstne naložbe lahko tudi največ pridobijo in so tako ustvarjeni donosi največji. To so trenutno predvsem delnice energetskih podjetij, letalskih prevoznikov, hotelskih verig in podobno. Ta strategija je lahko tvegana, saj če okrevanje gospodarstva ne poteka po načrtih, lahko te delnice doživijo nove izgube vrednosti.

Z uporabo ‘growth’ strategije pa vlagatelji stavijo na delnice podjetij, ki dosegajo v zadnjih letih konstantno rast, imajo premišljene poslovne modele in dejavnosti, ki so ključne za napredek in razvoj svetovne ekonomije. Koronakriza jih ni kaj dosti prizadela, celo nasprotno, svojo vrednost so v tem obdobju celo povečala.

Facebook in ostali s povečano vrednostjo

Tipičen predstavnik teh podjetij so tehnološki velikani skupine FAAMG, ki smo jih omenili na začetku tega prispevka. Njihova celokupna vrednost (tržna kapitalizacija) se je zadnjem obdobju celo povečala, tako da je njihov delež v primerjalnem indeksu S&P 500, torej 500 najpomembnejših in največjih ameriških podjetij, po objavi rezultatov drugega kvartala že več kot 22 %! To pomeni, da 1 % podjetij tega indeksa predstavlja kar 22 % tržne kapitalizacije. Neverjetno.

Res je, da se je s tem dvigom vrednosti tudi njihov P/E faktor močno zvišal in se v povprečju giblje nad vrednostjo 30, kar je seveda visoko in bi bil v normalnih razmerah signal, da so podjetja prevrednotena. Kljub temu pa imajo ta podjetja tak strateški pomen in potencial za rast, da težko rečemo, da niso primerna za investicijo.

Naj spomnimo, P/E (price/earnings) faktor pomeni razmerje med ceno delnice in prihodki na delnico in je odraz zaupanja vlagateljev v podjetje in njegovo prihodnost. Na splošno naj bi bila ta vrednost nekje med 15 in 20, da je delnica po tem kriteriju primerna za investicijo, seveda pa je tu še mnogo drugih faktorjev, ki jih je potrebno upoštevati. Predvsem potencial za rast, inovativnost, poslovni model, itd. Tu je tipičen predstavnik tudi proizvajalec električnih vozil Tesla, katerega trenutni rezultati ne opravičujejo tako visoke vrednosti delnice, ima pa edinstven poslovni model in inovativnost, ki mu daje ogromen tržni potencial.

Od našega prepričanja je torej odvisno, katero strategijo bomo uporabili in na kaj stavili. Svetujemo pa vam, da se za pravi nasvet obrnete na finančnega strokovnjaka. Neprave odločitve lahko prinašajo visoke izgube.

Kako do konstantne pomoči strokovnjakov, pa lahko preverite TUKAJ. 

Kljub pandemiji finančni trgi navzgor

Žal se je v mesecu juniju na radarje vlagateljev zopet uvrstila pandemija. Poslabšanje epidemiološke slike nekaterih držav, ki so v prepričanju, da so pandemijo zajezile, sprostile ukrepe, in ne preveč uspešen boj s pandemijo nekaterih največjih svetovnih držav, kot so ZDA, Brazilija in Rusija, seveda tudi za finančne trge ne pomeni nič dobrega.

Drugi val, sicer do neke mere pričakovan, je tako vnesel med vlagatelje  nekaj nemira in negotovosti. Tako so globalni delniški tečaji, predvsem razvitih trgov, nekoliko izgubili zagon prejšnjih mesecev. Kljub temu lahko ocenimo mesec junij kot dober, primerjalni globalni indeks razvitih trgov MSCI World je tako pridobil 1.7 %, merjeno v EUR, kar je glede na negotove razmere odličen rezultat.

