matejakegel, Author at Vezovišek & Partnerji

Poslovili smo se od leta 2022, ki ga vlagatelji žal ne bomo ohranili v lepem spominu. Bilo je eno najslabših let v zadnjih desetletjih in marsikdo si je oddahnil, da se je končno izteklo. Živci in potrpljenje vlagateljev so bili pogosto na veliki preizkušnji. Bo leto 2023 boljše?

Ruska agresija na Ukrajino, visoka inflacija, agresiven odziv centralnih bank, predvsem ameriške FED in evropske ECB, ki so hitro in močno dvignile obrestne mere, energetska kriza in strah pred recesijo vsekakor niso ustvarjali ugodnega okolja za rast na finančnih trgih.

Tako so negativno donosnost zabeležili domala vsi naložbeni razredi, varnega pristana, razen nekaj specifičnih naložb, praktično ni bilo nikjer. Obvezniške naložbe, ki so v prejšnjih krizah ublažile padce naših portfeljev, so nas v letu 2022 popolnoma razočarale. Zaradi hitrega in intenzivnega dvigovanja obrestnih mer centralnih bank je zahtevana donosnost za obveznice poskočila, s tem pa cene močno padle. Tako so sicer vedno stabilne državne obveznice držav EU v letu 2022 zabeležile negativno donosnost dobrih 15 % (EUR), kar je brez primere v zadnjih desetletjih.

Delnice globalnih nepremičninskih podjetij upadle

Tudi zlato, na katerega v krizi številni vlagatelji radi stavijo, je predvsem po zaslugi odličnega zadnjega kvartala 2022 komaj doseglo pozitivno donosnost (pa še to le zaradi rasti tečaja dolarja). Veliko razočaranje so tudi delnice globalnih nepremičninskih podjetij, katerih cene so v povprečju padle za več kot 20 % (EUR).

Naložbe v nepremičnine v teoriji sicer služijo kot učinkovita zaščita proti visoki inflaciji, vendar tega v preteklem letu vlagatelji niso sprejeli. Se pa je zaradi energetske krize in pomanjkanja energentov najbolje odrezala surova nafta, katere cene so v letu 2022 poskočile več kot 20 % (EUR).

Za takšne izgube na finančnih trgih imajo največ zaslug visoka inflacija in obrestna politika centralnih bank, ki so sicer pravilno s hitrim in odločnim zviševanjem obresti napovedale boj proti inflaciji, obenem pa povzročile bojazen, da bodo zadušile gospodarsko rast in pahnile svet v recesijo.

Zadnje mesece upad inflacije

V letu 2022 je tako v ZDA inflacija na letni ravni dosegla vrh pri 8.6 %. V zadnjih mesecih lanskega leta je sicer prišlo do upadanja, zadnji podatki objavljeni v decembru kažejo, da je trenutna letna stopnja inflacije 7.1 %. To je sicer dobrodošlo, vendar še daleč od letne stopnje cca. 2 %, ki jo želi doseči Ameriška centralna banka (FED). Tako je bil FED v izogib resnemu poškodovanju ameriške ekonomije prisiljen k hitremu in odločnemu dvigovanju obrestnih mer za zadolževanje, ki po zadnjem decembrskem dvigu za 0.5 % trenutno znaša od 4.25 do 4.5 %. Podatki z ameriškega trga dela pa kažejo, da je stopnja nezaposlenosti še vedno na rekordno nizki ravni. To sicer kaže na robustnost in odpornost ameriškega gospodarstva, pomeni pa tudi, da bo FED nekoliko lažje sprejel odločitve o nadaljnjem dvigovanju obrestnih mer, če bo to potrebno.

V EU je situacija še slabša. V decembru objavljena letna inflacijska stopnja za EU znaša kar 11.1 %. Tudi Evropska centralna banka (ECB) se je odzvala z dvigovanjem obrestnih mer, ki znašajo po zadnjem dvigu od 2.5 do 2.75 %. Očitno bo imela ECB z zajezitvijo inflacije še kar nekaj dela.

Geografska in sektorska donosnost

Poglejmo si nekoliko podrobneje, kako so delovali finančni trgi v letu 2022.

Spodnja preglednica prikazuje geografsko in sektorsko donosnost indeksnih skladov po naložbenih razredih v letu 2022. V preglednici so vrednosti podane v dolarjih (USD). Merjeno v EUR so rezultati boljši, USD je namreč napram EUR v letu 2022 pridobil cca. 6.6 % vrednosti. Za boljšo predstavo bomo v nadaljevanju rezultate podajali v EUR.

Indeksni sklad, ki sledi ameriškemu indeksu S&P 500, je tako izgubil cca. 12 % vrednosti. Ameriški tehnološki indeks Nasdaq 100 oz. indeksni sklad, ki mu sledi, pa je izgubil celo več kot 26 %. Zelo slabo tudi kitajski indeksni sklad, izgubil je več kot 21 % vrednosti. Med evropskimi delnicami je indeksni sklad, ki sledi nemškim delnicam izgubil dobrih 15 %. Indeksni sklad, ki sledi globalnim trgom v razvoju, pa je izgubil cca. 14 % vrednosti.

Sektorsko gledano je najslabše deloval sektor komunikacij. Ta je po zaslugi padcev vrednosti delnic družabnih omrežij izgubil v letu 2022 dobrih 32 % vrednosti. Dosti bolje ni šlo niti delnicam tehnološkega in nepremičninskega sektorja, oba sta izgubila preko 20 %. Mnogo bolje pa farmacevtski sektor, ki je celo pridobil dobre 4 %. Logično se je najbolje odrezal energetski sektor, delnice energetskih podjetij so v povprečju pridobile skoraj 70 %.

Vir: Bespoke

Zelo slabo leto tudi za kriptovalute

Kriptovalute so zabeležile enega najslabših let v svoji zgodovini. Velik del leta so bile v močni korelaciji z delniškim tehnološkim sektorjem, ta korelacija pa je v zadnjih mesecih leta popustila. Analitiki padec kriptovalut povezujejo z nižjo likvidnostjo, ki jo povzročajo višje obrestne mere in zaostrovanje monetarne politike centralnih bank ter neljubimi dogodki, kot je npr. kolaps valut TerraUSD/LUNA in nedavno menjalnice FTX. Tudi nihajnost na delniških trgih je imela velik vpliv, vlagatelji so se zaradi povečane negotovosti začeli umikati iz bolj tveganih naložb, kamor pa spadajo tudi kriptovalute.

