Ana Vezovišek, Author at Vezovišek & Partnerji

Tokrat vam bom povedal resnično zgodbo, ki se je zgodila gospodu, ki ima danes 64 let. Recimo, da mu je ime Janez. Leta 1986, pred več kot 30 leti, je menil, da investiranje ni zanj, da je preveč tvegano. Zato je 10 tisoč dolarjev spravil v nogavico. Mislite, da je danes njegov denar še vedno vreden 10 tisoč dolarjev? NE!

V tem času je bila inflacija približno 2,6 odstotka na leto, to pa pomeni, da je vrednost njegovega denarja ne rasla, ampak padala! Če imamo denar doma, »na varnem«, vsako leto izgubljamo. Tako kot je izgubljal tudi Janez, katerega 10 tisoč dolarjev je še vedno 10 tisoč dolarjev, a zaradi rasti cen lahko z njimi danes kupi le še za 4.537 dolarjev dobrin.

Če bi 10 tisoč evrov investiral …

Kaj bi se zgodilo, če bi Janez ta denar pred 30-imi leti investiral? Če bi bil res previden in bi investiral v obveznice in dosegel isti donos, kot ga je v preučevanih 30 letih obvezniški indeks, to je 6,73 odstotka letno, bi iz istih 10 tisoč evrov danes imel 70.566 dolarjev!

Kaj pa, če bi vse investiral v delnice in dosegel donos 10,35 odstotka letno? Potem bi zadel loto, ne da bi vplačal stavo, saj bi imel skoraj 200 tisoč evrov.

Torej, si lahko privoščimo, da ne investiramo? NE, nikakor ne. Ampak še vedno bomo slišali koga reči: zdaj ni čas za investiranje. Učinki obrestno obrestnega računa, so najbolj vidni na dolgi rok. Daljši kot je rok investiranja, bolj očitno je, da si ne moremo privoščiti, da ne investiramo. Če denarja ne investiramo, izgubljamo.

Kdaj investirati?

Kdaj je pravi čas za investiranje, katere vse možnosti investiranja imamo in kako se tega lotiti na pravi način, sem razkril v knjigi ABC investiranja, ki si jo lahko ogledate TUKAJ.

Ne bodite kot Janez in še danes preberite brezplačno e-knjigo, ki sem jo pripravil za vas in v kateri vam razkrivam pasti in prednosti investiranja.

Med drugim boste v knjigi izvedeli zakaj in kdaj se vam splača investirati v:

delnice, obveznice in denar,

plemenite kovine,

zasebni kapital in zasebni dolg,

ETF in vzajemne sklade,

kriptovalute.

Kaj vse morate vedeti predno se odločite kam investirati?

Zaradi dolgoletnih izkušenj vem, na katera vprašanja potrebujete odgovor. Ker je odgovorov preveč, da bi jih strnil v blog zapis, sem to raje naredil v obliki brezplačne e-knjige, katero si lahko prenesete TUKAJ.

Mitja Vezovišek, wealth manager

Zadnje čase je k meni prišlo nekaj strank, ki že imajo osebnega finančnega svetovalca, a si ga želijo zamenjati, saj z obstoječim niso zadovoljne. Biti zadovoljen seveda za vsako stranko lahko pomeni nekaj drugega, a ključno vprašanje je ali še obstaja zaupanje. Nezaupanje je namreč najpogostejši razlog, da se stranka dokončno odloči zamenjati svojega osebnega finančnega svetovalca.

Večina osebnih finančnih svetovalcev bi verjetno bila vesela vsake stranke, meni pa je zelo pomembna zgodba v ozadju. Odnos stranka – svetovalec je namreč običajno zelo intimen, govorimo o osebnih financah, kar pomeni, da se stranke popolnoma razgalijo, saj jim le tako lahko resnično pomagamo. In ko se prekine en odnos je pomembno vedeti, kaj je bilo v prejšnjem »narobe«, da ponovno ne zaplavamo v isto. To je podobno kot v partnerskem odnosu. In kdove, morda je včasih staro partnerstvo še vedno mogoče popraviti.

