Čaka nas hujša finančna kriza, kot je zdravstvena!

Logično je, da zdaj večino med nami skrbi naše zdravje. A hitro se bo situacija obrnila in naša naslednja skrb bo denar, ki marsikoga skrbi že zdaj. Vsi tisti, ki nimajo ustrezno napolnjenih vseh treh vreč denarja (transakcijske, likvidnostne in naložbene), se bodo znašli pred še večjimi izzivi.

Zdravje je vedno na prvem mestu. Drži pa tudi, da takoj zatem običajno pride denar, saj težko živimo brez njega. In po zdravstveni sledi finančna kriza, ko bodo nekateri izgubili službe, večina pa nas bo verjetno zaslužila manj, kot do zdaj. Tudi naši prihranki kopnijo, zato je ustrezna in pravočasna priprava na obdobje, ki sledi, ključna.

Ključna vprašanja, ki se zastavljajo so …

Kljub temu, da se je življenje v Sloveniji v zadnjih tednih ustavilo, ali pa prav zato, imajo naši strokovnjaki polne roke dela. Vsak dan prejemamo številna vprašanja. Še posebej s strani tistih, ki do danes niso imeli priložnosti delati z nami.

Enostavno nimajo odgovorov na ključna vprašanja kot so:

  • Naj zamrznem vsa varčevanja, ker bo manj prihodkov?
  • Kaj zdaj z naložbenimi in pokojninskimi zavarovanji? Naj vse prekinemo, ko so skladi tako padli?
  • Je zdaj čas za nakup ali prodajo nepremičnin?
  • Se splača kupovati delnice farmacevtskih podjetij, ki razvijajo zdravilo?
  • Ali je najbolje vse pretopiti v zlato, saj to v krizah običajno pridobiva na vrednosti?
  • Moramo zdaj vse dvigniti z računov in investirati v kripto, ker nas čaka hiperinflacija?
  • Kako je z zaščito?
  • Kaj naj s krediti?

Skratka, ogromno vprašanj povezanih z osebnimi financami, kot posledica situacije, ki jo je povzročil koronavirus.

Zdaj ni časa za čakanje, to bi morali vedeti vsi. Zato smo našli način, kako laho pomagamo tudi v varnem zavetju doma. Ne, ne bomo se osebno povabili k vam na obisk, saj smo odgovorni do sebe in do drugih, pač pa vas vabimo v našo virtualno pisarno!

V naši virtualni pisarni vas že čakajo naši strokovnjaki, polni znanja, izkušenj in konkretnih usmeritev, kako naprej.

V njej smo te dni gostili vse tiste, ki so že imeli dogovorjeno srečanje v živo, pa smo jih sprva nameravali prestaviti na konec karantene. A hitro smo ugotovili, da to ne bo treba, saj smo našli alternativne, napredne rešitve, zato smo z njimi učinkovito komunicirali preko video klepeta.

Zdaj smo ta virtualna vrata odprli tudi za vse ostale … Tiste, ki nas še ne poznate in ste morda do zdaj oklevali pri odločitvi za načrtno upravljanje vaših osebnih financ.

Ker posebni časi zahtevajo posebne ukrepe, smo se odločili, da vsem, ki razumejo, da je prav zdaj najbolj primeren čas za posvet strokovnjakom, podarimo virtualno spoznavno srečanje! Da, to je na naše stroške za vse, ki še nikoli niste bili pri nas.

Kako do virtualnega spoznavnega srečanja na naše stroške?

Preprosto! Z izpolnitvijo spodnjega obrazca se prijavite na virtualno spoznavno srečanje, mi pa vas bomo v nekaj dneh poklicali in se dogovorili za ustrezen termin.

Zdaj je skrajni čas, da vzamete prihodnost v svoje roke! Vsi izgovori kot so:

  • nimam časa,
  • moram vprašati partnerja,
  • nimam vseh informacij, ker ne vem, kje imam vse zavarovalne police, naložbe, kreditne pogodbe …,
  • ne vem kakšni so moji cilji,

ODPADEJO!

Imamo namreč veliko več časa kot prej, prihranjene so nam vse (odvečne) poti in tudi tehnologija je zelo enostavna. Po dogovorjenem terminu vam v sporočilu pošljemo povezavo, ki jo kliknete in … že ste v naši virtualni pisarni. Vse kar potrebujete je prenosni računalnik ali stacionarni s kamero, tablica ali pametni telefon. Vsako gospodinjstvo ima vsaj nekaj od tega, a ne?

Prav tako nam mora biti zdaj pa res jasno, kaj si želimo oz. česa si ne želimo. In ne, ni bolje počakati na umiritev razmer, saj bo takrat morda že prepozno!

Prihodnost je namreč preveč negotova, da bi jo prepustili naključju, zato izkoristite dano priložnost in, v kolikor še niste bili pri nas, se prijavite na VIRTUALNO SPOZNAVNO SREČANJE tako, da izpolnete spodnji obrazec.

Po oddaji prijave na virtualno spoznavno srečanje, 
boste na vaš e-naslov prejeli nadaljnja navodila. 

Marec? Saj ne more biti res!

Take občutke smo imeli vlagatelji, ko smo opazovali delniške tečaje na finančnih trgih dobesedno v prostem padu. Tako velikih padcev v tako kratkem času še nismo videli. Bili smo priča najhitrejšemu padcu za 20 % od doseženega vrha v zgodovini (padcem delnic, ki presežejo 20 %, pravimo medvedji trend). S&P 500 je od vrha potreboval le 22 dni, da je dosegel ta mejnik – dvakrat hitreje, kot leta 1929!

Razlog za to je seveda globalno širjenje koronavirusa, ki je prizadel praktično že vse države sveta. Svetovna ekonomija je zastala, proizvodni procesi marsikje obstali, preskrbovalne verige prekinjene, veliko ljudi po svetu trenutno ostaja doma, ne hodi na delo.

Učinki pandemije in velik padec cen surove nafte

Seveda je v takih razmerah težko biti optimist. Med vlagatelji prevladujejo čustva, da ne rečemo kar panika. Čeprav se vsi zavedamo, da se bodo stvari slej kot prej umirile in delniški tečaji nadoknadili izgubljeno, kljub temu reagiramo nepremišljeno.

Stanje na finančnih trgih je dodatno poslabšal velik padec cen surove nafte, kar bo močno prizadelo celotno naftno industrijo in države izvoznice nafte. Vzrok za to je  zmanjšana poraba naftnih derivatov v času trajanja pandemije, transport je namreč močno omejen, ljudje ne potujejo in se tudi manj vozijo, proizvodnja marsikje stoji. Tako se je med državami, ki so glavne izvoznice surove nafte (Rusija in Saudska Arabija), vnela prava cenovna vojna, ki je cene še dodatno zbila.