Spodnja tabela prikazuje gibanje vrednosti desetih najbolj uspešnih (če velikim padcem lahko tako rečeno) kriptovalut v letu 2022. Tako je Ethereum kot najslabši v deseterici izgubil cca. 68 % vrednosti, Bitcoin cca. 65 %, najbolje pa se je odrezal TRON (TRX), ki je izgubil »samo« cca. 28 % vrednosti.

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja razočarale

Mnogi vlagatelji so se, v upanju, da se bodo v naložbah v nepremičninski sektor učinkovito zaščitili pred visoko inflacijo, grdo opekli. Tudi ta sektor ni ušel visokim padcem, kot je razvidno iz spodnjega grafa. Tako je v letu 2022 eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil več kot 20 % vrednosti.

Vir: Yahoo

Pogled v leto 2023

Dejavniki, ki bodo tudi v letu 2023 krojili makroekonomske razmere v svetu, so že znani. Povišana inflacija, obrestna politika centralnih bank, upadanje gospodarske rasti in strah pred recesijo. Ti so med seboj soodvisni in vplivajo eden na drugega.

Inflacija bo tudi v letu 2023 najverjetneje ostala povišana. Res je, da je v zadnjih mesecih v ZDA v upadanju, kot smo že omenili, vendar so zaenkrat kupna moč prebivalstva, ki jo opredeljuje robustno gospodarstvo, nizka stopnja brezposelnosti in visoki prihodki prebivalstva še vedno na visokem nivoju. Analitiki pričakujejo nadaljnje upadanje, vendar ukrepi zahtevajo svoj čas, da bodo dosegli cilj in za Ameriško centralno banko sprejemljivo stopnjo inflacije. V državah EU inflacija še ni v fazi upadanja, upajmo pa, da je dosegla vsaj svoj vrh.

Centralne banke, predvsem ameriška (FED) in evropska (ECB) sta tako prisiljeni v nadaljnje dvigovanje obrestnih mer. Dvigovanje bosta lahko opustili šele tedaj, ko bosta prepričani, da je inflacija pod nadzorom, riziko je previsok. FED naj bi po trenutnem mnenju analitikov dvignil obrestno mero do višine 5 %, kar naj bi se zgodilo do marca letos, potem pa bo glede na podatke o gibanju inflacije prenehal z dvigovanjem oz. pričel celo z zniževanjem, če bodo seveda za to ustrezni pogoji. ECB pa naj bi dvignil obrestno mero na stopnjo 3 %, če bo to zadostovalo.

Visoke obrestne mere bodo nedvomno vplivale na upadanje globalne gospodarske rasti, ki naj bi po zadnjih prilagoditvah analitikov dosegla zgolj 1.6 – 1.8 %, kar je ena najnižjih stopenj v zadnjih desetletjih. Obstaja nevarnost stagflacije, kar pomeni povišano inflacijo ob upadanju gospodarske rasti in je med državnimi ekonomisti zelo nezaželen pojav.

Verjetnost recesije v ZDA

Verjetnost recesije v ZDA in državah EU je po trenutnih napovedih analitikov cca. 50 %, v primeru stagflacije pa se ta verjetnost lahko poviša. Večina analitikov je trenutno še vedno mnenja, da bo recesija nastopila v blažji obliki in jo bo svetovna ekonomija lahko preživela.

Vendar pa so to zgolj napovedi, ob nepredvidljivih dogodkih se stvari lahko korenito spremenijo, kot vedno poudarjamo.

Vlagatelje seveda najbolj zanima, kakšen vpliv bodo imele te makroekonomske razmere na finančne trge in gibanje vrednosti delnic in obveznic.

Makroekonomske razmere vplivajo predvsem na prihodke in dobičke podjetij, to pa seveda na vrednost njihovih delnic. Upad rasti dobičkov podjetij lahko močno zbije ceno njihovih delnic. V primeru, da bo obveljal scenarij z nadaljnjim upadanjem inflacije, skorajšnjo zaustavitvijo dvigovanja obrestnih mer centralnih bank in milo obliko recesije, lahko računamo z ugodnim letom na finančnih trgih. Rast tečajev delnic, predvsem pa obveznic bi lahko tako letos razveselila vlagatelje. Temu v prid govori tudi dejstvo, da so vrednotenja delnic in obveznic trenutno najbolj ugodna z zadnjem desetletju, kar marsikaterega vlagatelja sili k razmišljanju o skorajšnjem vstopu na finančne trge.

Če pa pogledamo v zgodovino, so bila leta na finančnih trgih, ki so sledila tako slabemu letu kot je bilo 2022, nadpovprečno dobra ali pa nadpovprečno slaba. Povprečnih let z zmerno rastjo ni bilo. Vendar je to pač statistika, ki jo moramo jemati vedno z rezervo.

V primeru slabega scenarija s ponovno rastjo inflacije, nadaljnjim dvigovanjem obrestnih mer centralnih bank, močnim upadom globalne gospodarske rasti in hujšo recesijo pa bodo trpeli tudi finančni trgi, o tem ni dvoma. Hujša oblika recesije pa prinaša tudi slabše rezultate podjetij, krčenje investicij in odpuščanje delovne sile. To pa pomeni manjšo kupno moč prebivalstva in posledično manjšo potrošnjo, kar dodatno znižuje gospodarsko rast. Tako je krog sklenjen. Upamo pa, da do tega ne bo prišlo. Verjamemo, da je gospodarstvo trdoživa dejavnost, ki vedno najde pot iz krize.

