Analiza kapitalskih trgov: dinamika in odpornost v negotovih časih

Ko listamo po straneh ekonomske zgodovine letošnjega oktobra, se nam razkrivajo presenetljiva nova poglavja v kroniki kapitalskih trgov. Ti podatki ne samo da osvetljujejo trenutno sliko ameriškega gospodarstva, ki preseneča z robustnostjo na področju zaposlovanja, ampak tudi oblikujejo pričakovanja o nadaljnjih potezah Federalnih rezerv v odgovor na ekonomske izzive. V času, ko geopolitične napetosti nezadržno nihajo in ko je vsak ekonomski indikator pod drobnogledom, se pojavlja ključno vprašanje: Kakšni so obeti za naše naložbe in kako bodo prihodnji ekonomski valovi vplivali na vrednotenje kapitalskih trgov? Ta članek ponuja poglobljen vpogled v oktobrske dogodke in analizo, ki razkriva, kako lahko nihanja na trgu dela, inflacija, korporativni dobički in mednarodne napetosti oblikujejo prihodnost naših investicij.

Presenetljiva robustnost ameriškega trga dela

Oktobrski ekonomski podatki so odprli nova poglavja v zgodbi o kapitalskih trgih. Predvsem so razkrili, kako se je ameriško gospodarstvo odzvalo s presenetljivo visokim številom novih delovnih mest, kar kaže na robustnost trga in odsotnost takojšnje nevarnosti recesije. Ta vztrajna gospodarska moč je sprožila pričakovanja o nadaljnjih dvigih obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (FED), kar ima pomembne posledice za vrednotenje naših naložb na kapitalskih trgih. Vendar pa odpor do recesije in aktivno zaposlovanje podjetij dajeta upanje, da so prihajajoči ekonomski izzivi morda le prehodne narave.

Inflacija in monetarna politika: dvoumni signali za vlagatelje

Zadnji podatki o inflaciji v ZDA so za vlagatelje prinesli mešane občutke. Septembrska letna inflacijska stopnja, ki je ostala na 3,7 %, in rahlo povečanje na mesečni ravni za 0,4 %, predvsem zaradi vzpona cen energije, sta ponovno vžgala razprave o prihodnjih potezah ameriške centralne banke (FED) glede obrestnih mer. To ni edini dejavnik, ki bi lahko zamajal stabilnost trgov; geopolitične napetosti, kot je nedavni konflikt med Izraelom in Palestino, imajo zgodovinsko gledano vpliv na cene nafte in lahko povečajo tveganje za svetovno recesijo. Ekonomisti in tržni analitiki opozarjajo na te povezave in morebitne dolgoročne posledice, če bi se konflikt razširil na širšo regijo.

Korporativna vzdržljivost in premagovanje pričakovanj

Oktobrska razkritja poslovne uspešnosti globalnih podjetij za tretje četrtletje leta kažejo na presenetljivo odpornost proti pričakovanjem o upočasnitvi gospodarske rasti. Izmed podjetij, ki sestavljajo indeks S&P 500 in so svoje rezultate že delila z javnostjo, jih je cca. 80 % preseglo analitična pričakovanja – razveseljujoč dosežek, ki presega dolgoletno povprečje. Tudi v absolutni vrednosti te objave kažejo v povprečju na kvartalno rast prihodkov na delnico (EPS – earnings per share), kar je prav tako nad pričakovanji analitikov, ki so napovedovali upad. Ta trend ni samo znak moči teh podjetij, ampak tudi kaže, da visoke obrestne mere do sedaj niso vplivale na njihove prihodke in dobičke na način, kot so mnogi predvidevali. Kar je seveda dobra novica.

Sektorski utrinki: IT in zdravstvo v luči kapitalskih trgov

Podrobnejši vpogled razkriva, da je sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij nadaljeval s trdno rastjo, medtem ko so podjetja v energetiki in farmaciji objavila slabše rezultate. Izstopajoči so bili tudi oktobrski poslovni izidi tehnoloških velikanov iz skupine FAAMG, ki so konsistentno poslovali nad pričakovanji analitikov. To ne le potrjuje njihov tržni položaj, ampak nakazuje tudi, da sektor informacijskih tehnologij ostaja ključni igralec na poti k gospodarskemu napredku in inovacijam.

ZAKAJ SE KAPITALSKI TRGI NISO BOLJ POZITIVNO ODZVALI NA DOBRO POSLOVANJE PODJETIJ?

Visoka vrednotenja delnic in strah pred novimi dvigi obrestnih mer so kljub dobremu poslovanju podjetij vzrok za zadržan odziv trgov. Pa seveda tudi izjave predstavnikov svetovnih podjetij in korporacij, ki so ob objavah kvartalih rezultatov povečini napovedali, da v zadnjem kvartalu letošnjega leta pričakujejo poslabšanje poslovnih rezultatov. Analitiki vidijo v tem glavne razloge za pomanjkanje nakupnega zagona med vlagatelji.

Oktobrski pregled primerjalnih indeksov kaže na izgube vrednosti delnic na globalnih trgih. MSCI WORLD je zabeležil padec za 2.7 % (EUR), primerjalni indeks MSCI USA se je nekoliko bolje odrezal z izgubo 2.1 % (EUR). Delnice trgov v razvoju so utrpele največje izgube, saj je njihov primerjalni indeks MSCI EM padel za visokih 3.7 % (EUR).

V oktobru so obveznice nadaljevale negativni trend, saj so vlagatelji in analitiki ocenili, da bodo povišane obrestne mere trajale dlje, kot je bilo sprva pričakovano. Posledično je to povzročilo zvišanje zahtevanih donosov obveznic, kar se odraža v padcu globalnega primerjalnega indeksa obveznic za -1 % (EUR).

Vrednost ameriškega dolarja (USD) je v oktobru rahlo narasla zaradi skrbi vlagateljev o možnih nadaljnjih povišanjih obrestnih mer s strani Ameriške centralne banke (FED). Napram EUR je USD pridobil 0.2 %. Prav toliko pa so posledično pridobili tudi evropski vlagatelji v ameriške finančne naložbe.