Seveda so se takoj pojavila ugibanja, da velike naftne korporacije takih padcev cen ne bodo prenesle, težave se bodo lahko prenesle na bančni sektor, kar še dodatno poslabša situacijo.

Odziv centralnih bank in vlad

V nekem obdobju po največjih padcih v mesecu marcu se je pojavil na trgih pravi likvidnostni krč, razprodajale so se tudi druge naložbe, ne samo delnice. Bili smo priča usklajenemu padcu delnic, obveznic, celo plemenitih kovin, vsemu kar se je pač dalo prodati.

V takih pogojih so na srečo zelo hitro odreagirale svetovne monetarne oblasti in  pristojne institucije, predvsem centralne banke in vlade največjih svetovnih ekonomij. Tak obseg in hitrost sprejetih ukrepov do sedaj v zgodovini še nismo videli:

  • V ZDA dogovorjen paket pomoči v višini kar 2.200 milijard USD bo vseboval pomoč fizičnim osebam, posojila malim podjetjem ter ustanovitev sklada za pomoč panogam v težavah.
  • Ameriška centralna banka (FED) je že pristopila v podporo trgom in zagotavljanju likvidnosti, z odkupovanjem dolžniških vrednostnih papirjev v neomejenih količinah (državne obveznice in hipotekarne obveznice).
  • Evropska centralna banka (ECB) je napovedala, da bo do konca leta sprostila 750 milijard EUR težak program odkupa državnih in drugih obveznic, prav tako v podporo likvidnosti.
  • Fiskalne spodbude evropskih držav. Vsi ukrepi gredo v smeri ohranitve delovnih mest zaposlenih ter preživetja podjetij.

Ali so finančni trgi že dosegli dno?

Ukrepi so na srečo dosegli takojšen učinek. Prejšnji teden so delniški trgi začeli z  silovitim odbojem, ki še vedno traja; tečaji so nadoknadili skoraj polovico izgubljenih vrednosti. Likvidnostni krč je popustil, razprodaje so se ustavile. Obveznice in zlato so pridobile na vrednosti.

Glavno vprašanje seveda je, ali so finančni trgi že dosegli dno?

S tem si belijo glavo najbrž vsi svetovni analitiki in vlagatelji. Večina jih je mnenja, da je najhujše za nami. To seveda ne pomeni, da bodo od sedaj delniški tečaji samo še rastli. Upamo pa, da ne bo več take nihajnosti, kot v mesecu marcu.

Marec na finančnih trgih – podrobnejše

Oglejmo si bolj podrobno dogajanje na finančnih trgih v mesecu marcu. Delniški tečaji so, kot vemo, svoj vrh dosegli 22. februarja. Znaten padec so doživeli že v zadnjem tednu februarja, v mesecu marcu pa se je ta trend samo nadaljeval. Primerjalni indeks S&P 500, ki predstavlja 500 najpomembnejših ameriških podjetij in se v statističnih poročilih največkrat uporablja za primerjave, je v času od svojega vrha do najnižje vrednosti izgubil kar 34 % vrednosti.

Padce v marcu so doživeli praktično vsi svetovni delniški indeksi. Največji upad so tokrat zabeležili trgi v razvoju Latinske Amerike, dobrih 34 %. Najbolje pa je šlo trgom na Japonskem, padec je bil 7 %. Ostali indeksi razvitega sveta, ZDA in Evrope, so izgubili med 12 in 16 %. MSCI EM, primerjalni globalni indeks trgov v razvoju, pa dobrih 15 %. Brez odboja po sprejetju ukrepov bi bili rezultati še bistveno slabši.

Upadla je tudi vrednost obveznic, kot smo že omenili, predvsem zaradi likvidnostnega krča.

Kot je prav tako razvidno iz tabele, se razmerje med dolarjem in evrom praktično v mesecu marcu ni spremenilo.

Vir: JP Morgan Review of markets over March 2020

Kriptovalute

Kriptovalute v mesecu marcu prav tako niso ušle padcu. V kriptosvetu  sicer taki padci niso nič neobičajnega, zato je tudi negotovost manjša.

Bitcoin, kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v zadnjem mesecu izgubil dobrih 25 %, kar je nekako primerljivo s padci na delniških trgih.

BITCOIN (BTC)

Kako naprej?

Iluzorno bi bilo pričakovati, da je kriza na finančnih trgih mimo. Pred nami je še veliko izzivov. Res je, da na Kitajskem in v sosednjih azijskih državah kaže bolje, pandemija se umirja. Kitajska je celo ponovno zagnala proizvodnjo. Nekatere največje svetovne ekonomije, ZDA in Evropa, pa so se s koronavirusom šele dobro spopadle.

Kakšno škodo bo to pustilo na globalnem gospodarstvu, zaenkrat še ne vemo. Prve informacije bomo dobili v aprilu, ko bodo svetovne korporacije objavile rezultate poslovanja za prvi kvartal letošnjega leta.

Kot smo že omenili, je vse odvisno od trajanja pandemije. Pred izbruhom bolezni je bilo svetovno gospodarstvo v dobri kondiciji, prav tako napovedi za naprej zmerno optimistične. Vprašanje pa je, koliko časa lahko vzdrži v takem položaju. Nekaj časa že, prav dolgo pa gotovo ne. Marsikatero podjetje, posebno manjša, ki so finančno šibkejša, bodo verjetno morala zapreti vrata.

Za naprej najpomembnejše trajanje pandemije

Analitiki so izdelali več scenarijev, ki so odvisni od trajanja pandemije. V primeru, da se bo svetovno gospodarstvo ponovno zagnalo  že v mesecu maju, bodo padci svetovnega BDP-ja lahko dosegli nekaj odstotkov. To je sicer veliko, vendar relativno hitro nadomestljivo. Če pa bi se po najbolj črnem scenariju tako stanje zavleklo čez poletje, bi lahko prišlo do več desetodstotnih padcev BDP-ja, posledice pa bomo verjetno čutili več let. Sami presodite, kateri scenarij se vam zdi bolj verjeten.

Vsekakor pa v naslednjem obdobju pričakujemo povečano volatilnost na finančnih trgih, vendar nižjo kot v mesecu marcu. Izmenjavale se bodo dobre in slabše informacije. Dobre verjetno povezane z umirjanjem in zajezitvijo pandemije in učinki ukrepov vlad in centralnih bank, slabe pa s tekočimi podatki o bilancah podjetij in stanju svetovnega gospodarstva.