Vse, kar vemo o Božičku, je, da obdaruje otroke za božič. In da je božič najljubši praznik otrok vsako leto. A ničesar ne vemo o zgodovini praznovanja. Od kod ime? Kdaj so se začela praznovanja? Zato smo malce pobrskali za podatki …

Začelo se je tako …

Po zapisih iz zgodovine so prvi božič slavili približno v 4. stoletju. To pa sploh ni edini praznik, ki so ga v preteklosti proslavljali decembra. Še pred Jezusovim rojstvom so se ljudje srečevali, da bi praznovali zimski solsticij. Najkrajši dan in najdaljšo noč, kar se zgodi 21. decembra. Zimski solsticij je dan v letu, ko se sonce pojavi nizko na nebu in nam podarja najmanj svetlobe. Ta prelomen dan je za naše prednike veljal kot edino pravo in naravno novo leto. Na Norveškem so tako slavili t.i. Yule, Nemci v tem času Odina, Rimljani Saturnalije, med katerimi so častili Saturna, boga kmetijstva. Naši predniki so na ta dan, ko se sonce ponovno rodi, imeli veliko obredov. Kurili so zimske kresove, se poklonili soncu in se družili ob obredih. To je bilo praznovanje, saj se dan začne ponovno daljšati in tako simbolizira zmago dobrega nad zlim.

Kako so praznovali daleč nazaj na Slovenskem

Na najdaljšo noč so zakurili ogenj – simbol sonca oz. kres, ki so ga postavili običajno na vrhu hriba. Po zapisih Pavla Medveščka, pisatelja in zapisovalca ljudske dediščine, so naši predniki v Posočju v kresni ogenj kot prošnje in zahvale bogu sonca metali sveže brinove in lovorove veje, ki so prasketale, pa tudi klase rži in verjetno še kaj. Ko so na vrh kresa položili brinove veje, ki so v ognju prasketale, so rekli, da je to govorica ognja, ki jo razume le sonce, ki mu je bil kres namenjen.

Praznovanje božiča je pretresalo zgodovino

Na začetku krščanstva se rojstvo Jezusa ni slavilo – glavni praznik je bila velika noč, torej njegovo vstajenje od mrtvih. Datum Jezusovega rojstva ni nikjer naveden. Po predvidevanjih bi to moralo biti 6. januarja, torej v času, ko božič slavi pravoslavna cerkev.

Sprememba je prišla šele s papežem Julijem I., ki je v 4. stoletju odločil, da bodo božič, torej Jezusovo rojstvo, slavili 24. decembra. V srednjem veku so ta praznik praznovali ljudje po celem svetu. Nekateri vladarji so pozneje v zgodovini božič celo prepovedali, a se je kmalu vrnil.

V ZDA je božič uradni državni praznik postal šele 26. junija 1870.

Božično drevo in darila

Okraševanje božičnega drevesca nedvomno spada med najbolj priljubljene tradicije in tega se ne veselijo le otroci, ampak tudi odrasli. Podobno kot praznovanje samega božiča ima tudi okraševanje smrečice in obdarovanje svojo preteklost. Božično drevesce se kot pojem začne uveljavljati šele v 19. stoletju, a korenine ima v poganskem čaščenju dreves. Na začetku so ljudje okraševali listnata drevesa, natančneje hrast. Šele v 7. stoletju se je sv. Bonifacij odločil, da bi morali okraševati jelko, saj ta s svojo špico meri v nebo in s svojo obliko spominja na sveto trojico. V preteklosti so drevesca krasili predvsem z omelo, ki je imela čarobno moč. Božična smrekica se je prvič pojavila v Nemčiji v 16. stoletju. V Ljubljani naj bi prvo božično drevo postavili leta 1845.

Kaj pa darila in Božiček?

V tem primeru ni čisto jasno, vendar so v preteklosti darila delili tudi v najrevnejših družinah. Običaja pošiljanja voščilnic in okraševanja božičnega drevesca izvirata iz 19. stoletja in imata le malo skupnega s krščanstvom. V novejšem času se razvije druga oblika praznovanja božiča, ki ni povezana s krščanstvom. Imenujmo ga ameriški božič, ker je k nam prišel iz Amerike. Osrednja osebnost te oblike praznovanja božiča je Božiček, ki prinaša darila.

Nizozemski priseljenci so v Ameriki praznovali svetega Miklavža na podoben način, kot običaj poznamo na Slovenskem. Temu praznovanju so se priključila nekatera druga izročila zlasti iz Skandinavije. Tudi samo ime Santa Claus izvira iz nizozemščine in pomeni svetega Nikolaja (Miklavža). Nizozemski “Sant-Niklas” je postal SanterKlas in kasneje angleško-nizozemska jezikovna skovanka Santa Claus. Nastal je novodobni mit, ki je bil verjetno prvič objavljen v letu 1823 pod naslovom The Night before Christmas (Noč pred božičem). Avtor pesmi ni točno znan, najpogosteje pa v zvezi s tem omenjajo Clementa Clarka Moora in Henryja Livingstona Jr. V pesmi se Božiček prevaža na sankah, ki jih po zraku vlečejo severni jeleni. V pesmi so zapisana celo imena severnih jelenov, a med njimi ni Rudolfa. Jelenček Rudolf se je pojavil prvič šele v letu 1939 v pesnitvi Roberta L. Maya, ki je bila podlaga za znano popevko Johnnyja Marksa: Rudolph, the Red-Nosed Reindeer (Rudolf, jelenček z rdečim nosom).

V letu 1931 je risar Haddon Sundblom v reklamni akciji podjetja Coca-Cola prvič narisal Božička v rdečih oblačilih z belo obrobo. Ta podoba je kmalu postala svetovni standard za Božička. Božiček torej v krščanstvu sploh ne obstaja in je svojo vizualno podobo dobil z oglasom Coca-Cole. V praksi je ameriški božič zelo potrošniško usmerjen praznik, povezan s kupovanjem velike količine daril, s pisanjem čim večjega števila voščilnic, s čim večjo božično jelko in z veliko okraski.

Božiček ali dedek Mraz?

V Sloveniji v preteklosti Božiček sploh ni bi znan. Pozneje vera ni bila zaželena v javnosti, zato tudi niso bila dovoljena javna praznovanja božiča v nobeni obliki. Edini mitološki dobrotnik, ki ga je oblast po drugi svetovni vojni dovoljevala, je bil iz Sovjetske zveze uvoženi in poslovenjeni dedek Mraz. Ob razpadu Jugoslavije so k nam prišli tudi vsi ameriški komercialni prazniki, vključno z ameriškim božičem in Božičkom. Božiček naj bi bil razširjen zlasti med neverujočimi, Miklavž pa med verujočimi. Kljub pojavu Božička je dedek Mraz še vedno prisoten predvsem v šolah in vrtcih, pogost pa je tudi v podjetjih (obdarovanje otrok zaposlenih) in na javnih prireditvah za otroke v večjih mestih. Božiček obdaruje otroke na božični večer – 24. decembra ali na božično jutro – 25. decembra, dedek Mraz pa za novo leto. Božiček je oblečen v oblačila rdeče barve z belo krzneno obrobo, dedek Mraz pa v dolg plašč z ornamenti in polhovko.