Koronakriza bo še povzročala škodo

Očitno je na trgih še vedno prevladoval optimizem, na katerega so vplivali predvsem boljši ekonomski podatki, kot so pričakovali domala vsi analitiki. S tem mislimo predvsem na podatke o stopnji brezposelnosti v ZDA, ki je v nasprotju s pričakovanji znatno upadla. Tako je trenutno brezposelnih cca. 13 milijonov Američanov, pričakovanja pa so bila, da jih bo več kot 20 milijonov. Tako je mesec junij minil v boju med boljšimi in slabšimi informacijami, kar je povzročilo nekoliko povečano nihajnost delniških tečajev.

Se pa ne gre slepiti, koronakriza je in še bo povzročila veliko škode svetovni ekonomiji. Nekateri sektorji bodo lahko potrebovali ogromno časa, lahko več let, da se bodo povsem pobrali. Hotelirstvo, letalski prevozi, turizem, organizacija množičnih prireditev, in še bi lahko naštevali panoge, ki bodo imele težave. Ljudje  pač v času negotovosti ne potujejo, če ni nujno potrebno.

So jo  pa nekateri sektorji gospodarstva odnesli presenetljivo dobro, svoje poslovanje so celo izboljšali. Očitno je tako kot vsaka kriza za iznajdljive priložnost, za nekatere pa poguba. O tem bomo pisali v nadaljevanju prispevka.

Finančni trgi v mesecu juniju

Poglejmo si podrobneje, kaj se je dogajalo na svetovnih finančnih trgih v mesecu juniju.

Spodnja tabela kaže, da so v mesecu juniju v povprečju največ pridobile delnice trgov v razvoju, primerjalni indeks teh držav MSCI EM je pridobil lepih 6.4 %, merjeno v EUR, azijski trgi pa še nekoliko več. Očitno vlagatelji verjamejo, da se te države, (Kitajska in ekonomsko povezane države), najbolje spopadajo s krizo in so tudi pri ponovnem odprtju gospodarstva najbolj napredovale.

Tudi Evropa dobro, MSCI Europe 3.9 % navzgor, merjeno v EUR. Tokrat pa so ZDA nekoliko slabše, razloge gre iskati v dokaj slabo organiziranemu in premalo resno zastavljenemu boju s pandemijo, neugodni epidemiološki sliki ter verjetno (pre)hitremu ponovnemu odprtju gospodarstva, vsaj tako menijo predstavniki zdravstvenih oblasti. Pa tudi rasni nemiri so prispevali svoje. Kljub temu pa še vedno zadovoljivih 1.3 % porast, merjeno v EUR.

Vrednost obveznic se po pričakovanju ni kaj dosti spreminjala, ameriški dolar pa je v primerjavi z evrom izgubil 1 % vrednosti.

Vir: JP Morgan Review of markets for June 2020

Kriptovalute? Slabše  

Kriptovalute so v mesecu juniju nekoliko izgubile na vrednosti. Bitcoin, kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v zadnjem mesecu  izgubil cca. 7 % vrednosti. Lahko da gre za unovčevanje dobičkov, naj spomnimo, da je od 13. marca letos pridobil skoraj 150 % vrednosti. Lep rezultat.

BITCOIN (BTC)

Kaj lahko pričakujemo?

Glavno vprašanje tako še naprej ostaja, kakšna bo svetovna ekonomija po pandemiji. Z novimi podatki, ki postopoma prihajajo v javnost, slika sicer postaja bolj jasna, nikakor pa še ne povsem zanesljiva.

Drugi val pandemije, s katerim se nekatere pomembne svetovne ekonomije spopadajo v tem trenutku, ki je bil sicer do neke mere pričakovan, je nekoliko poslabšal optimizem v zvezi z okrevanjem globalnega gospodarstva. Vse manj ekonomistov in analitikov verjame, da jo bomo odnesli s t.i. ‘V’ obliko okrevanja, sedaj jih največ stavi na obliko ‘U’, kar pomeni nekoliko daljšo krizo pred hitrim okrevanjem. So pa te napovedi nehvaležne, verjetno bodo točnejše, ko bo cepivo zoper virus COVID-19 dejansko potrjeno in primerno za uporabo.