Zelo pomembno pa bo, kako bodo vlagatelji in analitiki sprejeli te informacije. To je odvisno od razpoloženja vlagateljev (investors sentiment faktorja, ki je merljiv) in njihove pripravljenosti za vlaganje. Če bodo ocenili, da imajo pozitivne informacije večjo težo kot negativne, bodo tečaji rasli, v nasprotnem primeru pa padali.

Se pa moramo zavedati tudi, da ti ukrepi pomenijo tudi ogromne vsote denarja, predvsem v ZDA in Evropi, ki jih bodo centralne banke ‘pumpale’ v finančne sisteme, da ohranijo likvidnost in preživetje posameznikov ter podjetij. Ta tako imenovani ‘helicopter money’ lahko povzroči anomalije v finančnih sistemih in vzpodbudi inflacijo, že sedaj opozarjajo finančni strokovnjaki. Kaj to pomeni za naše prihranke v denarju na raznih bančnih računih, si lahko samo mislimo. V takih razmerah bančni depoziti prav gotovo niso modra naložba.

Ne reagirajmo panično

V prejšnjem prispevku smo pisali, kako so finančni trgi in finančni cikli povezani in soodvisni s stanjem gospodarstva in ekonomskimi cikli. Navedli smo, da so finančni trgi časovno vedno pred realnim stanjem gospodarstva, in kot taki nekakšen znanilec sprememb v ekonomiji. Temu smo priča ravno sedaj, ko so tečaji delnic po sprejetju ukrepov zopet zrasli, zavladal je optimizem, za realno ekonomijo pa bi težko rekli, da je že dosegla dno.

V takih, za vlagatelje izjemno težkih in nepredvidljivih razmerah, je še bolj pomembno, da se ne prepustimo čustvom in reagiramo panično. NUJNO potrebujemo pomoč strokovnjaka, o čemer vedno pišemo.

Tudi tako zahtevne razmere, kot so sedaj, vlagatelji lahko preživimo z manj ali bolj bolečimi posledicam. Za to pa je potrebno, da so naši portfelji v skladu z našim naložbenim profilom, ki opredeljuje tveganje, ki smo ga pripravljeni sprejeti, in željene donose. To pomeni pravilna razmerja med naložbenimi razredi, kot so delnice, obveznice in alternativne naložbe. Ta razmerja se zaradi različnih stopenj rasti in padcev posameznih naložbenih razredov sčasoma porušijo, potrebno jih je znova uskladiti. Temu pravimo rebalans in je edina modra strategija, ki nam dolgoročno prinaša želene donose ob za nas še sprejemljivem tveganju.

Več o dogajanju na trgih, pa tudi odgovore na številna vprašanja nam bosta Mitja Vezovišek in Matjaž Drobnič podala na posebnem webinarju, ki bo v torek, 7. aprila 2020, 0b 20. uri. Več o tem, kako je Koronakriza – priložnost za pogumne in prevarante! izveste TUKAJ >>

Konec sveta? Odvisno kakšen tip vlagatelja ste.

Koronavirus se nezadržno širi, vlade sprejemajo rigorozne ukrepe, svet se ustavlja. Je to začetek konca, bo vse propadlo? Zdi se že tako, ko svetovna zdravstvena organizacija razglasi pandemijo, dogodki in največja športna tekmovanja odpadajo eden za drugim, podjetja, šole in vrtci zapirajo vrata, večina pa nas mora ostati doma.

Kaj se bo torej zgodilo? In kaj to pomeni za naše naložbe?

Naj povem zelo jasno – tega nihče ne ve! Nekateri pravijo, da bo zbolelo kar 60 % celotne populacije, nekaj odstotkov žal tako močno, da bodo umrli. Drugi pravijo, da koronavirus ni veliko drugačen, kot gripa in da bo vse skupaj minilo v nekaj mesecih. In seveda obstaja nešteto »facebook« strokovnjakov, ki širijo vsak svojo teorijo zarote.

Z naložbami pa je tako, kot v običajnem življenju. Ko nas zajame panika, sprejemamo neracionalne odločitve. To se lepo vidi tudi na kapitalskih trgih v zadnjih dneh, ko masa prodaja vse tvegane naložbe. Ne le delnice, tudi plemenite kovine padajo, poseben pospešek navzdol pa so dobile kriptovalute. Podobno, le obratno je v času, ko postanemo pohlepni.

Kaj storiti z naložbami?

Če ste prepričani, da se bodo razmere še močno poslabšale in lahko napoveste trenutek, ko se bodo obrnile na bolje, potem bi morali prodati tvegane naložbe že včeraj. In se vrniti na trg tik preden se bodo stvari obrnile navzgor.

Sam sem aktiven vlagatelj na kapitalskih trgih že skoraj 20 let pa tega žal še nikoli nisem doživel. Da bi nekdo načrtno prodal pred takšnim zlomom in uspel vstopiti nazaj tik preden se stvari obrnejo – to se ne dogaja. Slišim in berem, da se to ni zgodilo niti mojim kolegom, izkušenim svetovalcem in investitorjem, med katere zagotovo sodi tudi najbolj znan med njimi – Warren Buffet.

Če torej ne moremo z gotovostjo napovedati kaj se bo zgodilo, potem imamo štiri možnosti. Obstajajo štirje tipi vlagateljev, katerih prava narava se izkaže šele v takšnih situacijah (ko vse raste si namreč domišljamo, da lahko prenesemo tudi takšne šoke):

  • PRESTRAŠENI, ki bodo v času najhujših kriz prodali tvegane naložbe in se ne bodo vrnili na trge
  • OTOPELI, ki ne bodo storili ničesar, saj sami nimajo znanja, poguma, njihovi svetovalci pa kar naenkrat niso več dosegljivi
  • POUČENI, ki bodo izvedli rebalans z delno prodajo naložb, ki so manj izgubile in nakupom naložb, ki so najbolj padle
  • ZMAGOVALCI, ki bodo poleg rebalansa še investirali prosta sredstva v naložbeni portfelj

Kaj delamo (bi morali delati) pravi svetovalci?

Najprej moramo prepričati sebe. To najlažje storimo tako, da izključimo medijski hrup, ki nas vse hromi in se ozremo nazaj v zgodovino. Ta nas uči, da je svet doživel že hujše krize, a da smo iz njih vedno izšli močnejši.