KRIPTOVALUTE DOŽIVELE V OKTOBRU PREPOROD

V oktobru so kriptovalute ponovno pritegnile pozornost naložbenega sveta, saj so po dolgem obdobju stabilnosti ali padanja vrednosti zabeležile izrazito rast. Bitcoin, kot vodilna kriptovaluta, je svojim vlagateljem prinesel več kot 25 % (EUR) rasti, kar se jasno odraža v spodnjem grafu. Ta pozitiven obrat lahko pripisujemo več dejavnikom, ki obetajo spremembe na trgu kriptovalut.

Eden izmed morebitnih razlogov za to nepričakovano rast bi lahko bil t.i. ‘BTC Halving’ (reduciranje novo izdanih BTC), ki je predviden za zgodnje leto 2024, in predstavlja zmanjšanje števila Bitcoinov, ki se jih sprosti v obtok preko rudarjenja, kar bi lahko vodilo do zmanjšanja ponudbe in posledično povečanja vrednosti. Poleg tega pa naj bi jeseni leta 2024 stopila v veljavo MiCA regulativa v Evropski uniji, ki bo kriptovalute postavila pod jasnejši regulativni okvir, zagotavljala večjo varnost vlagateljem in potencialno spodbujala investicijsko aktivnost.

DELNICE NEPREMIČNINSKEGA SEKTORJA KAR NE NAJDEJO DNA

Delnice v globalnem nepremičninskem sektorju so v oktobru nadaljevale svoj padec. Eden izmed vodilnih indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, je v mesecu oktobru izgubil skoraj 5 % vrednosti.

Nepremičninski trg

KAJ LAHKO PRIČAKUJEMO V PRIHODNJE?

Nedavne izjave vodilnih iz Ameriške (Fed) in Evropske centralne banke (ECB) so nakazale premor v ciklu dvigovanja obrestnih mer, ki je bil namenjen boju proti inflaciji. Ta novica je vlagateljem dala nekaj olajšanja, saj za zdaj nova povišanja niso v načrtu, čeprav skeptiki opozarjajo na zanesljivost takšnih napovedi. Po drugi strani pa centralne banke ne signalizirajo nižanja obrestnih mer, kar kaže na možnost, da bodo trenutno visoke obrestne mere vztrajale. Do zdaj povišane obrestne mere niso povzročile občutne škode podjetjem, vendar obstaja negotovost glede trajanja tega trenda. Če bi se obdobje visokih obrestnih mer zavleklo, bi se to lahko začelo odražati v poslovnih rezultatih. Zato je ključno, da ostanemo pozorni na prihodnje poslovne izkaze podjetij, saj bodo ti ključno vplivali na gibanje kapitalskih trgov in uspešnost naših investicij.

Izraelsko-palestinski konflikt: potencialni učinki na globalno ekonomijo in naftne cene

Trenutno se svet sooča z novo geopolitično grožnjo: izbruhnil je spopad med Izraelom in Palestino. Medtem ko so podrobnosti in možne posledice tega konflikta tema za politične analitike, je pomembno razmisliti o vplivu, ki ga lahko ima ta konflikt na svetovno ekonomijo in kapitalske trge.

Običajno imajo lokalni spopadi omejen vpliv na trge: po začetnem padcu se razmere običajno hitro stabilizirajo in vrednosti se vrnejo na predhodne ravni. Če pa konflikt preseže lokalne meje in se v njega vpletejo sosednje države ali celo globalne sile, so lahko posledice precej bolj resne.

Posebno pozornost si zasluži vpliv takšnih spopadov na cene nafte. Ker je večina naftnih proizvajalk locirana na Bližnjem vzhodu, lahko že najmanjši nemiri privedejo do prekinitev v dobavi, kar posledično pogosto vodi v višanje cen nafte.

Višje cene nafte pa imajo, kot vemo, učinek na povečanje inflacije. Za svetovno ekonomijo to sedaj, ko se svet še ni izvil iz krempljev visoke inflacije, vsekakor ni dobrodošlo. Povzroča lahko pritisk na centralne banke, da dvigujejo obrestne mere, kar je v trenutnih okoliščinah, ko so obrestne mere že visoke, lahko predhodnik globalne recesije. Recesija pa je za kapitalske trge vedno slaba novica. Torej, veliko je odvisno od obsega in dolžine trajanja konflikta.

Zato nam ne preostane drugega, kot da upamo na prevlado razuma in da se bo konflikt preselil iz bojišč nazaj k pogajalskim mizam. Mirna rešitev bi ne le preprečila nadaljnje človeške in ekonomske izgube, ampak bi tudi zagotovila stabilnost na kapitalskih trgih in v svetovni ekonomiji.

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp
Denar na banki

Če bi vas vprašali, koliko denarja menite, da Slovenci hranimo na banki, bi bilo vaše prvo ugibanje verjetno daleč od resnice. Naša mini raziskava je pokazala, da večina ljudi zmedeno zavrti z očmi in ugiba znesek nekje med 20 in 200 milijoni evrov. Toda presenetljiva resnica je, da Slovenci na banki hranimo več kot 26 milijard evrov. Da, prav ste prebrali – milijard, ne milijonov!

Če bi ta denar pretvorili v stotake in iz njih zgradili stolp, bi desetkrat presegli višino Triglava. Kljub skromnim obrestnim meram (beri: kljub temu, da nam denar na banki ne doprinese ničesar), Slovenci ostajamo zvesti varčevanju na banki. Naša zvestoba bankam tako močno presega našo zvestobo v zakonu.

Koliko denarja torej leži na slovenskih bankah?

Preveč. In vsako leto še več.

Kljub vašemu odkritemu začudenju nad goro denarja, ki se nabira na banki, vas bomo zlahka spravili še enkrat v zadrego: “Kje pa vi hranite svoj denar? Kam se pa vam steka plača? Kje imate pa vi večino svojih prihrankov?

In hitro boste ugotovili, da ste sami del dobrodušne ekipe prostovoljcev, ki bankam pomaga graditi denarne nebotičnike.

"Šparali bomo na banki, pa tudi če nas to stane zadnjega centa."