Zanimiva dejstva o božiču

Rdeče-bele sladkorne paličice prihajajo iz Nemčije – te naj bi nastale kot posledica dolgih cerkvenih obredov in so jih dobili otroci pri maši, da bi bili ves ta čas v cerkvi tiho. Nemško-švedski izseljenci so krasili svoja drevesca s takšnimi sladkorčki in leta 1847 so postali popularni ali bolj znani kot božični bonboni.
Američani potrošijo vsako leto povprečno okoli 1000 $ za darila.
Na ameriški pošti so leta 2019 razposlati 910 milijonov paketov in 15 milijard pisemskih pošiljk.
Zaradi božičnega okraševanja (ki ga Američani jemljejo zelo resno) vsako leto pristane na urgenci 15.000 ljudi (bodite previdni pri namestitvi prazničnih lučk ali zvezd na vrhu božičnega drevesca).
Sveta noč je največkrat predvajana in prirejena pesem (od leta 1978 je dobila več kot 733 različic).
Črni petek ni najbolj prometni nakupovalni dan. Ta naziv pripada petku in soboti pred božičem, oziroma dnevu pred njim.
Rubikovo kocko, najbolj prodajano božično igračko v letu 1980, so takrat prodajali po 1,99$. Danes stane 10 $.
V božičnem času prodajo vsako sekundo 28 setov lego kock.
Vsako minuto je uporabljenih 6000 Visa kartic.
Prvi božični sejem naj bi bil v nemškem Nurembergu leta 1570 in velja za enega izmed najstarejših božičnih sejmov, pa tudi največjega v Evropi.
Če boste želeli najeti Božička za kakšno prireditev, boste pri nas zanj odšteli okoli 100 evrov za pol ure programa. Tudi v ZDA stane najem Božička med 150 in 300 $ na uro. Božiček na ulici ali v trgovini zasluži povprečno 60 $ na uro in vsako leto je na voljo več tisoč služb, povezanih z najemom Božička, palčkov ali katerih drugih božičnih likov.

Glede na lestvico revije Billboard so najbolj predvajane božične skladbe vseh časov:

»All I want for Christmas is you«, Mariah Carey (1994)
»Christmas (Baby Please Come Home)«, Darlene Love (1963)
»The Christmas Song (Merry Christmas to You)«, Nat King Cole (1961)
»Last Christmas«, Wham (1984)
»White Christmas«, Bing Crosby (1947)
»Rockin’ Around the Christmas Tree«, Brenda Lee (1958)
»Feliz Navidad«, José Feliciano (1970)

Kaj pa pri nas?

Največkrat predvajana slovenska božična skladba naj bi bila »Bela snežinka« ansambla Veter.

In kako poslati pismo Božičku na Severni pol? Tukaj je naslov …😊

Santa Claus
Santa Claus ’Main Post Office
Tähtikuja 1
96930 Arctic Circle
Finland

Na Laponskem, na severu Finske, je prava božična vasica z Božičkom. Vasico vsako leto obišče več kot pol milijon ljudi.

Če pa slučajno še niste našli božičnih daril za svoje najdražje, pa le pokukajte v našo spletno trgovino. Verjamemo, da boste v njej tudi vi našli kaj za svoje najdražje … Le kliknite TUKAJ >>

Vprašanje, kdaj bodo centralne banke prenehale dvigovati obrestne mere, ki si ga postavljamo po novembrskem dogajanju na finančnih trgih, je trenutno najbolj aktualno med analitiki in vlagatelji. Zakaj? To bo namreč jasen signal, da je inflacija premagana, predvsem pa bo to imelo pozitiven učinek na finančne trge in spodbudo za rast delniških in obvezniških tečajev.

V spodnji tabeli so prikazane napovedi vodilnih svetovnih finančnih analitikov o nadaljnjem gibanju obrestnih mer Ameriške centralne banke (FED), ki pa se pričakovano nekoliko razlikujejo. Trenutna obrestna mera po zadnjem dvigu znaša 3.75 % do 4 %. Tabela nam tako prikazuje, kakšen naj bi bil vrh obrestne mere, ki ga bo FED dosegel in prognoze, kakšna bo obrestna mera konec leta 2023.

Očitno je, da nas nekaj dvigov še čaka, prvi verjetno še decembra letos, drugi pa najbrž v mesecu marcu prihodnjega leta. Potem pa se bodo stvari umirile, do konca leta 2023 so možna celo znižanja.

Seveda so to samo napovedi, stvari se lahko spremenijo. Res pa je, da se inflacija v ZDA nekoliko umirja, po podatkih, objavljenih v novembru, se je letna stopnja zopet nekoliko znižala in sedaj znaša 7.7 %. Po trenutnih napovedih bi se ZDA lahko recesiji celo izognile oz. bi ta nastopila v blažji obliki. Sedanje napovedi ekonomistov o možnosti recesije v največji svetovni ekonomiji se namreč gibljejo okrog 50 %.

Zakaj je to za vlagatelje tako pomembno?

Po ocenah ekonomistov bi se možnost recesije v primeru, da obrestna mera preseže stopnjo 5.5 %, znatno povečala. Recesija pa večinoma prinaša večjo brezposelnost, nižje prihodke in slabše rezultate podjetij, kar seveda negativno vpliva tudi na finančne trge. Zato se finančni trgi tako bojijo pretiranega višanja obresti.

Ameriški centralni banki in njeni politiki obrestnih mer dajemo tak pomen zato, ker ima močan vpliv na ameriške finančne trge, ti pa posledično na vse ostale svetovne trge, ki so po obsegu trgovanja neprimerno manjši. Vsa najpomembnejša svetovna podjetja namreč kotirajo na ameriških trgih, kjer je tudi dostop do razvojnega kapitala najlažji in likvidnost najvišja.