Če se ozremo le na graf indeksa 500 največjih ameriških podjetij lahko opazimo, da so krize čedalje bolj intenzivne (izjemno hiter upad, ki onemogoča razmislek in reakcijo), prav tako pa tudi odboji navzgor, ki se zgodijo še preden o tem masovno poročajo mediji. Po strmem padcu v zadnjih dneh smo padli nazaj tja, kjer smo bili tik pred koncem leta 2018, a je to še vedno bistveno, bistveno višje, kot smo bili 10, 20 ali celo 30 let nazaj. In takrat se moramo spomniti, da je investiranje tek na dolge proge.

Indeks S&P 500 zadnjih 30 let; vir: tradingview.com

Če svetovalci razumemo, da je investiranje tek na dolge proge, moramo razumeti tudi, da večina naših strank temu prikimava, a dejansko razmišlja drugače. V času, ko se novice iz enega konca sveta na drugega širijo kot požar radi verjamejo, da so 3 leta dolgo obdobje, 5 let zelo dolgo in 10 let večnost. Naša vloga pri tem je, da jim pomagamo razumeti in sprejeti dejstvo, da bodo v obdobju 10-ih let doživeli tako strme vzpone, kot tudi strme padce vrednosti njihovih portfeljev.

Kako naprej?

Verjetnost, da bomo videli konec sveta, kot ga poznamo, je … blizu nič. Ne bomo umrli vsi, ne bomo nehali živeti. Prišlo bo do okrevanja, vprašanje je le kdaj. Takrat bomo želeli nadoknaditi zamujeno, povpraševanje se bo vrnilo, podjetja bodo spet delala s polno paro in tvegane naložbe bodo poletele nazaj navzgor.

Zdaj je čas, da pogledate v svoj investicijski načrt. Če ste (smo) ga izdelali, ste pripravljeni. Del premoženja imate v likvidnostni vreči, kar pomeni, da imate rezervo vsaj za 3, raje 6 ali 12 mesecev in bi preživeli, četudi ne bi dobili niti evra več. Morda je v njej več denarja, kot ga potrebujete za rezervo in financiranje kratkoročnih ciljev. Ta sredstva, ki presegajo priporočeno rezervo in jih ne potrebujete za npr. nakup avta čez 2 leti, investirajte zdaj! Prenesite jih v naložbeno vrečo in dokupite naložbe, ki so najbolj padle. S tem boste naredili točno to, kar je najbolj pomembno v takšnih trenutkih – prilagodili strukturo naložbenega portfelja, da bo ustrezala izhodiščni, ki ste (smo) jo zapisali v investicijskem načrtu.

Rebalans, rebalans in če bo še padlo spet rebalans, to je strategija poučenih in zmagovalcev. Zato pa imamo načrt. Zato imamo strategijo. To kar se v časih, ko vse raste zdi nepotrebno, je v časih panike, ko vse pada, nujno.

Mitja Vezovišek, upravljavec osebnega premoženja   

Februar? Mesec zaznamovan s koronavirusom

Globalno širjenje izjemno nalezljive bolezni, ki jo povzroča koronavirus, že ima močan vpliv na svetovno gospodarstvo in posledično finančne trge, o čemer ni več dvoma.

Če so globalni delniški tečaji večji del meseca še kazali veliko odpornost proti padcem, pa se je v zadnjem tednu vse spremenilo. Delniški tečaji so dobesedno strmoglavili in bili smo priča enemu najslabših tednov v zadnjih desetletjih. Tako so globalni delniški indeksi razvitih trgov v zadnjem tednu padli za več kot 10 %. Azijski indeksi trgov v razvoju to pot nekoliko manj, so pa padce doživeli že prej, takoj po izbruhu koronavirusa na Kitajskem. Trgi v razvoju namreč najprej občutijo odlive kapitala v zaostrenih razmerah.

Svetovni analitiki ocenjujejo potencialno škodo

Trenutno se večina svetovnih analitikov ukvarja z oceno potencialne škode, ki bi jo lahko utrpelo svetovno gospodarstvo. V tem sporočilu smo strnili nekaj komentarjev vodilnih svetovnih analitikov o možnih scenarijih v prihodnjih mesecih in možnemu vplivu na svetovno gospodarstvo.

Večina se jih strinja, da je potrebno vzeti stvari zelo resno. Pandemija že ima, kot smo že omenili, vpliv na svetovne gospodarske tokove, prav tako na finančne trge. Tako so svetovni indeksi od izbruha bolezni izgubili že veliko, vprašanje pa je, če je dno že doseženo.

Seveda pa vse veje gospodarstva niso enako ogrožene. Na prvi pogled bi največjo ogroženost pripisali turizmu, ljudje pač v takih razmerah ne potujejo. To pomeni transport (tudi letalski), hotelirstvo in gostinstvo. Tu bodo najbolj trpele države, katerih BDP je pretežno odvisen prav od turizma.

Prikriti vpliv na druge veje gospodarstva

Vplivi na druge veje gospodarstva pa so nekoliko bolj prikriti, vendar še mnogo bolj pomembni. Preskrbovalne verige (supply chain) so na nekaterih področjih zelo okrnjene, kar pomeni, da je dobava nekaterih izdelkov in surovin močno zmanjšana. To vpliva na obseg svetovne trgovine in industrijsko proizvodnjo, kar se bo pokazalo v naslednjih mesecih. Tu bi lahko izpostavili IT industrijo in avtomobilsko industrijo, ki je zelo odvisna od množice dobaviteljev. Prav tako je lahko ogrožena proizvodnja luksuznih dobrin, za katere je v takih časih manj zanimanja. In pa seveda energijski sektor, proizvodnja in distribucija naftnih izdelkov je tesno povezana z transportom, ki se v kriznih razmerah zmanjša.

Nekatere veje industrije pa so v takih primerih manj prizadete, to velja predvsem za osnovno preskrbo, oskrbo prebivalstva in zdravstvo. To se seveda odraža tudi na finančnih trgih, kjer so nekateri sektorji bolj na udaru in so že utrpeli večje padce.

Globalni BDP se lahko zmanjša

Prve napovedi analitikov kažejo, da bi se zaradi pandemije globalni BDP v prvem kvartalu lahko zmanjšal do 1 %, kar ni malo.

Najbolj pomembno pri vplivu škode je trajanje kritičnih razmer. V primeru, da bodo države in zdravstvene oblasti uspele kmalu zajeziti širjenje virusa in preskrbeti ustrezno zaščito, ocenjujemo, da škoda ne bi smela imeti večjega obsega.

V nasprotnem primeru pa bi se obstoječe razmere lahko zavlekle še v drugi kvartal letošnjega leta, takrat pa bodo posledice lahko bolj resne.