Nekateri sektorji so vzcveteli

Kot smo že omenili, so jo nekateri sektorji v krizi odnesli slabše, nekateri pa so naravnost vzcveteli. V obdobju zaprtja gospodarstva so se tako pojavile številne poslovne priložnosti, ki omogočajo ljudem, ki so prisiljeni ostati doma, vsaj nekoliko olajšati življenje in izvajati poslovno dejavnost.

Močno se je povečala potreba po tehnologiji, ki omogoča poslovno dejavnost in komunikacijo preko spleta. Podobno tudi spletne trgovine, ki omogočajo nakupovanje preko spleta, zabeležili so celo rast poslovanja v  tromestnih številkah. Da ne omenjamo spletnih iger in igralništva, s katerim so si ljudje krajšali čas. Te nove navade, ki jih je globalni potrošnik privzel v obdobju krize, bo najverjetneje v določeni meri ohranil tudi po krizi.

Tako se je pojavilo veliko število podjetij, ki se ukvarjajo z razvojem spletnih aplikacij, ki ciljajo prav na tovrstne potrebe ljudi. Tudi banke so ugotovile, da ne potrebujejo tako velikega števila poslovalnic, še zadnji dvomljivci so bili prisiljeni uporabljati spletno bančništvo. Elektronsko poslovanje je tako dobilo še dodaten zagon, t.i. ‘Internet of Things’ (internet stvari) pa dodaten razvojni potencial. Vsakomur je jasno, kakšen potencial za rast imajo torej tehnološka podjetja, ki razvijajo aplikacije in zagotavljajo tehnološko infrastrukturo in platforme za podporo elektronskemu poslovanju.

Povečan vpliv socialnih omrežij

Še dodatno pa se je povečal vpliv socialnih omrežij, ljudje so pač v tem obdobju imeli več časa za tovrstne aktivnosti. Kako se je s tem povečal vpliv na mnenje ljudi (tudi možnost zlorabe) in kakšno politično in ekonomsko moč imajo ta omrežja, ne bi komentirali, sami presodite, če je to za družbo koristno ali ne.

Po drugi strani pa bo dodaten zagon elektronskega poslovanja (spletna trgovina, bančništvo, socialne mreže …) imel negativen vpliv na tradicionalne dejavnosti, kot so nakupovanje v trgovinah in trgovskih centrih, obiski bančnih poslovalnic, oddajanje poslovnih prostorov (ugotovilo se je, da lahko ljudje vsaj delno delajo tudi od doma in s tem prihranijo pri najemu) in podobno. Marsikatero podjetje bo moralo tako korenito spremeniti svoj poslovni model, ali pa bo izginilo iz obzorja.

Torej, kot smo rekli, kriza je lahko priložnost za kreativne in sposobne.

Če pa gledamo še bolj dolgoročno, se analitiki strinjajo, da je investicijski trend v naslednjih desetletjih predvsem v razvitih državah močno povezano z demografsko sliko prebivalstva. Statistika nedvoumno kaže, da se svetovno prebivalstvo v razvitih državah hitro stara. Napoved je, da se bo število prebivalcev, starejših od 65 let, v naslednjih desetletjih kar podvojilo.

Kaj pa te napovedi pomenijo za naše naložbene portfelje?

Industrijske panoge, ki so povezane z oskrbo in življenjem starejših, bodo vsekakor prosperirale. Zdravstvo in farmacija, oskrba starejših na domu, gradnja oskrbovanih stanovanj in naselij in vse ostalo, kar bo omogočalo zdravo in kvalitetno preživljanje starosti, so vsekakor panoge, ki jih bo treba upoštevati pri investicijskih načrtih in sestavi naših portfeljev.

Izbor naložb za prihajajoče obdobje bo lahko spričo teh sprememb nekoliko drugačen, kot smo ga bili vajeni v preteklosti. Vsekakor svetujemo pri izboru naložb in naložbeni politiki pomoč strokovnjakov, da uspešnost investiranja v tovrstne dejavnosti v čim večji meri pravočasno izkoristite in povečate dobičkonosnost vaših portfeljev.

Kako do konstantne pomoči strokovnjakov, pa lahko preverite TUKAJ. 