Ostali novembrski makroekonomski podatki so zopet bolj mešane narave. Inflacijo smo že omenili, potrošnja prebivalstva pa je glede na prejšnji mesec zopet zrasla, tokrat za 1.3 %. Stopnja nezaposlenosti v ZDA se je sicer v novembru nekoliko povečala in sedaj znaša 3. 7%. Nepremičninski trg pa se v vseh svojih segmentih v ZDA ohlaja. To lahko pomeni, da ukrep zviševanja obrestnih mer le prinaša prve učinke.

Nasprotno pa se inflacija v državah EU še ne umirja. Po podatkih iz meseca novembra trenutno na letni ravni znaša visokih 10.6 %. To je nekako pričakovano, EU je na višje cene energije mnogo bolj občutljiva kot ZDA. Se je pa v državah EU indeks nabavnih direktorjev (PMI), ki meri pričakovanja podjetij v zvezi s prihodnjo gospodarsko klimo, presenetljivo nekoliko zvišal, kar je dober podatek in je v veliki meri vplival tudi na rast evropskih delniških trgov v novembru.

Globalni delniški tečaji zrasli

Letošnji november je bil na finančnih trgih dober mesec. Očitno statistika, ki govori, da so zadnji meseci leta na finančnih trgih ugodni, kar drži. Ob nekoliko nižji stopnji nihajnosti so globalni delniški tečaji lepo zrasli.

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v novembru pridobil 2.7 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ta mesec evropske delnice, primerjalni indeks MSCI Europe je zrasel celih 7.1 % (EUR). Tokrat trgi v razvoju izjemo, MSCI EM je zrasel več kot 10 % (EUR). To gre predvsem na račun Kitajske, ki je z rahljanjem ukrepov zoper virus COVID-19 in nekoliko bolj pozitivne retorike kitajskih regulatorjev zopet privabila vlagatelje.

Lepo so se popravile tudi evropske obveznice. Po stabilizaciji v mesecu oktobru so v novembru pridobile visokih 2.4 %.

Vrednost ameriškega dolarja pa se je v novembru močno znižala, napram EUR je upadel za celih 4 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over November 2022

Kriptovalute so v novembru zopet upadle

Vrednost kriptovalut je v novembru upadla. Tako je Bitcoin izgubil več kot 20 %, (EUR), kot je razvidno iz spodnjega grafa. Ugotavljamo pa, da je korelacija med gibanjem vrednosti delnic tehnološkega sektorja in vrednostjo kriptovalut, ki je bila v preteklih mesecih tako močno izražena, dejansko popustila. To ocenjujemo kot pozitivno. Temu naložbenemu razredu daje namreč več neodvisnosti in možnosti za rast, ki ni odvisna od tehnološkega sektorja.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

V novembru so tudi delnice nepremičninskega sektorja zrasle

Vrednost delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja je tudi v novembru nekoliko zrasla. Tako je v novembru eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil skoraj 4 %.

Vir:Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Vse je odvisno od prihodnje obrestne politike centralnih bank, kot smo povedali že v uvodu.

Cilj centralnih bank, posebno FED-a je, da stopnjo letne inflacije spravijo v okvir 2 %, kar je tudi za ekonomijo najbolj ugodna in sprejemljiva obrestna mera. Do tja pa je očitno lahko še dolga pot.

Res pa je, da se inflacija v ZDA, kar je za finančne trge tudi najbolj pomembno, očitno umirja. Ne moremo sicer pričakovati, da bo FED takoj spremenil svojo obrestno politiko, to daje predsednik Jerome Powell ob vsaki svoji izjavi jasno vedeti. Zaenkrat je prva prioriteta še vedno zajezitev inflacije.

Res je tudi, da si nihče ne želi nove recesije, ki bi jo lahko povzročilo pretirano dvigovanje obrestnih mer in bi lahko povzročila zadušitev ekonomije, večjo brezposelnost in poslabšanje gospodarskih kazalcev. Ko bodo centralne banke prepričane, da je inflacija pod nadzorom, bodo takoj reagirale in prenehale z nadaljevanjem dvigovanja obrestnih mer, v to smo lahko prepričani. Kdaj se bo to zgodilo, je težko napovedati. Veliko nam pove tabela, ki smo jo predstavili na začetku prispevka. Tako torej večina analitikov najbolj uglednih svetovnih finančnih institucij napoveduje, da bi lahko do preobrata politike centralnih bank prišlo že v prvi polovici prihodnjega leta, če jim gre seveda verjeti.

Kaj pa to pomeni za finančne trge?

Po letošnjih padcih ugodna vrednotenja delnic in veliko prostora za rast, optimizem na trgih in seveda veliko kapitala, ki čaka na ugoden vstop na trge pomeni, da se pričakuje na trgih rast in nov zagon.

Pa saj je že čas, letošnje dogajanje je nas vlagatelje psihično dodobra izčrpalo, naši živci in potrpljenje so bili pogosto na robu. Naše potrpljenje bi se moralo končno obrestovati.

Ste vedeli, da na črni petek v ZDA zaradi gneče in boja za najcenejše izdelke umre več ljudi kot v celem letu zaradi napadov morskih psov? Ufff, hudo, ampak žal resnično, kot bomo videli v nadaljevanju, ko bomo nekoliko bolj spoznali nakupovalne navade Američanov, ki so »izumili« črni petek. A črni petek se ne imenuje črni zaradi te žalostne statistike.

Kako se je začelo?

V tujini poznan »Black Friday« je dan, ki naj bi pomenil otvoritev božične nakupovalne sezone, ki jo v Ameriki praznujejo že vse od leta 1952. Izraz se je v zadnjih desetletjih razširil tudi po svetu, trgovci pa z njim napovedujejo začetek zimskih popustov.
So pa izraz »črni petek« prvič uporabili za finančno krizo, natančneje zlom newyorške borze 25. oktobra 1929. Kasneje, v petdesetih letih 20. stoletja so vodje tovarn petek po zahvalnem dnevu začeli označevati za črni petek, ker se je veliko njihovih delavcev odločilo lažno prijaviti bolniške in tako podaljšati praznični konec tedna. Okoli leta 1961 so črni petek uporabili filadelfijski prometni policaji, da bi opisali petek po zahvalnem dnevu, ker so morali delati 12-urne izmene v groznem prometu, saj so se številni obiskovalci zgrinjali v mesto, da bi začeli s prazničnimi nakupi.
V osemdesetih pa so črni petek začeli povezovati tudi v poslovnem svetu, ko so se za prikaz uspešnosti poslovanja uporabljale rdeče in črne številke. V letu, ko je nastal črni petek, naj bi trgovci poslovali s finančno izgubo. Nato pa je prišlo do velikega preobrata in v praznični sezoni, ki se začne po zahvalnem dnevu, so končno izplavali iz rdečih številk. Te so postale črne, in od tod tudi vsesplošno uveljavljeno ime Black Friday.