Zmanjšana proizvodnja in upad svetovne trgovine bi v tem primeru vplivala na dobičke globalnih podjetij, kar pa seveda neposredno vpliva na finančne trge in cene delnic. Zaenkrat je o tem sklepati še preuranjeno, je pa tudi takšen scenarij možen.

Spodnja tabela prikazuje gibanje svetovnih finančnih trgov v mesecu februarju. Večina indeksov svetovnih razvitih trgov je tako padla za več kot 8 % merjeno v USD. Zaradi nekoliko bolj spodbudnih informacij s Kitajske, kjer naj okuženost ne bi več naraščala, pa je svetovni indeks trgov v razvoju padel nekoliko manj, za dobrih 5 %.

Za obveznice je bil mesec po pričakovanju občutno boljši, vlagatelji so se seveda umikali v bolj varne naložbe. Tako so zahtevani donosi na ameriške 10-letne državne obveznice močno padli, vlagatelji pa so se zadovoljili z bistveno nižjimi donosi kot pred izbruhom virusa.

Tudi tečaj dolarja je v tem obdobju zrastel, kot je pač navada v zaostrenih razmerah.

 Vir: JP Morgan Review of markets over February 2020

Kriptovalute

Kriptovalute so tokrat sledile delniškim trgom, čeprav padci niso bili tako strmi. Bitcoin, kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v zadnjem mesecu izgubil dobrih 5 %, kar pa za ta naložbeni razred ni tako zaskrbljujoče. Tu smo navajeni večjih vzponov in padcev kot pri lastniških vrednostnih papirjih.

BITCOIN (BTC)

Kaj se tokrat lahko naučimo?

Kot smo že omenili, trenutne razmere močno vplivajo na gospodarske in trgovske globalne tokove. Ob daljšem trajanju bi te lahko povzročile znaten upad svetovnega BDP-ja in svet pahnile v recesijo.

Ob tem se vlagatelji seveda sprašujemo, kako globalne gospodarske razmere in spremembe trendov lahko vplivajo na finančne trge in gibanje delniških tečajev. Je možno da se dolgoletni bikovski trend obrača in prihaja obdobje medveda?

Preverili smo še, ali so (in kako) ekonomski (gospodarski) cikli in cikli na finančnih trgih (borzni) med seboj soodvisni in povezani.

Kot vemo, je ekonomija v časovnem smislu zaporedje ciklov. Ekonomski cikel definirajo štiri faze:

  • faza ekspanzije (boom)
  • faza upočasnitve (slowdown)
  • faza recesija (recession)
  • faza okrevanja (recovery)

Ti cikli se potem skozi časovna obdobja ponavljajo, gibanje bi lahko ponazorili z matematično krivuljo sinusoido.

Prav tako ima tudi gibanje tečajev na finančnih trgih svoje cikle, t.i. borzne ali delniške cikle. V osnovi borzni cikel zaznamujeta t.i. obdobje rasti ali bikov trend in obdobje upadanja tečajev, medvedji trend. Vmes so seveda obdobje evforije, ko vlada na trgih neskončen optimizem, zaznamujejo ga (pre)visoke rasti delniških tečajev in obdobje depresije, ko so tečaji na dnu in vlada na trgih močan pesimizem.

Ali so ekonomski in borzni cikli med seboj povezani?

Spodnja slika prikazuje povezavo med obema krivuljama. Vidimo, da sta krivulji časovno premaknjeni, cikli na finančnih trgih so nekoliko pred ekonomskimi cikli.

Mnogokrat so cikli na finančnih trgih daljši od ekonomskih, ni pa nujno. Znotraj enega borznega cikla se lahko izmenja tudi po več ekonomskih.

Lahko bi celo rekli, da je dogajanje na finančnih trgih napovedovalec sprememb na področju ekonomije.

Tako ekonomski analitiki v svojih napovedih prav gotovo upoštevajo tudi spremembe na finančnih trgih.

Poleg tega nam slika prikazuje tudi, kateri gospodarski sektorji so v posameznih obdobjih ekonomskih ciklov bolj donosni. Tako lahko ugotovimo, da so v obdobju gospodarske rasti praviloma bolj uspešni t.i. ciklični gospodarski sektorji, kot so transport, energija, industrijska proizvodnja, tehnologija in finančne storitve. V obdobju upadanja gospodarske rasti pa prevladujejo t.i. defenzivni sektorji, to so dejavnosti, katerih izdelke in storitve ljudje potrebujejo tudi v gospodarsko bolj zahtevnih razmerah. Tipični predstavniki defenzivnih sektorjev so zdravstvo in farmacija, osnovne potrošne dobrine in oskrba prebivalstva.

Na koncu bi zopet poudarili, da je take nepredvidene dogodke, kot je omenjeni izbruh pandemije na Kitajskem, nemogoče napovedati. Imajo pa velik vpliv na dogajanje na finančnih trgih. To je še en dokaz več, kako težko je napovedati prihodnost, o čemer smo že pisali. Zato se v takih trenutkih ne smemo prepustiti čustvom, reagirati panično, saj si posledično lahko naredimo veliko škode. Stvari v večini primerov niso tako hude, kot izgledajo na prvi pogled.

Vlagatelji računamo predvsem na pomoč centralnih bank, ki naj bi z bolj ohlapno obrestno politiko pripomogle, da svet ne bo zdrsnil v recesijo. Predvsem ameriška centralna banka (FED) je že napovedala pomoč, pa tudi večina ostalih se je že odzvala. Če bo to zadostovalo, pa bomo kmalu videli.

Še vedno pa je najbolje, da smo pripravljeni na vse scenarije, tudi takšne, ki dejansko pripeljejo do krize. Kako? Z načrtom. Več o tem si lahko preberete TUKAJ.

Januarja odličen uvod v leto 2020?

Tako je bilo videti v prvi polovici meseca. Rast na delniških trgih se je namreč nadaljevala tudi v leto 2020, tečaji so globalno že zrasli za več odstotkov. Najbolje je šlo trgom v razvoju, ki so poleteli na krilih ugodnega razvoja dogodkov na področju trgovinske vojne.

Potem pa šok. V kitajskem mestu Wuhan je prišlo do izbruha pljučne bolezni, ki jo povzroča t.i. koronavirus, za katero ustreznega cepiva še niso razvili. Gre za smrtno nevarno izjemno nalezljivo bolezen, ki se je razširila praktično po vsej Kitajski, primere okužb pa so zaznali že tudi drugod po svetu.

Kako koronavirus lahko vpliva na finančne trge, se sprašujemo?