V primerjavi z Evropo ali preostalim svetom, smo svojstven fenomen. Drugje v evroobmočju veliko več vlagajo v življenjska in pokojninska zavarovanja ter v delnice in investicijske sklade. Mi pa iz leta v leto še bolj polnimo že tako nabite žepe slovenskih bank. Ne glede na to, da nas finančne avtoritete že malodane moledujejo, da sredstva prerazporedimo in preudarneje vlagamo, smo Slovenci neomajni: “Šparali bomo na banki, pa tudi če nas to stane zadnjega centa.”

Trn v peti je bolje kot denar v žepu

V tokratnem prispevku si ne nadejamo izruti te globoke zakoreninjenosti. Kdor je že kdaj poskusil izvleči hren iz zemlje s čajno žličko, ve, da nekateri podvigi preprosto niso vredni truda. Vendar nas je še vedno zanimalo – zakaj je temu tako? Čemu smo Slovenci tako trmasto konzervativni?

Denar na banki je slovenska folklora

Smo pametni, sposobni, in globalno prepoznani po številnih intelektualnih in drugih dosežkih. Smo narod znanstvenikov, uspešnih podjetnikov in prodornih inovatorjev … Kje se torej zatakne, ko razmišljamo, kako bomo ravnali s svojim denarjem?

Dedna nezaupljivost

Zgodovinsko gledano smo narod, ki ima raje svoje korenine globoko zasajene v domači zemlji, še posebej, ko gre za hrambo našega težko prisluženega denarja. Kot pijanec plota se držimo domačega vrta in ostajamo skeptični do sosedove trave, čeprav mu je ne prenehamo zavidati.

Cenimo svojo zgodovino, kulturo in običaje, ki nezavedno usmerjajo tudi naše finančne odločitve. Počasi in previdno se sicer odpiramo novim priložnostim, vendar le, če ne ogrožajo naše tradicionalne varnosti. Skepticizem do tujih bank tako ni nič drugega kot odsev naše naravne previdnosti in ljubezni do domačega (pa četudi ni Slovenca, ki ne preklinja čez banke).

Banka ni edina možnost. Obstajajo alternative!

Strah je naša narodna noša

Naša nezaupljivost je torej že skoraj stereotip naše kulturne dediščine v katero smo vzgojeni in v kateri živimo. Varen odnos, ki smo ga (ali pa ga nismo) izkusili v preteklosti pogojuje to, ali bomo odprti (ali zaprti) do novega, tujega in neznanega. In kot namiguje naša tradicionalno konzervativna drža, je v našem DNK očitno bolj zapisana slaba izkušnja pred sosedovim koscem, pa naj ima na obrazu še tako širok nasmeh.

Dedno nezaupljivi

V svetu, kjer se zdi, da je denar vse bolj virtualen in oddaljen, nam je domača banka varen pristan, kjer mu vladajo znani obrazci in prijazni obrazi. Tako mnogi Slovenci raje izberemo domače finančne institucije, ki nam nudijo občutek znanega in varnega. Ko se gre za naš denar, je franšiza “Hitri & drzni” za nas srhljiva grozljivka.

Ko se gre za naš denar, je franšiza "Hitri & drzni" za nas srhljiva grozljivka.

Od kmečkih uporov do bančne ponižnosti

Naš odnos do tujega in neznanega sega globoko v slovensko zgodovinsko tkivo. Geografske, politične in zgodovinske silnice so skozi stoletja izklesale našo nacionalno zavest, ki jo je zaznamovala tudi naša finančna skrbnost. Skoraj pol tisočletja nazaj je prizor kmečkih uporov, čeprav neuspešnih, postal del slovenske narodne identitete. In tako kot so naši predniki nezaupljivo gledali tuje plemiče, tudi mi danes zadržujemo dih, ko tuja banka poskuša zapeljati naše trdo prislužene prihranke.

Strah pred neznanim nas tako drži v zavetju domačih bank, obenem pa nas drži nazaj, ko gre za pridobivanje finančnega znanja in sprejemanje preudarnih odločitev. Naša preteklost ni le zgodba o odporu in uporu, temveč tudi o finančni previdnosti, ki se zrcali v našem bančnem (in investicijskem) nezaupanju.

Zgodovinski revolucionarji, od Trubarja do Vodnika, so utirali pot slovenske kulturne in narodne zavesti. S povečanjem izobrazbe se je naša narodna zavest okrepila, a vzporedno se je okrepilo tudi naše finančno nezaupanje.

Izjemna slovenska psihologa, A. Trstenjak in J. Musek, sta veliko proučevala slovensko identiteto. Tolikokrat smo bili zatrti in pri svojih uporih neuspešni, da smo postali bolj premišljeni, zadržani, hladni in previdni v svojih odločitvah, obenem pa disciplinirani in delovno usmerjeni.

“Kako naj zaupam nekomu, ki je izdal mojega (pra)deda?”

Težko. Medgeneracijski prenos te nezaupljivosti je močan in razbijanje tega vzorca pomeni veliko več kot zgolj soočanje s preteklostjo. Pomeni odločitev, da vzamemo stvari v svoje roke in prekinemo cikel, ki se ponavlja že od 16. stoletja. Ljudje smo bitja odnosov in se počutimo varne v okoljih, ki so nam znana ter ob ljudeh, ki so nam podobni. 

Tujec, tuj jezik ali tuja banka v nas vzbujajo nelagodje in strah, ki nas odvrača od novih izkušenj. Prebijanje tega zidu strahu in nezaupanja je prvi korak k odpiranju novih vrat, ne le v svetu bančništva, ampak tudi v širšem spektru naših življenj.

Toda, če želimo stopiti korak naprej, moramo prekiniti ta večstoletni cikel nezaupanja.  

Čas je, da ponovno ovrednotimo, kaj pomeni “tuje” in “domače” v našem finančnem svetu in morda, prav morda, najdemo nove poti zaupanja in rasti.

V svetu, kjer se denar in finance vedno bolj virtualizirata, je morda čas, da pretehtamo svoje strahove in sprejmemo nove možnosti, ki nam jih ponuja globalizirano finančno okolje.

denarja leži na slovenskih bankah
+ 0

Kaj kaže praksa?