Maj? Okrevanje se je nadaljevalo

webinar kako iz financne krize vezovisek-min

V mesecu maju se je okrevanje tečajev na finančnih trgih nadaljevalo. Vodilni svetovni delniški indeksi so zopet pridobili na vrednosti. Tako je S&P 500, indeks 500 najpomembnejših ameriških podjetij, ki velja kot referenčna vrednost gibanja delniških tečajev, pridobil več kot 7 %, merjeno v USD.

Razloge gre iskati predvsem v izboljšanju epidemioloških slik večine držav, izjema so sicer zaenkrat še ZDA in države Latinske Amerike, ter posledično rahljanje omejitvenih ukrepov. To vliva optimizem tudi za hitrejše okrevanje svetovnega gospodarstva v prihajajočih mesecih, kot je sprva kazalo.

Sicer pa razvoj dogodkov v zvezi s pandemijo in koronavirusom ni več prva prioriteta zanimanja globalnih vlagateljev, optimističen scenarij je že nekako vštet v delniške tečaje. V centru pozornosti je sedaj globalni potrošnik in njegove nakupne navade.

Se bodo navade potrošnikov spremenile?

Bo povprečni potrošnik spričo naraščajoče globalne brezposelnosti in strahu pred negotovo prihodnostjo postal previdnejši pri trošenju in se bo posledično tudi znižalo globalno povpraševanje po proizvodih in storitvah? So se v času koronakrize in omejitvenih ukrepov spremenile njegove nakupne navade? Mimogrede, po zadnjih podatkih je brezposelnost v ZDA presegla 19 %, kar je največja stopnja brezposelnosti po veliki svetovni depresiji leta 1929, ko je dosegla 25 %.

Ali pa se bo, ohrabren z optimizmom zaradi omejitve pandemije in izdatne finančne pomoči vlad in centralnih bank prizadetim podjetjem in gospodinjstvom, vrnil na povpraševanja iz obdobja pred krizo in s tem pomagal k hitrejšemu okrevanju svetovne ekonomije? Ta globalna finančna pomoč se bliža vrednosti 10 trilijonov USD, kar je po nekaterih izračunih več, kot bi lahko znašala celotna globalna ekonomska škoda, ki jo je povzročila pandemije.

Dilema je kar velika, nanjo zaenkrat odgovora še nimamo. Tudi analize in napovedi vodilnih svetovnih ekonomistov si niso enotne. Prave razsežnosti krize bodo vidne šele po nekaj mesecih, ko bodo znani učinki ponovnega zagona gospodarstva, stopnja vrnitve ljudi na delo in možna poraba prihrankov prebivalstva.

Trenutno vlada optimizem …

Trenutno vlada, vsaj v državah, ki so uspele zajeziti pandemijo, optimizem. Meje se postopoma odpirajo, omejitve gibanja odpravljajo, gospodarstvo se zopet zaganja in trgovina se ponovno vzpostavlja. Še turizmu po sprejemu mnogih bilateralnih ukrepov in odpiranju meja med državami kaže bolje, kot je kazalo še pred dobrim mesecem dni. To nas uči, da je gospodarstvo izjemno odporno in ga ne gre podcenjevati. Ekonomija za preživetje kaže žilavost in iznajdljivost, na srečo pa imajo vlade in centralne banke veliko posluha za podporo. V zgodovini ne pomnimo tako obsežnih in pravočasno sprejetih ukrepov, z namenom ublažitve posledic krize. Vsekakor pohvalno. Očitno so se vlade kar nekaj naučile iz prejšnjih kriz.

Seveda je to dalo veter v hrbet delniškim tečajem, ki so nadaljevali svojo pot navzgor.

Spodnja tabela kaže, da se je v mesecu maju najbolje godilo delnicam Latinske Amerike, katerih primerjalni indeks MSCI EM Latin America je zrastel za 6.5 %, merjeno v USD. Res pa je, da so te naložbe v krizi tudi največ izgubile. Primerjalni indeksi delnic razvitih držav pa so pridobili v mesecu maju cca. 5 %, tokrat največ japonske in evropske delnice. Zaostal pa je globalni primerjalni indeks delnic trgov v razvoju, MSCI EM je pridobil 0.8 % vrednosti. Merjeno v evrih so rezultati nekoliko slabši, USD je izgubil v primerjavi z evrom 1.6 %.