Ko črni petek traja še ves teden

Na črni petek številni trgovci svoje trgovine odprejo prej kot običajno in tudi zaprejo jih kasneje. Tisti, katerih poslovanje večinoma poteka on-line, z odpiralnim časom nimajo težav, saj svoje spletne trgovine zgolj tehnično prilagodijo dnevu. Razprodaje se potem nadaljujejo do ponedeljka ali pa celo do konca prihodnjega tedna. In tako se je v zadnjih letih uveljavil še nov potrošniški dan, in sicer tako imenovani spletni ponedeljek (tudi »kiberponedeljek« ali Syber Monday), ki je na prvi ponedeljek po črnem petku in je namenjen popustom pri spletnih nakupih.

Kaj imamo mi od črnega petka?

Letošnji črni petek 2022 bo 25. novembra, trgovci pa se nanj začnejo pripravljati že mnogo prej. Skrbno načrtujejo ponudbo, ki jo bodo kupcem namenili po znižani ceni. Cilj tega dne je ustvariti dobiček. Ki pa je izredno visok, saj je ta dan postal že zelo priljubljen in nakupovalna središča zelo dobro obiskana.

V ta namen trgovci izredno veliko oglašujejo. Ni ga medija, ki ne bi imel oglasov na temo črnega petka. Črni petek je sicer odlična priložnost, da si privoščimo nekoliko dražji nakup – a pod pogojem, da gre za nekaj, kar res potrebujemo in smo čakali na te popuste. Morda lahko črni petek izkoristite tudi za novoletna darila. Da ne boste spet zadnji dan mrzlično iskali po trgovinah.

A previdno …

Črni petek je lahko zelo mamljiv, saj velikokrat ljudje kupujemo zaradi popustov in ne zato, ker neko stvar resnično potrebujemo. Še posebej pa se moramo zavedati, da ravno na ta dan trgovci uporabljajo spretne trike, zaradi katerih v trgovinah pustimo še več denarja, kot smo sprva nameravali.
Pomembno je, da nas kljub različnim akcijam in ostalim ugodnostim črni petek ne premami, da bi začeli brezglavo zapravljati. Nakupi na ta dan naj bodo zato skrbno načrtovani in vnaprej pripravljeni.

Kako se na črni petek pripraviti?

Razkrivamo vam nekaj trikov, ki vam bodo pomagali črni petek dobro izkoristiti, ne da bi to drastično vplivalo na vašo denarnico:

Na črni petek se pripravite; v kolikor ne želite obžalovati nenadnih nakupov, si morate nujno narediti seznam stvari, ki jih po vašem mnenju res potrebujete. Ločite med tem, kar res potrebujete in kar si zgolj želite.
Preverite cene že prej; nemalokrat se namreč zgodi, da je izdelek v času pred ali po črnem petku cenejši. Kajti, trgovci vedo, kako impulzivno se lotimo nakupovanja in kako nas pogled na – 20, – 30 % ali še več, hitro premami. Preverite torej ceno prej ali pa celo počakajte, da ta teden mine, saj se bliža mesec december, ko trgovci nemalokrat pripravijo še nižje cene. V eni izmed angleških raziskav, kjer so načrtno spremljali cene, so ugotovili, da je 99,5 % »super ugodnih ponudb« enakih ali celo bolj ugodnih v drugih obdobjih. Na črni petek naj ne bi dosegli najnižje cene v letu.
Nastavite si višino porabe; to je nujno potrebno, če želite, da vam v decembru ostane še za kakšno obdarovanje. Pozor! Nikar se pri tem ne zanašajte na limit ali na kreditno kartico, saj vam bosta pomagala zgolj kratkoročno. Potem bo ostala le še mesečna bremenitev iz naslova nepremišljenega nakupa, ki pa običajno traja precej časa.
Ne ozirajte se na trike, ki jih trgovci uporabljajo z namenom, da bi zapravili več; ogromni napisi, izdelki z visokim profitom bodo postavljeni v ospredje, najpomembnejši izdelki bodo čisto na koncu trgovine (da boste šli prej še mimo drugih in vas tako mimogrede lahko še kaj zamika), predvajajo glasbo, da vas spravijo v boljše razpoloženje … Vse to so majhni triki, ki trgovcem pomagajo napolniti račun, nam pa ga izprazniti.
Črni petek izkoristite za večje nakupe; znano je, da ljudje na ta dan kupujemo izdelke večje vrednosti. Mednje sodijo televizor, bela tehnika, računalniška oprema, gospodinjski aparati itn. saj se popusti tukaj resnično najbolj poznajo. Prav tako pa marsikdo izkoristi nakup za izdelke, ki jih bodo uporabljali po koncu zime, kot so kolesa, klimatske naprave, kosilnice ipd. Bolj kot to, kateri izdelek bomo kupili, je pomembno, da ga res potrebujemo.
Seznanite se s pravicami po nakupu; za nakupe na črni petek veljajo iste določbe kot za blago, ki je bilo kupljeno v redni prodaji. V kolikor bi se izkazalo, da je z izdelkom kaj narobe, imate pravico iz naslova stvarne napake oziroma garancije (to velja predvsem za tehnično blago). V kolikor uveljavljate stvarno napako, o njej obvestite prodajalca v dveh mesecih od dneva odkritja napake, pri čemer od dneva nakupa ne smeta miniti več kot dve leti. Takrat potem podate enega izmed štirih zahtevkov: zamenjava, popravilo, sorazmerno vračilo kupnine ali vračilo kupnine v celoti. Prodajalec mora zahtevku ugoditi v osmih dneh, če ni spora o napaki, v nasprotnem primeru je dolžan v istem roku odgovoriti na vaš zahtevek.