V svoji dnevni praksi opažamo, da je starejšim težje stopiti na pot raziskovanja nečesa novega, prav tako so manj pripravljeni pridobivati nove izkušnje. Dejstvo je, da se veliko lažje in hitreje gibljejo v znanem svetu, četudi vedo, da ta ni najbolj udoben ali dobičkonosen za njih. Vse slabosti tega sveta namreč že poznajo in si zato rečejo: “Ah, vem, da denar na banki izgublja vrednost, a se mi ne zdi tako hudo, kot bi bilo, če bi denar vložil kam drugam. Poleg tega sem tukaj že 30 let in vse poznam. Kadarkoli pridem na banko, je nekdo tam.”

Res je, vedno je nekdo tam, in ta oseba vas zelo dobro pozna. Preveč dobro. Tako točno ve, kateri gumb pritisniti, da bo melodija igrala v njegovo korist, ne v vašo.

"Bi res izgubili več, če bi denar prerazporedili na način, ki ga zahteva vaša naložbena strategija? Ali to prepričanje temelji zgolj na izkušnjah tistih, ki so se na pot raziskovanja odpravili nepripravljeni? Torej, brez potrebnega znanja, obremenjeni z močnimi prepričanji, s katerimi nikoli niso želeli izgubljati časa, in/ali z prevelikimi pričakovanji, da bodo čez noč podvojili svoje prihranke?"

Iskanje finančnega ravnotežja – med strahom in špekalucijami

Mi Slovenci smo res poseben narod. Na eni strani smo zelo konzervativni, boječi, potrpežljivi in vodljivi, kar se odraža v tem, da smo sicer seznanjeni z vsemi drugimi možnostmi, ki obstajajo in bi nam prinesle več za naše prihranke. Na drugi strani pa smo sila uporni, divji in špekulativni, ko želimo čez noč doseči tisto, kar je večini nedosegljivo – finančno svobodo.

Iskanje ravnotežja med tema dvema ekstremoma predstavlja zlato sredino. In ta zlata sredina je ključna, če želimo doseči najboljšo dolgoročno donosnost ob sprejemljivem tveganju.

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp
Prihrani denar z 10 nebolečimi navadami

Oktober, ahh, ta čudoviti mesec pisanih barvnih palet jesenskega listja, vonja po cimetu, kostanju, gobah ter varčevanju. Varčevanju? Da. Oktober je mesec varčevanja, ki nas spodbuja, da zmanjšamo svojo potrošniško vnemo, ki resnično ni prijazna do našega modrega planeta. Šarmantna oktobrska aroma, kajne?
Vendar njen pravi namen je, da usvojimo zdrav odnos do svojega denarja, kar v resnici pomeni, da usvojimo zdrav odnos do svojega dela, truda in do sebe.

Brezbolečinsko varčevanje

Vsakemu izmed nas je jasno, da prinaša varčevanje spremembe v naš vsakdan. Pogosto se zdi, kot da moramo že za preproste zdrave navade, kot je redna hidracija, vložiti veliko truda. Potrebujemo na primer stekleničko, ki nas opomni na pitje, aplikacijo, ki nas pohvali za pravilno hidracijo, in čas za jutranjo meditacijo, ki nas opominja, da smo vredni zdravega telesa. In vse to za nekaj tako preprostega, kot je pitje vode!

Neboleče varčevanje

Zakaj oktober? Zakaj varčevanje?

Svetovni dan varčevanja praznujemo 31. oktobra, saj je na ta dan leta 1924 v Milanu potekal 1. Mednarodni kongres hranilnic.

1. Ozaveščanje o varčevanju: Varčevanje pomaga pri zagotavljanju finančne varnosti, omogoča, da dosežemo svoje finančne cilje, in zagotavlja sredstva ob nepričakovanih izdatkih.

2. Finančna pismenost: osnove finančnega načrtovanja, upravljanja denarja, kakocvoditi proračun ter kako izbrati prave finančne produkte za varčevanje in naložbe. Materni jezik ali španska vas?

3. Promocija varčevalnih navad: Spodbuja redno varčevanje, preudarno porabo in upravljanje dolgov.

V tej luči se varčevanje zdi še težje opravilo, saj zahteva veliko več odrekanja. A v resnici? Ko enkrat začnemo, hitro spoznamo, da varčevanje ne pomeni trpljenja ali odrekanja. Ravno nasprotno. Je proces, v katerem brez bolečin skrbimo za svojo finančno prihodnost.

Varčevanje kot zdravo prehranjevanje

Teorija varčevanja je podobna teoriji diet: manj porabi, več zasluži. Vendar, tako kot diete pogosto pripeljejo le do ponovne pridobitve teže, tudi napačen pristop k varčevanju lahko vodi v večji dolg. 

Varčevanje ne sme biti “finančna dieta”, ki vas omejuje in povzroča občutek stradanja.

Varčevanje ne sme biti začasno stanje ali drastičen ukrep, saj to povzroča stres in se dolgoročno ne obnese.

Za uspešno varčevanje je ključno, da človek prihrani denar z zdravim pristopom, ki postane del našega življenja. To pomeni, da postopoma uvajamo varčevalne navade, ki so udobne za nas in jih ne občutimo kot obremenitev. Varčevanje mora postati naravni način življenja, kjer postopno in brez bolečin izboljšujemo svoje finančne navade.

Varčevanje ni dieta

10 nebolečih navad, ki prihranijo denar

Takoj, sedaj, ko smo pospravili podstrešje in prevetrili naše kvarne “tovarniške nastavitve” se lahko podamo v seznam orodij in trikcev, po katerih hrepenijo vaši cilji in sanje.

#1 Postavite se na prvo mesto

Ko prejmete plačo, ne hitite plačevati računov, kot da kipi mleko. Prvo sebe postavite na prestol. Določite si varčevalno vrednost, ki si jo vi in vaše sanje zaslužita, ter jo takoj umaknite na varčevalni račun. To je vaš mali finančni samopostrežni bife, preden se lotite plačevanja dolgov drugim.