Zaupanje je ključ

Zanimivo je, da ni donosnost tista, ki je najpomembnejša na lestvici prioritet, ko se odločamo za svojega osebnega finančnega svetovalca, temveč odnos, zaupanje. Je pa seveda težko zaupanje zgraditi čez noč, zato pri prvem koraku, ko se stranka odloča, komu bo zaupala:

1. največkrat izbere svetovalca na priporočilo;
2. preveri reference, forume, spletno stran, linkedin;
3. se dogovori za osebno srečanje;
4. vpraša za vrednost sodelovanja.

V kolikor je na podlagi vseh pridobljenih informacij stranka odšla pomirjena, zadovoljna, je izbira opravljena. A zaupanje se gradi postopoma. In samo čas je tisti, ki lahko utrdi ali omaje izbiro.

Ko gredo stvari v pravo smer, je seveda logično, da bomo vsi zadovoljni, pomembno je, kaj se zgodi, ko stvari ne gredo v smer, ki smo jo, skupaj s stranko, zastavili. Takrat največ osebnih finančnih svetovalcev pade na izpitu. Namreč, če so bili prej na voljo, se zdaj ne javljajo, ne dajejo informacij, ponujajo predloge, ki pomenijo večje tveganje za stranko, glede na profil, ki ga je pripravljena sprejemati, saj želijo »ugoditi« stranki namesto, da bi stranko soočili s situacijo in bi skupaj poskušali najti pravo rešitev zanjo. Stranka bo resda morda jezna, razočarana, a istočasno največkrat hvaležna!

Je torej menjava osebnega finančnega svetovalca ključ do uspeha?

Ja in ne. Odvisno od tega, zakaj želite zamenjavo in pa, kako izbirate svojega svetovalca: naredite domačo nalogo ali ne?

Najpogostejši razlog za menjavo svetovalca v Sloveniji je neodkritost, skrivanje stvari, ki bi si jih vsak želel vedeti pred sklenitvijo sodelovanja. A istočasno je tudi res, da stranke ne naredijo domače naloge. Padejo že pri drugem koraku, če ne pri drugem pa vsekakor pri četrtem: vrednost svetovanja. Kaj je to?

Strankam svetujem, da se resnično poglobijo v situacijo in premislijo ali gre za njihova nerealna pričakovanja ali pa gre v resnici za skrhanost zaupanja, ki je posledica neodkrite komunikacije. V primeru slednje, ko gre za neodkrito komunikacijo s strani osebnega finančnega svetovalca, je menjava le-tega verjetno res najboljša izbira. Je pa prav, da se razčistijo stvari za nazaj, saj se gre le tako lahko naprej.

Je odhod stranke za svetovalca osebni poraz?

Najpogosteje si osebni finančni svetovalci to res vzamejo k srcu. Toliko bolj, ko ne gre za objektivno »krivdo« na strani svetovalca, le splet okoliščin privede do situacije, ko s stranko ne more več narediti naslednjega koraka. A to je del našega dela in tako je vedno bilo in vedno bo. A če na drugi strani veš, da si poklican, da delaš dobro, v korist stranke, potem veš, da si storil vse, kar je bilo v tvoji moči. In v Sloveniji je že nekaj takih osebnih finančnih svetovalcev, ki si resnično želijo podpreti svoje stranke. In take v prvi vrsti poiščite. S tem boste sebi in svoji družini naredili največjo uslugo.

Pri nas vedno stremimo k visokim etičnim standardom, zato smo ponosni člani FEIFA, evropskega združenja neodvisnih finančnih svetovalcev, ki zastopa neodvisne finančne svetovalce po vsej Evropi. Osnovni namen združenja je pomagati podjetjem in posameznikom, ter povečevanje profesionalnih in tehničnih standardov na področju svetovanja v prid končnim uporabnikom.