Koliko v resnici porabimo?

Raziskava v ZDA (2021 stats) za leto 2021 je pokazala, da:

je povprečna oseba zapravila 430 $,
se je skoraj 43 % nakupov zgodilo preko mobilnih telefonov,
so bili največji zapravljivci Milenijci (rojeni med začetkom 80 in poznih 90),
je povprečen prihranek pri akcijah znašal 24 %,
so bili med najbolj iskanimi izdelki na svetu Nintendo Switch, PS4, Apple Airpods, Apple Watch …

Kaj najbolj nakupujemo s popusti?

Na črni petek so najbolj popularni izdelki:

Oblačila
Elektronika
Čevlji
Kozmetika in parfumi
Kuhinjski pripomočki
Darila
Otroška oprema
Knjige
Športni pripomočki
Spodnje perilo

Torej …

Če boste popuste izkoristili za nakup nekega dražjega izdelka, ki je v času popustov nekoliko bolj dosegljiv, je črni petek 2022 kot nalašč za vas. Če si recimo želite kakovostnega prenosnika, potem si ga sedaj končno privoščite. Ampak – naj večji nakupi zajemajo le enega ali dva izdelka, saj vas lahko nepremišljene poteze hitro spravijo v slabo voljo – številke na bančnem izpisku so neizprosne in beležijo vsak naš korak, tudi napako.

Pri sprejemanju pravih odločitev za nakup je ključno, da izhajamo iz tega, kaj resnično potrebujemo, se na to pripravimo in se ne zaženemo proti prvemu popustu, ki ga vidimo. Če vidimo izdelek, ki se ga RES splača kupiti, ker je RES velik popust, poglejmo najprej na spisek stvari, ki smo jih doma zapisali kot nujne za nakup. Če ga na spisku ni, ga preprosto ne kupimo. Že res, da je morebiti 50 % cenejši. A če bomo ugotovili, da ga ne potrebujemo, ne bomo prihranili 50 %, temveč bomo v resnici zapravili 50 % več, kot če tega izdelka ne bi kupili.

In še nekaj zabavno-bizarnih-tragičnih dejstev o črnem petku:

Naj se sliši še tako bizarno, poročajo trgovski centri, da so pri njih v času črnega petka najbolj iskani vodovodarji. Kot naj bi poročal CNN, so vodovodarji potrebni za čiščenje ali hitra popravila, potem ko gostje preobremenijo njihov vodovni sistem.
12 % kupcev na črni petek je vinjenih.
Črni petek sploh ne velja za največji nakupovalni dan v letu. Sobota pred božičem je vedno tista najbolj nakupovalna. Nekateri jo že imenujejo super sobota. Po podatkih ShopAdvisorja, ki je eno leto spremljal vse cene črnega petka za 6000 artiklov, je bil povprečni popust le okoli 5 odstotkov. Tik pred božičem gredo povprečni popusti vse do 18 odstotkov.
Črni petek privabi v trgovine več ljudi kot v Disneyland. Walmart, trgovska veriga v ZDA, beleži na ta dan 22 milijonov obiskovalcev na vseh svojih lokacijah. Disneyland na Floridi ima 18,5 milijon obiskovalcev na leto.
Zaradi črnega petka umre več ljudi kot zaradi napadov morskih psov. Od leta 2006, ko beležijo smrti zaradi črnega petka, je pri nakupih v množici jeznih in nasilnih ljudi umrlo 7 ljudi, 98 jih je bilo ranjenih.
Na ta dan se najbolj prodajajo pižame. Tako poročajo iz Walmarta, kjer so na nekaterih lokacijah v trenutku razprodane. Pet let nazaj so iz te velike trgovske mreže sporočili, da so na črni petek pripravili za prodajo 1 milijon televizorjev in 10 milijonov pižam.

Težko pričakovani rezultati globalnih korporacij v tretjem četrtletju letošnjega leta, objavljeni v mesecu oktobru, so bili na srečo delniških trgov v povprečju boljši od pričakovanja analitikov. Tako je več kot 70 % podjetij, ki sestavljajo ameriški borzni indeks S&P 500, torej 500 najbolj pomembnih in največjih ameriških korporacij, poslovalo bolje od napovedi analitikov, kar pozitivno vpliva na optimizem in razpoloženje vlagateljev.

Podjetja so zabeležila v povprečju 2.2 % rast prihodkov, najbolje v energetskem in tehnološkem sektorju, najslabše pa v sektorju komunikacij in industrije. Treba pa je poudariti, da je to po tretjem četrtletju 2020, ko so podjetja imela negativno rast prihodkov (-5.7 %) najslabši rezultat, stopnja rasti prihodkov je v upadanju.

Rezultati slabi, izjemi le Apple in Netflix

Poseben pomen imajo tu podjetja skupine FAANG (Facebook, Amazon, Apple, Netflix in Google) pa tudi Microsoft, ki predstavljajo veliko utež borznih indeksov in povečini tudi velik del naših portfeljev.

Rezultati teh podjetij nas z izjemo Appla in Netflixa tokrat niso razveselili. Netflix je kot prvi pri objavi nekoliko presegel pričakovanja analitikov, prihodki so mu, na račun povečanja naročnikov, v tretjem kvartalu zrasli. Facebookov (Meta) dobiček je v tretjem kvartalu upadel za več kot 50 %, nekoliko bolje je posloval Alphabet (Google), dobiček mu je ob malenkost višjih prihodkih upadel za dobro tretjino. Tudi Microsoft je v tretjem kvartalu posloval slabše od pričakovanj, ob nekaj višjih prihodkih mu je dobiček upadel za več kot 10 %.

Zadnja sta v skupini največjih objavila rezultate Apple in Amazon. Tako je Apple kljub težavam z visoko vrednostjo USD objavil rezultate, ki so bili boljši od pričakovanj analitikov. Ob 8 % povišani prodaji je v tretjem kvartalu uspel povečati tudi dobiček, kar je svetla izjema v tej skupini podjetij. Amazonov dobiček pa je v tretjem kvartalu zopet upadel, tokrat za več kot 10 %, medtem ko so se prihodki povečali za 15 %.