#2 Izberite banko, ki je brezplačna

Ne plačujte nepotrebnih bančnih stroškov! Menjava banke je enostavna in lahko vam prihrani številne mesečne stroške. Ne verjamete? Preberite našo temeljito analizo, kjer smoraziskali slovenske bančne ponudnike in razkrili, kje se najbolj splača hraniti denar in kje lahko pričakujete najvišje obresti. Z našimi dejstvi in izračuni se boste lažje odločili, kateri banki zaupati svoj denar. Oglejte si analizo tukaj.

#3 Aktivirajte zaokroževanje nakupov

Nekatere banke avtomatsko zaokrožijo vaš nakup na cel evro in razliko prenesejo na varčevalni račun. Če plačate 4,23 evra, se 0,77 centa samodejno pripiše vašemu varčevanju. Sčasoma se nabere presenetljivo visok znesek brez dodatnega truda!

Vas zanima na katerih bankah?

#4 Dnevno praznjenje drobižnice

Ko se vsak dan zvečer poslovite od svojega drobiža, ga pospremite v varčevalno zatočišče, kjer bo čez čas zrastel in dozorel v vaš novi avto ali vikend na morju.

#5 Avtopilot varčevanja

Zakaj bi se trudili, ko pa lahko avtomatizacija opravi delo za vas? Nastavite samodejne prenose na svoj varčevalni račun, takoj ko prejmete plačo, in se sprostite, medtem ko vaš denar deluje za vas, ne pa proti vam.

Kreditna kartica škoduje vašemu finančnemu zdravju

#6 Nadgradite kreditne kartice

Podobno kot opozorila na cigaretnih škatlicah, lahko opremite svoje kreditne kartice z opozorili, ki spomnijo na potencialne finančne pasti impulzivnega nakupovanja.

#7 Izklopite TV!

In ne, naslednji nasvet ne bo, da nastavite ogrevanje na 20 °C in izklapljajte luči, ko vas ni v prostoru.

Oglaševanje je kot sladka, a nevarna pesem sirene, ki vas želi zvabiti v svoje potrošniške čeri.

Ne nasedajte! Izklopite TV in prekinite to nezdravo zvezo.

#8 Blokirajte oglase na spletu

Tako je, to je naslednji vir oglaševanja, nad katerim imate moč, da mu zaprete pip’co. Blokirajte spletne oglase z aplikacijo, kot je Total AdBlock. To je ena izmed investicij, ki bodo garantirano močno povečala vaš varčevalni žep.

Varčevanje je najlepše darilo sebi, ki nam ga ne more podariti nihče drug. Je darilo brezskrbne prihodnosti.

#9 Proračun zabave

V življenju mora biti prostor za zabavo! Torej, določite si proračun za uživanje v stvareh, ki jih imate radi, brez občutka krivde. Tako bosta vaša denarnica in vaše srce oba zadovoljna!

Proračun za radost

#10 Postanite finančno pismeni

Denar je kot veter v jadrih; bolje ko ga razumete, lažje ga je usmerjati tja, kjer ga najbolj potrebujete.

Vložite čas v učenje o osebnih financah in razvijajte svoje finančne supermoči!

Že veste, katero bo vaše naslednje branje?

Zapravljate denar? Ali v resnici svoje življenje?

Zapravljanje denarja ni le nedolžno poganjanje potrošniškega motorja. Je tudi zapravljanje svojega življenja za vse, kar ne šteje, v zameno za vse tisto, kar šteje. In to je razvoj svoje poklicanosti, svoje genialnosti, svojega potenciala. Za to, da družbi poklonimo svoje talente in najboljšo verzijo sebe. Saj smo konec koncev unikat, ki se nikoli ne bo ponovil v zgodovini človeštva.

Ne čakajte na višjo plačo ali večje premoženje. Začnite z varčevanjem in načrtovanjem svoje finančne prihodnosti zdaj in si na široko odprite vrata do svoje finančne brezskrbnosti. Ta namreč ne zavisi od višine vašega bogastva, temveč od pametnega in premišljenega ravnanja s svojim denarjem!

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri vašem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp
Varčevalni mit

Stopite v svet varčevalnih mitov, kjer je vaša denarnica glavni junak epske sage. Med zavitki bankovcev in šepetom kovancev ždijo prepričanja, ki so oblikovala naš odnos do denarja. A pozor, v tem svetu se resničnost in fikcija zlahka zamenjata. Ste pripravljeni razkrinkati finančne zmote, ki vas držijo stran od vaše zlate prihodnosti? Pridružite se nam na razburljivi pustolovščini, kjer bomo razbili šest trdovratnih varčevalnih mitov in postavili temelje za vašo finančno brezskrbnost!

#1 VERJAMEM, DA: “Če bi več zaslužil_a, bi se vse uredilo.”

Za ta varčevalni mit smo prepričani, da ste že sami posumili, da je malce sumljiv … Morda se vam je že zgodilo, da ste dobili povišico, boljšo službo ali napredovali … In vendar so ostale zadeve v vašem življenju sumljivo “iste.” Čeprav ste prej iskreno verjeli, da bo z višjo plačo vse boljše, ste še vedno živeli iz meseca v mesec, brez vidnega izboljšanja življenjskega sloga. Bolj ko so se reči spreminjale, bolj so ostajale iste… “Ampak ne, sigurno je kriva inflacija in ti nori stroški življenja,” ste vrgli pomisleke čez ramo in si delali račune brez krčmarja, da če boste vzeli še eno popoldansko službo in zaslužili še 50 % več, bo življenje lepše.

Ali torej več denarja res pomeni manj skrbi? Statistike so neusmiljene. Kar 70 % dobitnikov lota se po veliki zmagi sooči z bankrotom. Zdi se, da so mislili, da so postali finančni Supermani in potem sredi oblakov ugotovili, da ne znajo leteti.

Resnica pa je dejansko preprosto takšna: Več denarja pomeni več zapravljanja.

VARČEVALNI MIT RAZBIT! Torej, preden začnemo sanjariti o naslednji povišici ali o zmagovalnem listku na loteriji, morda malo razmislimo o tem, kako bi lahko bolje upravljali s tem, kar že imamo. Več denarja je super, toda brez prave finančne discipline bomo še vedno strmeli v prazno denarnico in se spraševali, kam je šel ves tisti denar.

#2 VERJAMEM, DA: “Me osebni bančnik pozna in mi bo predlagal najboljše možnosti varčevanja.”