Osebni finančni svetovalec vam pomaga na mnogih področjih povezanih z osebnimi financami. Tudi do finančne neodvisnosti.

Preberite to super knjigo, ki na izjemno poljuden in praktičen način predstavi 10 korakov, kako doseči finančno neodvisnost. Imate dovolj tega, da delate, da preživite? Verjamete, da lahko v 16,6 letih postanete finančno neodvisni?

V knjigi vam ponudim konkretne nasvete, kako do svoje super prihodnosti. Čeprav v knjigi nagovarjam ženske, pa se moški nikar ne počutite prikrajšani. Tudi vi lahko brez zadržkov pokukate vanjo ali pa radovedno vprašate svoje polovice, kaj so izvedele.

Do knjige dostopate TUKAJ.

Nataša Kozlevčar, osebna finančna svetovalka

Ko enkrat sklenete zavarovalno polico (pa najsi gre za zaščito vašega življenja, delovne sposobnosti, zdravja, premoženja ali za varčevanje – slednje je načeloma draga in zato odsvetovana rešitev), je smiselno nad to polico bedeti.

Vendar bodite zelo previdni, ko vas vaša zavarovalnica kar naenkrat pokliče, da se že dolgo niste osebno srečali, da bi bilo smotrno preveriti ali je z vašimi policami vse v redu. Zelo pogosto vas bo pri tem poklical povsem nov zavarovalni agent, ne tisti, ki vam je sklenil vašo zadnjo aktualno zavarovalno polico.

Pred nedavnim je k meni prišla gospa v 50-ih letih, ki se bo čez predvidoma 5 let lahko upokojila. Ima tri veljavne police pri eni izmed največjih zavarovalnic v Sloveniji. Ko je prejela »dobronameren preventiven« obisk s strani novega zavarovalnega agenta te zavarovalnice pred dobrim letom dni, pa se je zgodilo sledeče.

Agent ji je predlagal, da poda svojo drugo polico pri tej zavarovalnici, ki je bila ob njegovem obisku aktivna, v mirovanje. Namesto nje pa naj sklene novo, že tretjo polico pri isti zavarovalnici, tokrat kar z odprto dobo zavarovanja (ko niti ni jasno, kdaj se polica izteče) – in to 6 let pred njeno upokojitvijo.

Kdo zasluži na račun stranke?

Le zakaj ji je podal tak predlog? Razmislimo …

Kako si ta agent zasluži svojo plačo? S skrbjo za obstoječo stranko zavarovalnice? Ne.

S sklenitvijo nove zavarovalne police za zavarovalnico? Da.

S sklenitvijo nove police je agent stranki povzročil nove sklenitvene stroške, pri tem pa je dal v mirovanje njeno obstoječo polico ravno po treh letih, da s tem ni povzročil škode svojemu kolegu, zavarovalnemu agentu, ki ji je sklenil prejšnjo polico. Tako so vsi zadovoljni – zavarovalnica, oba zavarovalna agenta – vendar na škodo stranke, ki se posledic te spremembe sploh ni zavedala, vse dokler ji nisem pojasnila posledice te odločitve.

Kako me to razjezi – ko je jasno razvidno, da je to stalna praksa te zavarovalnice (in seveda nemalo drugih). To namreč ni prva stranka, s tolikšnim številom polic pri isti zavarovalnici, z enako metodo kapitaliziranja obstoječih polic in sklepanja novih. Na isti stranki tako služijo novi in novi zavarovalni agentje, stranka pa je opeharjena.