Seveda vpliva in to je že čutiti na trgih. Kitajska in tudi ostali svet so močno omejili potovanja na širša ogrožena območja, kar ima seveda velik vpliv na turizem in trgovino. Na Kitajskem je zaradi vsesplošne ohromljenosti prišlo tudi do upada industrijske proizvodnje, po nekaterih ocenah bi se lahko kitajski BDP v letošnjem letu zaradi pandemije znižal do 1 %, kar je seveda veliko. Problem je celotna regija, ki je trgovinsko zelo navezana na Kitajsko, pa tudi globalno se bo prav tako lahko poznalo. Kot vidimo ima globalizacija lahko tudi negativne vplive, nihče ni otok.

Upamo lahko samo, da bodo nadaljnji razvoj bolezni čimprej preprečili z ustreznim cepivom, ali pa vsaj omejili širjenje, da škoda ne bo še večja.

Drug pomemben dejavnik, ki je v mesecu januarju vplival na razvoj dogodkov na finančnih trgih, pa je objava rezultatov poslovanja globalnih podjetij za zadnji kvartal prejšnjega leta. Zaenkrat so rezultati kar vzpodbudni, večina objav je boljših od napovedi analitikov. Posebno nekateri tehnološki velikani, kot so Apple in Microsoft, so pozitivno presenetili, sploh Amazon kot predstavnik podjetij s področja spletne trgovine.

Na področju napovedi centralnih bank pa nič novega. Ameriška centralna banka (FED) je obrestno mero pričakovano pustila v januarju nespremenjeno.

Ameriški trgi najbolj odporni

Poglejmo podrobneje, kaj se je v januarju dogajalo na finančnih trgih. Spodnja tabela prikazuje, da so bili najbolj odporni ameriški trgi, delniški tečaji so navkljub paniki v zvezi s pandemijo v povprečju ostali v zelenem, evrski vlagatelji pa so zaradi rasti dolarja zabeležili celo solidno rast, 1,5 %. Evropski finančni trgi razvitih držav so v januarju nekoliko upadli, daleč najslabše pa se je godilo trgom v razvoju, primerjalni indeks MSCI EM je v dolarjih upadel za kar 4,7 %. To je sicer pričakovano, trgi v razvoju so kot bolj tvegane naložbe že v osnovi bolj občutljivi za negativne informacije. Če pa upoštevamo še, da pandemija izhaja iz Kitajske kot najvidnejšega predstavnika trgov v razvoju in glede na dejstvo, da je zdravstvena oskrba na teh področjih na nižjem nivoju, so ti padci še bolj razumljivi.

Kar se tiče obveznic, so se zahtevani donosi na globalnih trgih občutno znižali. To je dobro. Tako lahko obveznice kot naložbeni razred, vlagatelji zopet uporabljamo kot pribežališče v primeru padcev na delniških trgih. Naj spomnimo, v lanskem letu so skozi določena obdobja rasli oz. padali vsi naložbeni razredi, kar je nekako skregano z logiko.

Vir: JP Morgan Review of markets over January 2020

Nepripravljenost za investiranje

Tako se je sicer obetavno nadaljevanje letošnjega leta na finančnih trgih nekoliko zameglilo. Verjamemo sicer, da bodo širjenje bolezni ustavili, je pa nekaj škode že narejene. Merjeni indeks strahu oz. (ne)pripravljenost vlagateljev za investiranje je v zadnjem času poskočil.

Trenutna vrednotenja so res povišana, kar pa ob sicer ugodnih makroekonomskih razmerah ni kritično, o čemer smo že pisali. Ekonomski fundamenti so se za letošnje leto sicer nekoliko izboljšali, prav tako obeti razpleta trgovinske vojne. Tudi centralne banke so obljubile pomoč s prilagajanjem obrestne mere, če bo potrebno.

Na splošno je naša ocena za naprej, da zaenkrat na trgih še vlada optimizem. Bi pa dovolj močan negativni sprožilec, kot je tudi omenjena pandemija, če bi trajala dovolj dolgo, lahko stvari postavila na glavo. Upajmo, da do tega ne bo prišlo.

Kriptovalute pa tokrat odlično

Izbruh bolezni pa vlagatelje v kriptovalute tokrat očitno ni prestrašil. Za nami je odličen mesec, kriptovalute so zabeležile močno rast.

Bitcoin, kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v zadnjem mesecu pridobil več kot 28 % vrednosti. To je vsekakor zavidljiv rezultat.

BITCOIN (BTC)

Kaj se tokrat lahko naučimo?

Na koncu bi zopet poudarili, da je take nepredvidene dogodke, kot je omenjeni izbruh pandemije na Kitajskem, nemogoče napovedati. Imajo pa velik vpliv na dogajanje na finančnih trgih. To je še en dokaz več, kako je težko napovedati prihodnost, o tem smo že pisali. Zato se v takih trenutkih ne smemo prepustiti čustvom, reagirati panično, posledično si lahko naredimo veliko škode. Stvari v večini primerov niso tako hude, kot izgledajo na prvi pogled.

Še vedno pa je najbolje, da smo pripravljeni na vse scenarije, tudi takšne, ki dejansko pripeljejo do krize. Kako? Z načrtom. Več o tem si lahko preberete TUKAJ.

51 % Slovencev živi od plače do plače

Nedavna raziskava, ki smo jo opravili v okviru Izračuna finančne starosti je pokazala, da se kar 51 % Slovencev in Slovenk nahaja v obdobju otroka in mladostnika. Kaj to pomeni? Da več kot polovica Slovencev in Slovenk ne zna ravnati z denarjem, živi od plače do plače in komaj kaj privarčuje, ali celo nič. Hkrati pa smo v tej raziskavi zajeli tudi podatke o realnem premoženju Slovencev, ter koliko jih v resnici prehiteva svojo finančno prihodnost.

Kot smo vam razkrili že pred nekaj dnevi, je Izračun finančne starosti orodje, ki je nastalo skupaj s knjigo Adijo, finančni stres!, avtorjev Ane in Mitje Vezoviška. Namen izračuna je ugotoviti, v katerem od šestih finančnih obdobij se nahajamo: otrok, mladostnik, odrasel, zrel, starostnik in modrec.

Kot je pokazala raziskava, ki jo je doslej izpolnilo že več kot 1096 Slovencev (številka se vsak dan posodablja, saj je izračun še vedno na voljo tukaj: www.financnastarost.si), imamo v Sloveniji skoraj 51 % finančnih otrok in mladostnikov, dobrih 46 % se jih finančno uvršča v razred odrasel, slaba 2 % pa je zrelih. V zadnjih dveh obdobjih, kjer so finančni starostniki in modreci, pa se nahaja manj kot 2 % Slovencev in Slovenk.