Zakaj so pridobile samo evrske obveznice?

Vrednost obveznic se ni kaj dosti spreminjala, nekaj so pridobile na vrednosti samo evrske obveznice. Razlog je predvsem v sprejetju ukrepov za razširjen odkup evrskih obveznic s strani ECB (Evropske centralne banke).

   

Vir: JP Morgan Review of markets over May 2020

Kriptovalute? Dobro

Kriptovalutam se je vrednost v mesecu maju povečala. Dosegle so zmerno rast in tako lepo doprinesle k zadovoljstvu vlagateljev, seveda če so imeli v svojih portfeljih tudi tovrstne naložbe.

Bitcoin, kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v zadnjem mesecu pridobil skoraj 9 % vrednosti. Kriptovalute načelno niso korelirane s klasičnimi finančnimi trgi, je pa seveda možno, da se nakupna evforija prenese tudi na to področje.

BITCOIN (BTC)

Kaj lahko pričakujemo?

Kot smo omenili, so sedaj na radarju vlagateljev predvsem podatki o napredku ekonomije po ponovnem zagonu (reopeningu), ki jih, kot vemo, pooblaščene institucije, predvsem ameriške, redno objavljajo. Predvsem bodo imeli pomemben vpliv objavljeni podatki o brezposelnosti, porabi prebivalstva, inflaciji, pa tudi o planiranih aktivnostih nabavnih direktorjev globalnih podjetij. Šele ti podatki nam bodo dali jasno sliko, kako je svetovna ekonomija prestala eno najhujših kriz v zgodovini in kakšne posledice je le-ta pustila.

Do tedaj pa lahko samo ugibamo in upamo na najboljše. V zadnjih dneh je optimizem pokvarila ponovna napetost med ZDA in Kitajsko. ZDA namreč Kitajsko obtožuje prikrivanja podatkov o nastanku pandemije in izvoru koronavirusa in ji grozi z novimi ekonomskimi ukrepi, Kitajska pa ji seveda ne ostaja dolžna. Pa tudi trenutni nemiri v ZDA niso ravno v podporo okrevanju gospodarstva.

Dva možna scenarija …

V nadaljevanju bomo opisali dva skrajna scenarija, ki bi se lahko dogodila.

Po prvem scenariju bo spričo velike brezposelnosti, strahu pred negotovostjo in spremenjenih nakupnih navad prišlo do velikega upada globalnega povpraševanja. To pomeni manjša prodaja blaga in storitev ter posledično manjši prihodki podjetij. Ta bodo za preživetje prisiljena v dodatno racionalizacijo in nova odpuščanja, kar vodi v deflacijsko spiralo, ki lahko traja še leta in leta. Novih investicij ni, BDP se krči, podjetja propadajo, okrevanje dobi obliko črke L.

Po drugem skrajnem scenariju pa pomoč vlad gospodarstvu in prebivalstvu obrodi uspeh, ekonomija se hitro pobere in vrne v predkrizno obdobje, povpraševanje narašča. Po tem, veliko bolj ugodnem scenariju, ima okrevanje obliko črke V.

Edina nevarnost je, spričo izdatne pomoči in ‘pumpanja’ denarja v finančni sistem, katerega izvor bo gotovo tudi tiskanje, možnost inflacije. Inflacijo centralne banke uravnavajo z dvigovanjem obrestnih mer, kar pa se v sedanji situaciji okrevanja verjetno ne bo zgodilo, vsaj kmalu ne. To pa pomeni, da bi teoretično lahko prišlo do hiperinflacije.

Možnost teh skrajnih scenarijev je majhna, resnica bo verjetno nekje vmes, upajmo.

Kaj ti skrajni scenariji pomenijo za naše naložbene portfelje?

Sestava portfeljev in naložbe se seveda v odvisnosti od razvoja dogodkov močno razlikujejo. V prvem primeru se bolje obnesejo defenzivne naložbe, to so delnice finančno stabilnih podjetij, ki tudi v kriznem obdobju ohranijo svoje kupce in lahko ustvarjajo pozitivne donose vlagateljem. V obdobju inflacije pa gre bolje cikličnim panogam gospodarstva.