Ah, naš osebni bančnik, ta ljuba duša, ki sedi v lepo urejeni pisarni in nas vedno pozdravi z nasmehom. Seveda, saj smo za njega kot odprta knjiga, kajne? Vendar pa, čeprav nas morda pozna po imenu in ve, kakšno kavo pijemo, ali res vedno predlaga najboljše možnosti za naše finančno blagostanje? No, pa poglejmo malo za zaveso bančnega odra.

Starejši stranki so predlagali, da spremeni svoje varčevanje in sprejme nižjo obrestno mero z daljšo vezavo. To je bila izjemno dobičkonosna poteza … za banko! Naša draga stranka pa je bila z nasmehom na obrazu iz banke odslovljena v lep dan.

VARČEVALNI MIT RAZBIT! Torej, ko naslednjič vaš prijazni bančnik z nasmehom predlaga novo finančno odločitev, morda malo preverite detajle. Banke so kot restavracije; tudi če vas natakar pozna, to še ne pomeni, da vam bo podaril najboljši kos torte. Pa tudi – tako kot natakar, je tudi bančnik na koncu dneva samo: trgovec. Morda je čas, da se osredotočimo na to, kar je res najboljše za nas, ne za bančni račun naše banke.

#3 VERJAMEM, DA: “Bi varčeval_a, če bi imel_a več denarja.”

To je popolni izgovor za naše trenutno stanje na bančnem računu, kajne? Toda, ali res potrebujemo več denarja, da začnemo varčevati?

Marja z 800 evri plače sanja o življenju s 1.500 evri mesečno. “Potem bi pa končno normalno plačevali položnice …”
Vesna s 1.500 evri plače sanja o življenju z 2.000 evri mesečno. “Potem bi pa končno lahko normalno dopustovali …”
Zinka z 2.000 evri plače sanja o življenju z 2.500 evri mesečno …

Opazite vzorec? Vsak si misli, da bi, če bi imel le malo več, varčeval kot pravi varčevalski MasterŠef. Toda resnica? Ko dobiš več denarja, se nenadoma pojavijo nove “nujne” potrebe in želje. Tisti dodatni denar se hitro stopi kot sladoled na soncu.

Dokazano je, da ljudje povišanje dohodka zaznavamo le kak mesec ali dva, nato pa se navadimo na nov življenjski standard in živimo enako kot prej. Pa tako smo bili prepričani, da bomo postali varčevalski virtuozi …

VARČEVALNI MIT RAZBIT! Torej, morda je čas, da prenehate čakati na tisti čarobni znesek na bančnem računu, preden začnete varčevati. Vaša finančna sreča se začne z majhnimi koraki, ne glede na velikost vaše plače. In kdo ve, morda boste odkrili, da je varčevanje veliko bolj doseglijivo, kot ste mislili. Celo z vašo trenutno plačo. Zakaj ne bi danes postavili svojega varčevalnega cilja in začeli delati proti finančni brezskrbnosti?

#4 VERJAMEM, DA: “Je dobro varčevati z naložbenim zavarovanjem.”

Ahh, naložbeno zavarovanje, to pa zveni kot resna odrasla odločitev, kajne? Ne samo to, zveni kot dvojna zmaga. Varčujete in ste zavarovani. Toda, ali je res zlato, kar se tu sveti, ali slučajno drvi proti vam hitri vlak?

Zakaj so potem tako mikavna izbira? Za začetek zato, ker imamo ljudje radi pakete. Naložbeno zavarovanje pa je kot ekonomična ponudba v restavraciji – dobiš predjed, glavno jed in sladico, vse skupaj za nižjo ceno. Toda ali res želite vse tri? Morda ste hoteli samo glavno jed, in zdaj ste plačali več za nekaj, kar sploh niste hoteli.

Naložbeno zavarovanje je prav tak paket. Ponuja vam zavarovanje in varčevanje v enem, vendar z visokimi stroški, ki lahko izničijo vaše prihranke. In kdo zopet zasluži? Prodajalec zavarovanja, seveda, ki dobi mastno provizijo.

MIT RAZBIT! Torej, preden skočite na vlak naložbenega zavarovanja, pazite, da vas ta v resnici ne povozi. Morda boste ugotovili, da je ločeno varčevanje in zavarovanje boljša pot. Ne dovolite, da vas zaslepi sijaj paketnih ponudb in poskrbite, da boste resnično dobili tisto, kar potrebujete, ne pa tisto, kar vam prodajalec (pardon, “ naložbeni svetovalec”) želi prodati.

#5 VERJAMEM, DA: “Ni nič hudega, če začnem za pokojnino varčevati pozneje: zdaj imajo prednost druge reči.”

Ah, Janez in Miha, stara sošolca, dva popolnoma različna finančna junaka našega časa. Janez, vedno preudaren in načrtovalen, je skočil v svet odraslih z zavedanjem, da čas leti, a denar leti še hitreje, če ga ne ujameš v varčevalni mreži. Tako je ob prvi zaposlitvi začel varčevati sto evrov na mesec za svojo zlato jesen. Po desetih letih varčevanja je Janez odložil varčevalno mrežo in užival v sadovih svoje mladostne preudarnosti.

Miha na drugi strani, vedno bolj za sproščeno življenje, je prvo desetletje raje užival v vseh malih užitkih, ki mu jih je ponujalo življenje. “Ah, pokojnina je še daleč,” si je mislil. A ko je dosegel trideseta, je začel čutiti finančni čas, ki mu teče skozi prste, in se odločil začeti varčevati sto evrov na mesec, vse do upokojitve.

Trideset let kasneje, ob prijetnem pogovoru ob kavi, sta Janez in Miha primerjala svoje finančne lončke. In glej ga zlomka, Janez, ki je varčeval samo prvih deset let, je imel debelejšo denarnico! Vse zahvaljujoč čarobni moči obrestno-obrestnega računa in zgodnjemu začetku varčevanja. Miha je zrl v svoj skromnejši sklad in si zamrmral: “Ko bi le čas lahko zavrtel nazaj…”

VARČEVALNI MIT RAZBIT! Ne čakajte na “pravi čas” za varčevanje, ker je pravi čas vedno – zdaj! Janez je to ugotovil zgodaj, Miha pa… no, ima vsaj zgodbo, ki jo lahko deli s prijatelji ob kavi.