Razlika v prihrankih več kot 80 tisoč evrov!

Raziskava je med drugim razkrila tudi, koliko premoženja imamo Slovenci »v svojih vrečah«. Zelo konkretni pa so tudi podatki, ki prikazujejo kakšna je finančna starost Slovencev, v primerjavi z biološko starostjo. Ugotovitve, koliko ljudi prehiteva svojo prihodnost in koliko jih v resnici zaostaja za svojo finančno starostjo ter koliko premoženja imamo, lahko preverite TUKAJ.

Finančna pismenost let 20 % …

Glede na to, da velik del Slovencev zaostaja za svojo prihodnostjo, je vsekakor na mestu vprašanje, kaj to za posameznika pomeni dolgoročno. »Dolgoročno zaostajanje za svojo prihodnostjo pomeni, da bomo slej kot prej zabredli v finančno krizo, najkasneje takrat, ko se bomo upokojili. Ne bomo namreč privarčevali dovolj, da bi lahko zapolnili pokojninsko vrzel (pokojnina običajno dosega le 50 % zadnje plače, če upoštevamo še malico in prevoz), kar spet pomeni zniževanje življenjskega standarda ob upokojitvi. To pa ni najhujše, kar nas lahko doleti. Nihče ne bi smel biti star, bolan in brez denarja. A rezultati raziskave kažejo, da to čaka večino Slovencev, če ne bodo ukrepali zdaj, takoj, dokler je še čas,« dodajata strokovnjaka.

Ana in Mitja Vezovišek sta v povzetku raziskave razkrila tudi, kako preiti iz enega finančnega obdobja v drugega. Kot pravita, nekaterim to lahko uspe zelo hitro. Kako, preverite TUKAJ.

Kaj pa vsi tisti, ki so že nekaj vložili v finančno opismenjevanje, ki se izobražujejo na tem področju? »Najine izkušnje kažejo, da finančna pismenost (znanje, veščine in motivacija), ki je predpogoj za uspešno upravljanje z denarjem, prispeva le 20 % k naši finančni starosti, 80 % pa temelji na naših dejanjih (ravnanju z denarjem). Samo s cilji, znanjem in motivacijo, brez konkretnega načrta in ukrepov, ne moremo pričakovati sprememb. Upanje in neaktivnost je namreč slaba strategija. Za mirno pot skozi obdobja finančne starosti potrebuješ vse,« dodajata Ana in Mitja Vezovišek.

Celotna raziskava finančne starosti je na voljo TUKAJ.

Razkrivamo! 51 % Slovencev je finančno nezrelih …

Nedavna raziskava, ki smo jo opravili v okviru Izračuna finančne starosti je pokazala, da se kar 51 % Slovencev in Slovenk nahaja v obdobju otroka in mladostnika. Kaj to pomeni? Da več kot polovica Slovencev in Slovenk ne zna ravnati z denarjem, živi od plače do plače in komaj kaj privarčuje, ali celo nič.

Izračun finančne starosti je orodje, ki je nastalo skupaj s knjigo Adijo, finančni stres!, avtorjev Ane in Mitje Vezoviška. Namen izračuna je ugotoviti, v katerem finančnem obdobju se nahajamo. Saj vemo, celotna industrija nam ponuja izdelke, kako (p)ostati biološko čim mlajši. Pri finančni starosti pa je ravno obratno, vsakdo bi si želel biti finančno čim starejši in s tem čim bolj neodvisen. Bodimo iskreni, vsi bi si želeli biti že v mladosti finančno stari, kajne?

Tako sta avtorja v okviru projekta in knjige pripravila omenjeni Izračun finančne starosti, ki opredeljuje šest finančnih obdobij: otrok, mladostnik, odrasel, zrel, starostnik in modrec. Ni težko uganiti, da mlajša ko je finančna starost, slabše je naše ravnanje z denarjem, manj imamo privarčevanih sredstev in slabše je naše razmerje med prihodki in izdatki.

Kot je pokazala raziskava, ki jo je doslej izpolnilo že več kot 1191 Slovencev (številka se vsak dan posodablja, saj je izračun še vedno na voljo tukaj: www.financnastarost.si), imamo v Sloveniji skoraj 51 % finančnih otrok in mladostnikov, dobrih 46 % se jih finančno uvršča v razred odrasel, slaba 2 % je zrelih, v najvišjem razredu, kjer so finančni starostniki in modreci, pa se nahaja manj kot 2 % Slovencev in Slovenk.

»Postati finančno zrel ni preprosto, vendar je mogoče! Vprašanje je le, kaj smo pripravljeni narediti, da to dosežemo. Seveda je veliko odvisno tudi od tega, kje smo danes, koliko smo finančno stari oziroma v katerem finančnem obdobju smo. A vsi moramo prehoditi isto pot in iti skozi vsa obdobja finančnega odraščanja,« pravita Ana in Mitja Vezovišek.

Kako prehoditi to pot in priti do finančne zrelosti, pa tudi, koliko imamo Slovenci prihrankov po posameznih kategorijah, koliko nas prehiteva svojo prihodnost in koliko nas je daleč od tega, da bi zaživeli brez finančnih skrbi, bosta razkrila ta četrtek, 30. januarja, ob 16. uri, na 6. Dnevu finančne pismenosti.

Da boste iz prve roke slišali tudi vse ostale podatke, predvsem pa, kako čimprej finančno odrasti, se nam pridružite na Dnevu finančne pismenosti. Več …

Kako priti do najboljših zdravnikov na svetu. Je to sploh mogoče?

Ko gre za naše zdravje, bi vsi želeli, da smo obravnavani prednostno, da imamo na voljo najboljše zdravnike in specialiste, predvsem pa, da je to cenovno dostopno. Ker vse pogosteje v veljavo stopajo različne rešitve, ki nam omogočajo hiter dostop do specialističnih pregledov, smo preverili eno od  rešitev, za katero se odloča vse več Slovencev in Slovenk.

Od leta 2014, odkar so storitve Best Doctors na voljo tudi pri nas, je te koristilo že več kot tisoč Slovencev in Slovenk in kot ugotavljajo pri Best Doctors, Slovenci njihove storitve koristimo pogosteje kot v več kot 100 drugih državah, kjer je storitev na voljo.