To ni prva stranka, niti ne zadnja

Takšnih sogovornikov (zavarovancev te zavarovalnice) sem imela že več. Zavarovalnica to zavestno dopušča – ima namreč jasen pregled nad vsemi policami svojih zavarovancev in prav nič je ne ovira, da bi postavila omejitev, da se za eno stranko lahko sklene recimo samo ena ali največ dve polici z varčevalno komponento. Takšno omejitev recimo pozna druga finančna institucija v Sloveniji, s čimer zavaruje svoje zavarovance pred oškodovanjem, torej to ni težka tehnična implementacija, temveč povsem preprosto navodilo, ki se v praksi lahko enostavno izvede.

Če bi bilo zavarovalnici dejansko mar za dobro svojih zavarovancev … a dejstvo je, da s tem namerno povzročajo slovenskemu zavarovalništvu slab ugled, ki je že tako ali tako na preizkušnji s strani laičnih Slovencev.

Kaj storiti, če se je tudi vam pripetilo kaj takega?

Pritožite se! Zahtevajte stornacijo police in povrnitev stroškov. Vztrajajte, ne popustite. Vzemite zadevo v lastne roke in ne prepuščajte primera organom, ki naj bi izvajali nadzor nad zavarovalnicami, saj je v njihovi omari veliko okostnjakov.

Predvsem pa, kot smo že neštetokrat rekli – pazite se brezplačnega svetovanja glede vaših osebnih financ. Nič ni zastonj – bolje da plačate za svetovalno uro ali dve pri neodvisnemu osebnemu finančnemu svetovalcu (ne, to ni zgolj za bogate), kot pa da verjamete, da ste prejeli nek koristen nasvet brezplačno, v resnici pa vas ta nasvet stane bistveno več kot svetovalna ura ali dve. Vprašanje je samo, če boste v tem primeru ugotovili, kdaj in kje vam je bil račun sploh izstavljen – večina ljudi tega ne ugotovi, dokler ni prepozno …

Tako. Sedaj veste na kaj morate biti pozorni. Če vas bo kdajkoli zavarovalni agent želel prepričati v sklenitev novega zavarovanja, boste suvereno rekli “NE”. Vendar, kaj pa obstoječe zavarovanje? Je tam vse tako kot mora biti? Še danes preverite kaj imate sklenjeno, predno bo prepozno. Žal večina ljudi, ki se obrne k nam po nasvet, po 15-ih, 20-ih letih varčevanja ugotovijo (torej pred upokojitvijo) da so bili opeharjeni. Svetujem vam, da se še danes prijavite na posvet z osebnim svetovalcem TUKAJ.

Petra Bokal, osebna finančna svetovalka

Pred kratkim me je kolegica prosila, če lahko poskrbim za premoženje njenega očeta, ki se žal vedno pogosteje izgublja in ni več v stanju skrbeti za družinske finance. Vsekakor gre za odgovorno nalogo, saj gre za družinsko premoženje, ki pa ga v tem trenutku še ne bodo dejansko delili, čeprav so se med seboj že poenotili, kdo dobi kaj v času dedovanja.

Kolegici sem sicer takoj omenila, da na tem področju nismo poceni, ona pa mi je odvrnila, da to ve in da ne išče poceni rešitve. Išče človeka, ki mu zaupa, ki ima znanje in izkušnje, za njim pa stoji ekipa strokovnjakov, ki ga lahko podprejo. Išče vrednost. Nad odgovorom sicer nisem bila presenečena, saj je sama človek, ki je v poslovnem življenju že precej dosegla, predvsem pa si za področja, kjer sama ni vešča, že od nekdaj vzame mentorje, ki so med najboljšimi na področju.

Fleksibilno, likvidno, s čim manj stroški

Že v naslednji sapi pa mi je na glas rekla nekako takole: “Namesto, da plačujem vzajemnim skladom, bi raje plačevala tebi, sploh, ker verjamem, da boš stvari peljala tako, kot bi jih sebi: fleksibilno, likvidno in s čim manj stroški in upoštevajoč tveganja, ki si jih lahko privoščimo.”

Oblikovala sem ponudbo, ki jo je tudi po pogovoru z družinskimi člani, sprejela, in tako smo štartali.