#6 VERJAMEM, DA: “Je finančno načrtovanje za bogate.”

Mhm, finančno načrtovanje … To pa res zveni kot rezervirano mesto na elitni zabavi, kjer se sprehajajo le tisti z debelimi denarnicami, kajne? VIP vstopnica v svet bogatih in slavnih, kjer se ljudje z manjšimi prihodki sploh ne smemo prikazati.

V resnici je finančno načrtovanje kot osebni GPS za vaše finance. Ne glede na to, ali vozite skromen avto ali prestižno limuzino, vam bo GPS pokazal pot do vašega cilja. In tako je tudi s finančnim načrtovanjem. Nekateri ljudje mislijo, da je načrtovanje kot ekskluzivni klub, kjer se pogovarjajo samo o delnicah, nepremičninah in zlatih palicah, a v resnici je za vsakogar.

VARČEVALNI MIT RAZBIT! Torej, finančno načrtovanje ni rezervirano za bogate. Je kot osebni finančni zemljevid, ki vam pokaže, kako priti od točke A do točke B, ne glede na vaše trenutno finančno stanje. Ne dovolite, da vas ta varčevalni mit zadrži stran od vstopa v svet finančne stabilnosti.

Ne glede na to, ali ste finančni novinec ali izkušeni vlagatelj, je pravi čas za načrtovanje vaše finančne prihodnosti – zdaj! Ne čakajte na višjo plačo ali večje premoženje. Začnite z varčevanjem in načrtovanjem svoje finančne prihodnosti zdaj in si na široko odprite vrata do svoje finančne brezskrbnosti. Ta namreč ne zavisi od višine vašega bogastva, temveč od pametnega in premišljenega ravnanja s svojim denarjem!

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri vašem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp
PRIDOBITE DO 4 % LETNIH OBRESTI

Poglejmo si, kako izgleda tipični ‘keš čvek’ v praksi …

“Ooo, gospod Višek, je pa minilo že sedem laških let! Kako ste kaj, kako familja?”

“Ja, dober dan, gospod Šparovc, od kdaj sva pa midva tako formalna? Še zmeraj sva iste izpite polagala pa iskala krivine. 😀 Vrhunsko smo, hvala! Kaj bo novega?”

Janez Šparovc: “Ja slišal sem, da si zdej finančni guru. Daj, ti boš vedel, kje se dandanes denar splača naložit? Na banko? Pod povšter? V štumf?”

Mare Višek: “Haha, ja štumf je vedno dobra izbira! Ampak resno, veš, da večina bank v Sloveniji ponuja take mizerne obresti, da bi bilo skor boljše denar zakopat na vrtu, pa računat na to, da kaj požene?”

Janez: “Resno? Zakaj pa? Midva z Marjano imava oba denar na banki. Kje pa češ drugje …? Ne grem se jst tistih kriptoscen. Ni to za mene.”

Mare: “Ja, sej razumem. Da ne boš mislil – večina Slovencev ima denar na banki. Najlažje je. Tja dobiš plačo, tam se ti počasi nalaga … Če se ga dost nakaplja, se zmeniš še za kak varčevalni račun, na kar ti ponudijo kao “bolane” obresti za vezavo … V resnici pa ves keš, ki ti na banki leži, bogati samo banke, ne tebe.
Ampak obstajajo alternative, kjer lahko tvoj denar dejansko dela več za tebe. In niti ni tako pomembno, ali tja samo nalagaš plačo ali varčuješ. Tako ali drugače ti ta denar “leži” na računu. In karkoli ti leži, ti na bankah dobesedno trohni. Medtem ko ti lahko kje drugje cveti.”

Janez: “O, lejga poeta. 😀 Sem že pozabil, kako si osvajal na faksu … Ne, ampak resno. Brez zamere Mare, ampak mi zvenijo tole res floskule. Oziroma mi zveni, kot da mi prodajaš neke “quick fix” rešitve oziroma neke semi-dobičkarske sheme, po katerih bom samo še hitreje v minusu.”

Mare: “Joj, ne … Ne govorim o nekih tveganih naložbah. Ne mešat tega. Ne, ne …tukaj se ne gre za to, da bi moral svoj denar vlagat v neke sumljive produkte. Brez skrbi, ničesar ti ne prodajam.”

Janez: “Sem že mislu, da mi boš še ti zdaj začel prodajat kriptovalute. V tem primeru pa raj izberem zakopavanje denarja na vrtu. Ka pa veš, mogoče pa obrodi – ko krompir. Letos ga ni blo mal!”

Mare: “Haha, ne, ne govorim o kriptovalutah pa tut denarja vam ne bo treba okopavat spomlad. Govorim o neo-bankah in skladih denarnega trga.”

Janez: “In to je …”

Mare: “A veš, kak je to … A se spomiš ti Kivi Bara, v katerga smo hodli ko mulci na kavo? Pa nisi glih vedu, al je bila skuhana iz petrkrat prekuhanga zoca, al dejansko niso znal boljše kave skuhat?”

Janez: “Pa jaaa … Tam smo bli inventar. O moj Bog, ne morem verjet, kje smo včas pohajal … Sam je blo fajn.”

Mare: “Valda. No, ampak danes pa hodiš na kofe v HipsterKafič, ane, dol v centru? Kjer boš dejansko pil Nitro Cold Brew al pa pravo turško kavo.”

Janez: “Ja itak. Ne sam, da je divje boljša kava, še plac je fenomenalen. Pa ko si grem poštet, me kava celo cenej pride, kolker bi me v Kiviju, kjer si mogu še takratkega zraven spit, da si jo razkužu. Hahaha …”

Mare: “Ja, no, o tem ti govorim.”

Janez: “Čak … to sva zdej zašla. Kaj ma to veze z mojo plačo al pa prihranki?”

Mare: “Ja, ti svojo plačo še vedno nosiš v Kivi Bar. Namest v HipsterKafič. In te to več stane pa še manj dobiš za to ceno.”