Izbor naložb za prihajajoče obdobje po koronakrizi je tako izjemno pomemben, linija med uspehom in zadovoljstvom vlagateljev, ter neuspehom je lahko zelo tanka. Vsekakor svetujemo pri izboru naložb in naložbeni politiki pomoč strokovnjakov. Napake vas lahko namreč drago stanejo.

Bi želeli imeti informacije naložbenega tima Vezovišek & Partnerji iz prve roke ves čas na dosegu? TUKAJ PREVERITE, kako to lahko imate.  

April? Okrevanje na finančnih trgih

Po nepredstavljivih padcih, ko so tečaji delnic v najkrajšem času v zgodovini izgubili toliko vrednosti, da smo se tehnično gledano znašli v medvedjem trendu, so finančni trgi še enkrat pokazali svojo odpornost. Okrevanje delniških tečajev, ki se je začelo že v zadnjem delu meseca marca, se je nadaljevalo tudi v mesecu aprilu. Tako je globalni delniški indeks razvitih trgov MSCI World v mesecu aprilu pridobil 11 %, od svojih najnižjih vrednosti v mesecu marcu pa več kot 25 %.

Okrevanje je vzpodbudilo predvsem pravočasno sprejetje ukrepov in izjemno velika finančna pomoč vlad in centralnih bank največjih svetovnih ekonomij, namenjena prizadetemu gospodarstvu in gospodinjstvom. Dodatno pa še dogovor med največjimi svetovnimi proizvajalkami surove nafte o začasnem zmanjšanju črpanja, ki je vsaj nekoliko omililo nadaljnje padanje cen.

Cena surove nafte v negativnem območju

Je pa za neko obdobje cena surove nafte zašla celo v negativno območje, lastniki zapadlih terminskih pogodb so celo plačevali dobaviteljem, da jim nafte ni bilo treba prevzeti. Veliko trgovcev namreč nima skladiščnih kapacitet, preprodajajo samo pogodbe. V času izjemnega padca povpraševanja v svetu zaradi omejitev transporta pa so ostali na suhem. Če pa temu dodamo še nekoliko bolj vzpodbudne informacije o umirjanju širjenja pandemije v nekaterih najbolj prizadetih državah, pandemija naj bi namreč že dosegla svoj vrh, pa je bila veselica na trgih popolna. Izjema so sicer predvsem ZDA, ki trenutno beležijo največje število žrtev pandemije.

Take informacije pomenijo seveda upanje na ponoven zagon svetovnega gospodarstva, t.i. reopening, ki je ključen za ekonomsko okrevanje in posledično tudi okrevanje na finančnih trgih. Spomnimo se, dogajanje na finančnih trgih vedno časovno prehiteva stanje v realni ekonomiji, čemur smo priča tudi sedaj.

Še vedno se med analitiki krešejo mnenja o tem, kakšne oblike bo krivulja ekonomskega okrevanja. Napovedi in analize o možnem krčenju gospodarstva v razvitih svetovnih ekonomijah v letu 2020 niso vzpodbudne, pričakuje se 5 – 10 % upad BDP-ja, kar je bistveno več kot ob zadnji finančni krizi leta 2009, ko je globalni BDP upadel za dober odstotek. To seveda pomeni, da bo tudi okrevanje lahko daljše. Trenutne številke kažejo, da je v ZDA brezposelnih že več kot 30 milijonov ljudi. Vedno več ekonomistov je mnenja, da to pomeni vstop v gospodarsko recesijo.

Hitremu padcu sledi počasnejši vzpon?

Tako je upanje, da bo imelo ekonomsko okrevanje obliko črke ‘V’, torej hitremu padcu sledi tudi hitro okrevanje, ki je seveda najugodnejša, vedno manjše. Trenutno prevladuje mnenje, da bo okrevanje v obliki kljukice, ki jo za svoj logotip uporablja podjetje NIKE, torej hitremu padci sledi počasnejši vzpon, najverjetnejše.