Sledili so prvi trije koraki:

1.Popis družinskega premoženja: Tudi tistega, ki je bilo v preteklosti že razdeljeno. Na tej osnovi smo dobili celotno sliko za nazaj in pregled za naprej.

2. Preverjanje profila vlagatelja: Ker v tem primeru ni šlo za običajno situacijo, saj je lastnik sredstev le delno opravilno sposoben, dediči pa so si med seboj po tveganju različni, smo za osnovo vzeli rast glavnice višjo od inflacije, kar pomeni konzervativen profil. Namreč, ne vemo, koliko časa se bodo sredstva lahko plemenitila (pričakujemo več kot tri leta, lahko tudi več kot 10 let), hkrati pa ne želimo, da bodoči dediči prevzemajo višje tveganje od želenih.

3. Oblikovanje investicijskega načrta na podlagi opredeljene strategije: Iz pretekle delitve premoženja, t.j. nakupov vrednostnih papirjev, nepremičnin, žlahtnih kovin, je bilo zaznati, da se je oče s tem precej ukvarjal, zadnja leta pa je zadevo »spustil iz rok«, kar se ni povsod izkazalo za najboljše. Načrt je upošteval tako trenutno stanje, kot tudi novo stanje. Opredelili smo prodaje, nakupe, prenose ter oblikovali časovnico.

Vsak načrt ima dva predloga – A in B

Po predstavitvi smo potrdili predlog A in sledili so naslednji koraki.

4. Davčna optimizacija: Kljub temu, da so določene rešitve ustvarile precejšnjo izgubo, smo pri preoblikovanju v novo strategijo ugotovili, da bo vseeno potrebna davčna optimizacija. S prodajo bomo realizirali dobiček in kljub pobotu z izgubo še vedno ustvarili za 16.000 evrov davka na kapitalski dobiček. Zato smo predlagali davčno optimizacijo, ki bo trajala tri do štiri mesece. Kapitalski dobiček bomo znižali na 0 evrov.

5. Vzpostavitev Mojportfolia: Pomembno tako za svetovalca kot tudi za stranko je, da ima 24/7 pregled nad svojim portfeljem. V ta namen vse rešitve vstavimo v aplikacijo Mojportfolio, kasneje so tu zavedene tudi vse spremembe. Tako stranka kot tudi mi neprestano vemo, kaj se s portfeljem dogaja.

6. Alokacija sredstev glede na zastavljeno strategijo: Po štirih mesecih bomo nadaljevali z vlaganjem glede na zastavljeno strategijo. Do optimalne razporeditve bomo potrebovali približno 12 mesecev.

7. Skrb za premoženje: V kolikor bodo potrebne spremembe, predvsem zaradi dogajanja na finančnih trgih, bomo oblikovali predlog in ga poslali prek aplikacije za komuniciranje MojSkrbnik pooblaščeni osebi. V vsakem primeru bomo po devetih mesecih z družino pregledali portfelj in to ponovili po 15-mesecih. Toliko namreč prvo leto traja Premium skrbništvo. Zakaj 15 mesecev? Ker običajno od predloga pa do vzpostavitve traja kar nekaj časa, zato prvo leto 3 mesece podarimo. Naša dodana vrednost pride do izraza šele po tem, ko je portfelj vzpostavljen, prej je le veliko dela.

8. Oddajanje davčne napovedi: Konec februarja naslednje leto bomo za stranko oddajali davčno napoved. Glede na to, da se bo davčna optimizacija začela že zdaj, bomo proti koncu leta le še enkrat preverili pravilnost naših izračunov.

In tako se bo neprestano vrtelo kolesje od točke 4 do točke 8.

Vsak osebni finančni svetovalec ima oblikovane določene karakteristike strank, ki si jih le želi. Glede na celoten proces lahko zase rečem, da je to ena takih: odgovorna, odločna, razumna, racionalna in željna novih znanj.