Janez: “Aha, torej če te prav razumem, mi hočeš povedati, da bi moral svoj denar premakniti iz ‘Kivi Bara’ v ‘HipsterKafič’ …?

Mare: “Ja.”

Janez: “ … kjer bom dobil za to več obresti?”

Mare: “Ja.”

Janez: “In bom dejansko profitiral od tega, da imam svoj keš pri njih?”

Mare: “Ja. Točno tako! In ne samo to, ti novi “Hipster Kafiči” so isto varni kot tradicionalne banke. Samo da ti dajo več za tvoj denar.”

Janez: “Čak, a ti resno misliš, da bi jaz moral vse svoje prihranke premaknit iz banke, kjer sem že 20 let, v neko novo ‘kavarno’, za katero še niti slišal nisem?”

Mare: “Ne pravim, da moraš vse premaknit. Ampak mogoče pa lahko začneš z majhnim zneskom, pa vidiš, kako ti gre. Kot ko si prvič poskusil Nitro Cold Brew. Iz firbca, a ne? Kak ti je blo? Najprej si bil skeptičen, ampak potem si ugotovil, da ti je epska.”

Janez: “Hehe, res je. Ampak kaj pa če se ta ‘HipsterKafič’ zapre? Kaj se zgodi z mojim denarjem?”

Mare: “Dobo vprašanje! No, ti ‘Hipster Kafiči’ so regulirani in varovani, tako kot tradicionalne banke. Torej, če se zaprejo, tvoj denar ni izgubljen. Ampak verjemi mi, ko ti rečem, da so te alternative zelo stabilne. Jaz, moja familja, moja cela ekipa imamo tam svoj denar. Že leta … Ne bi ogrožal svoje družine in podjetja.”

Janez: “Zanimivo … Mogoče bi res moral razmislit o tem. Ampak kaj pa če se odločim, da hočem svoj denar nazaj? Ne vem, tamala bo hitro rabla pomoč, ko gre naslednje leto na faks … Ali je potem denar isto vezan ali lahko dostopam do njega kadarkoli?”

Mare: “Ne, sploh ne. To je kot naročanje kave za popeš v HipsterKafiču. Ko jo rabiš, jo vzameš in greš. Tvoj denar je vedno dostopen. Ni vezav.”

Janez: “Sam jst tega ne morem verjet … Pa noben se o tem ne pogovarja pri nas na šihtu … al pa kjerkol ..”

Mare: “Glej, moja ekipa je ravnokar delala analizo celotnega denarnega trga. Vse smo raziskali, kje v Sloveniji dobiš za svoj denar največ. Nič nimamo od tega, ker s temi raziskavami v bistvu tudi mi za svoje stranke ugotavljamo, kje naj hranijo svoja sredstva. Da jim lahko bolje svetujemo. In nas je res presenetilo, kakšne boljše možnosti obstajajo in da Slovenci še vedno masovno nabiramo denar na bankah. 26 milijard keša leži na naših bankah! Ždi!! In okorišča koga? Samo banke. Ti celo plačaš, da imaš lahko račun pri njih odprt, da se ti tja zliva plača.

Janez: “Oprost, sam men je to noro. Torej pod črto mi hočeš rečt, da se mi kjerkoli drugje splača hranit keš, kot na banki? In da je v teh neo-bankah in skladih veliko cenejše že hranit denar, kje pa šele obresti, ki jih dobim za svoj denar?

Mare: “Jap.”

Janez: “In zakaj tega nihče ne ve?”

Mare: “Mislim, da bankam to ni glih najbolj v interesu … Pa sej veš, kakšni smo Slovenci. Se držimo enih reči ko pijanec plota, ker je vse novo čisto preveč strašljivo. Četudi bi nam fajn koristlo.”

Janez: “Ma, to si mi zdaj res dal msilit. Kaj predlagaš, naj zdaj naredim?”

Mare: “Predlagam ti, da prebereš analizo, da boš videl konkretne zneske, koliko dobiš za svoj denar na svoji trenutni banki, koliko pa bi dobil recimo na neo-banki. Malo si preglej analizo pa preveri cifre in z Marjano razmislita. Iskreno, zdajle je čas za to potezo. Je že pozno, glede na to, da te alternatve obstajajo že dolgo na trgu. Ampak zdajle je pa res zadnji čas, da naredita ta premik. V glavnem, preglej cifre, primerjajta in se pomenita. Če pa potrebuješ potem kakšno pomoč pri odločitvi, kam boš prenesel denar, koliko bi ga prenesel, pa veš, kje me najdeš. Z veseljem vama pomagam.”

Janez: “Stari, hvala. Tole si pa res moram prebrat.”

Mare: “Z veseljem, Janez.”

Janez: “Ampak maš pa čas, da ti častim eno kavo v HipsterKafiču, a? Nimaš samo ti tako vlkih novic. “

Mare: “Z veseljem. Povej, kaj je novega na železnicah?”

Janez: “Uf! A veš, da so zamenjal …“

Kot ste lahko prebrali v zgornjem dialogu med gospodom Viškom in gospodom Šparovcem, je svet financ poln možnosti, ki jih morda še ne poznate. Včasih je vse, kar potrebujemo, prijatelj, ki nas opomni na boljše alternative, ki so na voljo.

V podjetju Vezovišek & Partnerji smo se poglobili v svet financ in pripravili temeljito analizo denarnega trga v Sloveniji. Naš cilj je bil razumeti, kje lahko vaš denar najbolje deluje za vas. Rezultati so bili presenetljivi in verjamemo, da bi vam lahko koristili.

Če želite izvedeti več o tem, kje lahko vaš denar resnično cveti, vam toplo priporočamo, da si prenesete našo analizo. V njej boste našli konkretne podatke, primerjave in nasvete, ki vam bodo pomagali pri odločitvah o vaših financah.

Ne dovolite, da vaš denar leži neizkoriščen. Dovolj je bilo kofetkanja v Kivi Baru. Odkrijte možnosti, ki so vam na voljo, in naredite premik v pravo smer. Vaše finance si zaslužijo najboljše! Vi pa še več.

Tedenski finančni nasveti
in novice v vaš e-nabiralnik.

Branje, ki se izplača.