Je pa gotovo, da bo okrevanje nekaterih najbolj prizadetih panog dolgotrajno, mnoga manjša in finančno šibkejša podjetja v teh panogah najverjetneje ne bodo preživela. S tem mislimo predvsem letalske prevoznike, ponudnike oddaljenih turističnih destinacij in hotelirstvo. Skrb vzbujajo tudi, vsaj začasne spremenjene navade potrošnikov in zmanjšana poraba gospodinjstev po koncu krize, kot posledica povečane brezposelnosti ali pa strahu za preživetje. Velik delež BDP-ja v mnogih razvitih ekonomijah predstavlja prav poraba prebivalstva. To bi lahko še podaljšalo okrevanje.

Kaj to pomeni za finančne trge?

Pomeni, da bo prihodnost lahko zelo negotova. Slabi podatki o stanju globalnega gospodarstva kot posledica koronakrize, ki bodo z gotovostjo prihajali v javnost v naslednjih mesecih, bodo težko podpirali in opravičevali rast delniških tečajev. Ali bodo finančni trgi tudi v takih razmerah pokazali odpornost, je odvisno predvsem od zaupanja in razpoloženja vlagateljev. Bomo videli.

Poglejmo si podrobneje, kaj se je dogajalo na finančnih trgih v mesecu aprilu. Spodnja tabela nam kaže, da je primerjalni indeks MCSI US, ki sledi delniškim indeksom ameriških podjetij in se je med globalnimi trgi odrezal najbolje, v mesecu aprilu pridobil kar 13.2 % vrednosti (merjeno v USD). Odlični so tudi trgi v razvoju, primerjalni globalni indeks MSCI EM je zrastel za 9.2 %. Pa tudi ostali delniški indeksi so mesec končali močno v zelenem področju.

Tudi obveznice kažejo dobro, razlog je predvsem v odločitvi centralnih bank o odkupu praktično neomejenih količin obveznic tudi gospodarsko bolj prizadetih držav, če bo treba. Nazaj so pridobile kar nekaj vrednosti, ki so jo izgubile pri razprodaji ob likvidnostnemu krču.

Razmerje med dolarjem in evrom pa se v aprilu ni bistveno spremenilo.


Vir: JP Morgan Review of markets over April 2020

Kriptovalute? Odlično!

Kriptovalute so se v mesecu aprilu odrezale odlično. Kljub padcu v zadnjih dneh aprila, kot je razvidno iz grafa, so zabeležile izjemno rast.
Bitcoin, kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v zadnjem mesecu pridobil skoraj 38 %! Bodo pa prav v svetu kriptovalut še priložnosti za zaslužek tudi v prihodnje.

BITCOIN (BTC)

Kaj lahko pričakujemo?

Še vedno je najbolj pomemben napredek pri razvoju cepiva zoper virus COVID-19, zajezitev širjenja pandemije in s tem povezan ponoven zagon globalnega gospodarstva. Prej ko bo svetovna ekonomija v svojem polnem zagonu, manjša bo škoda in boljši bodo ekonomski podatki. Globalno gospodarstvo se bo lahko vrnilo na svoje prejšnje tirnice in zadihalo s polnimi pljuči šele takrat, ko bo novo cepivo na vidiku. Zaenkrat tu jasnega odgovora še nimamo, a po optimističnih napovedih učinkovitega in preverjenega cepiva, ki bo vsesplošno uporabno, pred zadnjim kvartalom letošnjega leta ni pričakovati.

Vsekakor lahko pričakujemo tudi močan upad dobičkov globalnih korporacij, ki kot vemo odločilno vplivajo na cene delnic. Eden od osnovnih razlogov nakupa delnic, je soudeležba pri dobičku podjetja, ki ga dobimo v obliki dividend. Nekatera podjetja so že napovedala, da dividend letos ne bodo izplačevala. Prav tako je pričakovati bistveno zmanjšanje odkupa lastnih delnic podjetij, t.i. buyback, ki so eni večjih kupcev na finančnih trgih. Tudi to so nekatere korporacije že napovedale, kar seveda pomeni manjše povpraševanje in dodaten pritisk na ceno delnic.