Koliko družin poznate, ki se odkrito pogovarjajo o osebnih financah? Ali koliko družin poznate, kjer je eden od članov skrbel za finance, danes pa ga ni več med nami ali pa imamo to srečo, da je še tu, a le ni več sposoben poskrbeti za ta del in člani družine to pravočasno spoznajo? Vsekakor poklon kolegici in njeni družini. Hvaležna sem, da je izbrala mene. Čeprav je to velika skrb, je tudi velik privilegij.

Nataša Kozlevčar, osebna finančna svetovalka

Potem, ko že 4 leta spremljam stranke, ki gredo v najem kredita za nepremičnino ali pa imajo kredit za nepremičnino, sem se prvič v življenju podala v najem kredita tudi sama.

Glede na to, da imam zaradi pretekle prakse s strankami že nekaj znanja na tem področju, sem pričakovala, da ta proces zame ne bo tak izziv kot za povprečnega Slovenca, ki se pri najemu kredita srečuje s povsem novimi izrazi, zakoni ter praksami bank.

A dejansko je drugače, ko gre zate. Ko sem našla stanovanje, v katerega sem se praktično zaljubila, sem bila prvotno pripravljena plačati polno ceno (ki je bila napihnjena v nebo) in tudi sprejeti prodajalkine pogoje, da se stanovanje proda preko dveh različnih pogodb, zato da se gospa v celoti izogne plačilu davka na kapitalski dobiček, ker ni bila tako skrbna, da bi vnaprej razmišljala in si prijavila stalno prebivališče na tem naslovu.

Dve pogodbi – dva različna kredita

Posvet s specialistko na tem področju v našem podjetju, Ano Vezovišek, mi je razodel, da bi me lastničina zahteva za prodajo preko dveh pogodb stala bistveno več pri najemu kredita, saj bi me prisilila v najem dveh različnih kreditov – stanovanjskega in potrošniškega. Prodajalki je bil ta argument nepomemben, pripravljena ni bila na noben kompromis, pomembni so bili izključno njeni interesi.

Če se ne bi posvetovala s tretjo osebo, ki ima hladno glavo in bogate izkušnje na tem področju, bi po vsej verjetnosti šla v nakup tega stanovanja, pri čemer je vprašanje, ali bi se sploh kdaj zavedala, kako dražje sem prišla skozi, kot če ona ne bi zahtevala plačilo kupnine preko dveh pogodb.

Če se to lahko pripeti meni, ki naj bi bila odlično informirana na tem področju, kako se to ne bi zgodilo Slovencu, ki je podpovprečno finančno pismen (kot so pokazale različne neodvisne raziskave) in je na tem področju popoln laik. Redkokdo se temu izogne. Razlika je samo v tem a) kako hudo napako si pri tem storil in b) ali se sploh kdaj zaveš, da si nekaj spregledal in koliko te je to stalo.

Neodvisni strokovnjak je na naši strani

Pri najemu kredita v švicarskih frankih je sedaj kreditojemalcem kristalno jasno, da se niso smotrno odločili, ko so najemali kredit in da bančnim referentom ne gre slepo zaupati. Bolje je imeti neodvisnega strokovnjaka, ki bo izključno na tvoji strani.

Pa vendar, glavnina preostalih slovenskih kreditojemalcev, po domače povedano, nima pojma, kako dober je kredit, ki so ga vzeli. Po podpisu kreditne pogodbe nikoli več ne pogledajo, če je sploh dobra oziroma, če je še dobra, saj so obrestne mere kasneje na trgu povsem drugačne kot v času, ko so kredit najeli.

To pa se ne dogaja samo na področju osebnih financ. Po svetu boste našli številne vrhunske strokovnjake na različnih področjih – v medicini, pravu, podjetništvu, itd., ki bodo znali preceniti, da sami sebi ne morejo objektivno svetovati, zato bodo pomoč poiskali pri drugem vrhunskem strokovnjaku.