»Best Doctors s pomočjo vodilnih svetovnih zdravstvenih strokovnjakov svojim članom že skoraj tri desetletja omogoča postaviti pravilno diagnozo in načrt zdravljenja ter za najhujše bolezni poiskati najprimernejšo zdravstveno ustanovo, kjer to zdravljenje tudi izvedejo. Uresničitev takšnega poslanstva se morda sprva sliši težko uresničljiva, a storitvi Best Doctors zaupa že skoraj 50 milijonov članov po vsem svetu. Na voljo pa imamo 53.000 zdravnikov po vsem svetu, ki so bili s strani svojih kolegov izbrani kot najboljši,« pravi Gregor Jelerčič iz družbe Eureko, ki je pooblaščeni partner za storitve Best Doctors.

Najpogosteje bolniki z rakom, a tudi številni drugi

Seveda nas je zanimalo, za kakšne storitve se ljudje v teh primerih najpogosteje odločajo in kako jim lahko pri tem pomagajo. Kot pravijo v Best Doctors, so do zdaj zdravljenje v svetovno priznanih medicinskih centrih omogočili nekaj deset Slovenkam in Slovencem, ki so se zanj odločili.

»Največkrat so bili to bolniki z malignimi obolenji oziroma rakom. Najmlajša bolnica je imela le 5 let, najstarejši pa 61 let. Med njimi je Pietro Braghieri, ki se je po diagnozi raka na debelem črevesju zdravil v Univerzitetni bolnišnici na Dunaju. Drugo mnenje in načrt zdravljenja pa smo doslej več kot 1000 članom iz Slovenije pripravili na področjih ortopedije, nevrologije, rakavih obolenj in levkemije, možganskih tumorjev, srčno-žilnih bolezni, bolezni ušes, grla in nosu, vida, dermatologije, nosečnosti in ginekologije, hormonskih in presnovnih bolezni, bolezni prebavil, revmatologije, otroških bolezni, urologije in rehabilitacije po poškodbah pa tudi raznih alergij, bolezni krvi, infekcij in zastrupitev.«

Posledica predolgih čakalnih vrst za specialistične preglede …

Ker vse več zavarovalnic že ponuja opcije doplačila za storitve, kjer lahko pridobimo hiter pregled pri specialistu, pa je seveda na mestu vprašanje, katera odločitev je za nas primernejša. »To vprašanje nemalokrat zastavijo naši zavarovanci in tisti, ki razmišljajo o sklenitvi zdravstvenega zavarovanja. Nastajajo kot posledica (pre)dolgih čakalnih vrst na specialistične preglede v javnem zdravstvu. Problem čakalnih vrst v javnem zdravstvu ostaja nerešen problem že leta, skrbeti pa je začel tudi ljudi, ki še niso imeli izkušnje z dolgim čakanjem na specialistični pregled,« pravi Gregor Jelerčič.

Večina zavarovalnic danes že nudi svojim zavarovancem specialistične zdravstvene storitve pri koncesionarjih s krajšimi čakalnimi dobami ali v privatnih ambulantah, kjer čakalnih dob ni. Pregledi so za zavarovance brezplačni, a je letno število pregledov omejeno s številom obiskov ali z zavarovalno vsoto. Zavarovanec ima tako pravico do brezplačnega koriščenja zdravstvenih storitev, ki bi ga kot samoplačnika stali večinoma med 20 in 250 evrov. Mesečni strošek za tako zavarovanje se giblje od 7 do 30 evrov, odvisno od starosti osebe, zavarovalnice in obsega vključenih storitev.

Zdravljene po vsem svetu v sklopu zavarovanja?

»Best Doctors svojim zavarovancem nudi zdravljenje najpogostejših hujših bolezni v priznanih klinikah po vsem svetu. Prav tako pa drugo mnenje in načrt zdravljenja za večino bolezenskih in vsa poškodbena stanja, ki ga pripravijo najboljši svetovni specialisti za posamezna področja medicine ali bolezni. Diagnozo zavarovancev preverijo najboljši svetovni specialisti, ki preverijo pravilnost diagnoze in izdelajo načrt zdravljenja. V primeru, da se kot zavarovanec odločite za zdravljenje v tujini, vam Best Doctors ponudi nabor najprimernejših specializiranih klinik. Nato organizira in plača stroške poti in namestitve vam in vašemu spremljevalcu ter organizira in plača zdravljenje na izbrani kliniki,« dodaja Gregor Jelerčič.

Da stroški zdravljenja na specializiranih klinikah v tujini niso ravno nizki, je jasno. Običajno se gibljejo od 40 do 250 tisoč evrov, potem pa so tukaj še stroški poti in namestitve, zato običajnemu Slovencu tovrstne storitve samoplačniško niso dosegljive in posegati je treba po drugačnih rešitvah.

Je to storitev samo za ljudi z visokimi prihodki?

Nikakor ne. Govorimo o povprečnem mesečnem strošku 20 EUR za odraslo osebo in slabih 6 EUR za otroka. Rešitve, ki danes obstajajo so primerne za večino ljudi, saj ima večina ljudi tudi omejen proračun. Ampak tu se ljudje pogosto ujamemo v past – zavarujemo se za primer najpogostejšega dogodka in ne za primer dogodka, ki bi lahko najbolj prizadel naše zdravje, delovno sposobnost, premoženje … In tako se pogosto zgodi, da ostane dogodek, ki bo zahteval največja finančna sredstva, nezavarovan. Vzemimo na primer nepremičnine. Ni prav smotrno, da damo zavarovanju stekla prednost pred zavarovanjem požara. Verjetnost, da bo počilo steklo je sicer bistveno večja, kot da nam pogori nepremičnina. So pa lahko posledice v drugem primeru katastrofalne. Strošek popravila stekla je v primerjavi s stroškom sanacije požara zanemarljiv.

Žal tudi na področju zdravstvenih in asistenčnih zavarovanj premalo poučeni ljudje delajo podobne napake.

Čedalje več Slovencev na eni strani sledi »popularnim« trendom glede zdrave prehrane in zdravega življenjskega sloga, na drugi strani pa pri izbiri zdravstvenih rešitev obnašamo nepremišljeno in na podlagi všečnih oglasov.

Na 6. Dnevu finančne pismenosti nam bo Gregor Jelerčič predstavil storitev Best Doctors in nekaj konkretnih primerov strank, na primer, kako je drugo mnenje in načrt zdravljenja družbe Best Doctors, gospe Waldhuber iz Maribora rešil 37 let trajajoč zdravstveni problem in kako je družba Best Doctors 48-letnemu Koprčanu, omogočila operacijo možganskega tumorja in ga rešila gotove trajne invalidnosti.

Pridružite se nam TUKAJ >>