Dobiček še vedno preveč mamljiva in željna dobrina

Veliko pa je ugibanj in špekulacij med humanisti o tem, ali se bo po koncu koronakrize sedanji ekonomski sistem, ki temelji na kapitalističnih načelih in zakonitostih, res spremenil. Bo postal bolj prijazen do ljudi, bo prihodek bolj pravično porazdeljen med udeležence ekonomskih procesov, bo več socialnih transferjev in zdravstveni sistem boj dostopen večjemu številu ljudi? In nenazadnje, bodo države bolje poskrbele za svoje najbolj ranljive skupine prebivalcev?

Najverjetneje ne, čeprav si to želimo. Dobiček kot osnovno gibalo in motivacija kapitalističnega sistema je še vedno preveč mamljiva in željena dobrina.

Bo pa verjetno prišlo do sprememb na področju globalizacije industrijske proizvodnje. V tej krizi se je namreč pokazalo, kako pogubno je lahko, da je velik del svetovne proizvodnje tako zelo odvisen od transportnih poti in tokov. Zakaj? Zaradi racionalizacije proizvodnje se veliko sestavnih delov in komponent različnih industrij proizvaja tam, kjer je to ekonomsko najbolj ugodno. Te sestavne dele oz. komponente je treba seveda pravočasno dostaviti na lokacije, kjer jih potrebujejo, da jih uporabijo za izdelavo končnih izdelkov. To imenujemo upravljanje preskrbovalne verige oz. supply chain management. V tej krizi, ko so bile in so še preskrbovalne verige motene oz. ponekod celo onemogočene zaradi prekinitev transportnih poti, je to povzročile velike težave pri proizvodnji končnih izdelkov. Lep primer je npr. proizvodnja elektronskih vezij in komponent, ki se skoraj brez izjeme

proizvajajo v državah daljnega vzhoda, od koder je bil transport praktično onemogočen. Te komponente se uporabljajo pri proizvodnji večine izdelkov različnih industrij, naj omenimo samo IT industrijo, avtomobilsko industrijo, belo tehniko, zabavno elektroniko, proizvodnjo zdravstvenih aparatov in še bi lahko naštevali. V primeru ne-dobave se proizvodnja ustavi, ko zaloge poidejo.Verjamemo, da so se podjetja iz te krize kaj naučila in si bodo prizadevala v prihodnje to odvisnost zmanjšati.

Se vračamo iz globalizacije v lokalizacijo?

Ali to pomeni prehajanje vsaj na tem področju iz globalizacije nazaj v lokalizacijo? Možno. Bi pa to imelo določene posledice tudi na socialnem področju, vplivalo bi na geografsko prerazporeditev proizvodnje in zaposlovanje prebivalstva. Če pa bo to imelo posledice tudi na končne cene izdelkov, bomo občutili na svojih denarnicah.

Nas vlagatelje čakajo torej precej nepredvidljive razmere. Še enkrat poudarjamo, da se je v takih razmerah težko znajti in ostati razsoden. Najbolj varno je, da za investicijske odločitve in upravljanje naših naložbenih portfeljev pridobimo pomoč strokovnjakov.

Meja med dobičkom in izgubo je lahko zelo tanka. Nujno je, da so naši portfelji v skladu z našim naložbenim profilom, ki opredeljuje tveganje, ki smo ga pripravljeni sprejeti, in želene donose. To pomeni pravilna razmerja med naložbenimi razredi, kot so delnice, obveznice in alternativne naložbe. Ta razmerja je treba stalno preverjati in po potrebi ponovno usklajevati, da tveganje ne uide izpod nadzora. Temu pravimo rebalans in je edina modra strategija, ki nam dolgoročno prinaša želene donose ob za nas še sprejemljivemu tveganju, kot vedno omenjamo.

Več do trenutnem dogajanju na finančnih trgih sta Mitja Vezovišek in Matjaž Drobnič povedala tudi na webinarju, ki smo ga imeli v aprilu. Posnetek ekskluzivnega webinarja si lahko ogledate TUKAJ.