Ne slepimo se – ostanimo skromni – nismo pojedli vsega znanja tega sveta, zato se pred največjimi finančnimi transakcijami v življenju (kar kredit za nepremičnino absolutno je), posvetujmo z neodvisnimi strokovnjaki, ki nas bodo s trezno glavo vodili skozi minsko polje drobnega tiska in čustvene, nerazumske odločitve.

Petra Bokal, osebna finančna svetovalka

Na nas se je obrnila gospa, ki nam je opisala svojo izkušnjo z eno od zavarovalnic. Ljudje dobimo različne ponudbe, a primer kot je ta, se ni zgodil prvič, žal se dogaja vse preveč pogosto. Odločili smo se, da ga delimo z vami, saj želimo, da se ljudje zavedajo, da to preprosto ni prav! Za mnenje o situaciji stranke smo prosili osebnega finančnega svetovalca Miho Gumilarja.

Moja izkušnja s slovensko zavarovalnico

“V letu 2003 sva z možem sklenila življenjsko zavarovanje pri eni od slovenskih zavarovalnic, ki je takrat ponujala zavarovanja preko svojih zastopnikov. Izgledalo je super. Človek je prišel na dom, imel s sabo vse papirje in prijazno predstavil produkt, ki ga je takrat tržila zavarovalnica. Seveda se mi je zdelo v redu, da se življenjsko zavarujeva, sploh ker sva se leto nazaj poročila in si začela ustvarjati družino. Poleg tega, da sva zavarovana, če se kateremu kaj zgodi, pa bova še nekaj privarčevala. Odločila sva se za najnižji znesek in zadevo podpisala za 30 let. Fino! To sva uredila in zdaj glede tega nimava več skrbi, čez 30 let pa bo na razpolago kar nekaj denarja.

Na vse skupaj sva pozabila vse do leta 2016. Takrat se je najavil nov predstavnik zavarovalnice, češ da imava pri njih sklenjeno življenjsko zavarovanje in da bi se rad oglasil, ker so nekaj posodabljali. OK, ni problema. Ko je prišel, je imel s sabo vse dokumente in prijazno razložil, da so posodabljali police in zadevo predstavil v smislu, da se ne bo za naju nič spremenilo, ker bomo samo posodobili police. Še vedno sem naivno verjela, da bo vse uredil tako, da bova imela najmanj dela in da bo življenjsko zavarovanje teklo naprej. Podpisala sva dokumente. Tukaj priznam, da sem naredila napako, saj sem verjela vsemu, kar je povedal in nisem niti brala vsega, kar sva podpisala. Danes se sprašujem, če bi bilo kaj drugače, če bi prebrala tudi drobni tisk. Nisem prepričana, da bi ugotovila da ni vse tako kot je bilo slišati. Verjetno bi še danes mislila, da je vse v redu, če mi ne bi sodelavka iz službe (za kar ji bom večno hvaležna), omogočila, da mi neodvisni finančni svetovalci pregledajo obstoječa zavarovanja in varčevanja.

Kakšen šok! Vse, za kar sem mislila, da je v redu, se je izkazalo za slabo. Tudi življenjsko zavarovanje pri omenjeni zavarovalnici. Iz ene police sta nastali dve in kar je najhujše, moje zavarovanje ni teklo od leta 2003, kot je bilo razumljeno na podlagi razlage predstavnika zavarovalnice (z vašo polico se ne bo zgodilo nič, samo posodobili jo bomo), ampak sem z letom 2016 sklenila novo zavarovanje! In tako sem od leta 2016 do danes s svojim mesečnim pologom plačevala samo stroške za zavarovalnico! Celoten znesek, ki je bil privarčevan do leta 2016, pa je na drugi polici naložen kot enkratni polog.

In če želim zaključiti zgodbo? Ni problema: 8,5% davek + 5% izstopnih stroškov. Ampak, ni važno. Samo da bo čimprej konec. Kar je bilo, je bilo. Saj pravijo, da se na napakah največ naučimo. Žal mi je samo, da nisem že prej svojih finančnih zadev zaupala tistim, ki se na to spoznajo. In ja, tako kot nam je logično, da plačamo za storitev, za katero nismo usposobljeni (npr. frizer, avtomehanik, vodovodar …), bi nam moralo biti logično tudi, da je neodvisno svetovanje glede upravljanja s premoženjem storitev, ki na koncu več kot poplača vloženi denar,” nam je svojo zgodbo predstavila razočarana Slovenka.

Izgubljamo tudi več 10 tisoč evrov!

Za mnenje oziroma komentar smo prosili Miho Gumilarja, osebnega finančnega svetovalca, ki pravi: “Navedena izkušnja stranke je žal samo ena izmed zgodb, s katerimi se v naši praksi prepogosto srečujemo. Lepo kaže na to, kakšno ceno v resnici lahko (na podlagi prekomernega zaupanja) premalo poučeni plačamo s sprejemanjem lastnih odločitev na področju osebnih financ, ki so sicer tako zelo občutljiva ter pomembna tema. Konec koncev celo aktivno delovno dobo delamo za to, da bi na koncu imeli dovolj za denarja življenje po upokojitvi? Pa se bo to zares tudi zgodilo?”

Kot ugotavlja osebni finančni svetovalec, v večini primerov žal temu ne bo tako. “Odločitve glede nakupa oz. sklenitve kateregakoli finančnega produkta (pa naj bo to varčevanje, zavarovanje, naložba ali pa kredit), nam po naših izkušnjah dolgoročno lahko zelo hitro iz naših denarnic po nepotrebnem odnesejo več tisoč evrov. Pri višjih zneskih in daljših dobah produktov pa celo več 10.000 evrov in pri najzahtevnejših zneskih tudi več kot 100.000 evrov! Takšni odmiki od načrtovanih ciljev pa nam bodo v večini primerov onemogočili doseganje le- teh.”

Več podobnih produktov, a noben primeren zanjo

Žal pa je to le del zgodbe omenjene stranke. Tudi če pustimo ob strani, da ni imela jasno razdelanih dolgoročnih ciljev in posledično nobenih pripravljenih finančnih načrtov za doseganje le- teh (kar je sicer temeljna napaka na področju urejanja osebnih financ), je imela več podobnih produktov in skoraj noben od njih ji ni bil prav nič pisan na kožo, ugotavlja Miha Gumilar. “Po eni strani je skoraj pri vseh varčevanjih plačevala občutno previsoke stroške, za katere vemo, da nam znižujejo naše dolgoročne donose. Po drugi strani pa ji njena zavarovanja v primeru kakšne hude situacije ne bi omogočala niti približno ustrezne finančne podpore. In kdo bi bil na koncu za vse skupaj odgovoren? Stranka sama, saj je vendar podpisala prejem splošnih pogojev, katerih posledice povprečni Slovenec tudi ob podrobnejšem branju ne bi prav dobro razumel.”

Takšne in podobne vsakodnevne zgodbe potrjujejo dejstvo, da se taki in podobni nategi dogajajo vedno pogosteje, saj k nam prihaja vedno več ljudi po pomoč. Žalostno je le to, da še vedno večina Slovencev raje gasi požar (ko že izgubijo precej premoženja), kot, da bi ukrepali preden sprejmejo življenjsko pomembno odločitev, kar bi jih stalo manj, tako finančno kot psihično.

Preverite, kakšno življenjsko zavarovanje imate sklenjeno danes, preden bo prepozno in ne šele čez 15 ali 30 let.

Miha Gumilar, osebni finančni svetovalec

Bi imeli rajši 4 tisoč ali 70 tisoč dolarjev?