Višji stroški energije in plač zaposlenih

Ustrezno so reagirali tudi finančni trgi, uspešno poslovanje so nagradili z rastjo delniških tečajev, delnice podjetij s slabšimi rezultati pa so zabeležile kar znatne padce vrednosti.

Skupni imenovalec vsem tem rezultatom so ob sicer kar zadovoljivi prodaji očitno višji stroški poslovanja. Stroški energije, predvsem pa plače zaposlenih so se v zadnjem obdobju močno zvišali, kar znižuje dobičke. Kljub vsemu pa smo vlagatelji lahko kar zadovoljni, lahko bi bilo precej slabše.

To je v tem trenutku, ko trgi nujno potrebujejo vzpodbudo, izjemnega pomena. Pomeni, da podjetja kljub poslabšanju makroekonomskih napovedi in povišani inflaciji še vedno povečini poslujejo stabilno, predvsem pa bolje od pričakovanj analitikov, kar je dobra popotnica za stabilnost trgov.

Narašča potreba po delovni sili

Ekonomski podatki največjega svetovnega gospodarstva, objavljeni v oktobru, pa so zopet bolj mešane narave. Stopnja inflacije je v septembru v ZDA sicer zopet malenkost upadla, na letni ravni znaša sedaj 8.2 % (prejšnji mesec 8.3 %). To je sicer razveseljujoče, vendar slabše od napovedi analitikov, ki so pričakovali večji upad.

Podatki iz ameriškega trga dela kažejo, da imajo ameriški delodajalci trenutno prostih kar 10.7 milijona delovnih mest, kar je več kot pred mesecem dni. Potreba po delovni sili očitno še vedno narašča. Stopnja nezaposlenosti je tako v oktobru zopet nekoliko upadla in znaša trenutno 3.5 %. Delodajalci pa so dodali 239.000 novih delovnih mest, kar je precej več kot prejšnji mesec in več od pričakovanja analitikov.

Kaj ti podatki pomenijo?

Višja stopnja zaposlenosti v povezavi z višjimi plačami zaposlenih pomeni tudi višjo kupno moč prebivalstva, kar pa dodatno vzpodbuja inflacijo. Za moč ameriškega gospodarstva so ti podatki sicer vzpodbudni in pozitivni, žal pa pomenijo tudi, da bo ameriška centralna banka (FED) imela lažje delo pri odločanju o nadaljnjem zviševanju obrestnih mer, kar pa je slabo za finančne trge. Ameriško gospodarstvo je očitno še vedno v dobri kondiciji in mu višje obrestne mere ne bodo toliko škodovale, da bi FED spreminjal svojo obrestno politiko za zajezitev inflacije, ugibajo nekateri analitiki.

Statistično gledano je sicer oktober mesec z najvišjo stopnjo nihajnosti na delniških trgih v vsem letu, donosi pa so največkrat pozitivni. Pravega razloga za to ne poznamo. Ena izmed možnih razlag je, da se vlagatelji po septembru, ki je najslabši mesec v letu, v oktobru, v upanju na lepe donose ob koncu leta (zopet statistika), vračajo na trge. To pa kot vsaka sprememba povzroča začasno povišano nihajnost, predno se stvari spravijo v ravnovesje.

Letošnji oktober je bil torej kar tipičen predstavnik svoje vrste, kar tokrat potrjuje statistiko. Ob visoki stopnji nihajnosti so tečaji predvsem razvitih trgov lepo zrasli.

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v oktobru pridobil odličnih 6.3 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ta mesec ameriške delnice, primerjalni indeks MSCI USA je zrasel celih 7 % (EUR). Indeks evropskih delnic je pridobil tudi zelo dobrih 6.6 % (EUR). Tokrat trgi v razvoju slabo, MSCI EM je upadel za -3.9 %. Zadnje mesto pa je tokrat rezervirano za azijske delnice (brez Japonske), njihov indeks je na račun predvsem kitajskih in hongkonških delnic upadel za -6.9 % (EUR).

Zaradi še vedno povišane inflacije in posledično strahu pred nadaljnjim dvigovanjem obrestnih mer centralnih bank obveznicam še vedno ne gre dobro. So se pa vrednosti evropskih državnih obveznic v oktobru na srečo stabilizirale, v povprečju so pridobile sicer skromnih 0.1 % (EUR).

Ameriški dolar pa je napram evru v oktobru izgubil 0.9 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over October 2022

Kriptovalute so v oktobru nekoliko zrasle

Vrednost kriptovalut je v oktobru zrasla. Tako je Bitcoin pridobil več kot 5 % vrednosti (EUR), kot je razvidno iz spodnjega grafa. Opaziti pa je tudi, da je močna korelacija med gibanjem vrednosti delnic tehnološkega sektorja in vrednostjo kriptovalut nekoliko popustila, kar ocenjujemo kot pozitivno. To daje namreč temu naložbenemu razredu več neodvisnosti in možnosti za rast.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

V oktobru so se tudi delnice nepremičninskega sektorja nekoliko popravile

Vrednosti delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja so se v oktobru nekoliko popravile. Splošno pozitivno stanje na trgih se je očitno preneslo tudi na ta sektor. Posebno zadnjih 10 dni je bilo za ta sektor zelo uspešnih, kar nam daje upanje, da se bo ta trend prenesel tudi v mesec november. Tako je v oktobru eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil več kot 3 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Lahko rečemo, da smo na finančnih trgih po zelo dolgem obdobju negotovosti, visoke nihajnosti in poplavi negativnih informacij zopet zaznali tudi nekaj pozitivnih znakov in optimizma. To sicer še zdaleč ne pomeni, da je obdobje upadanja tečajev že za nami, se pa po mnenju mnogih analitikov že približujemo dnu in možnemu preobratu na trgih.

Stopnja inflacije je najverjetneje že dosegla vrh, pozitivno je že to, da ne narašča več. Ukrepi centralnih bank in vlad očitno nekaj učinka že imajo.

S tem mislimo predvsem na umirjanje cen energije, ki so nas v predzimskem obdobju in približevanju kurilni sezoni tako skrbele. Tu so vlade predvsem v EU področju s skupno dogovorjeno politiko na področju omejevanja cen dosegle vidne rezultate, cene energije se dejansko umirjajo in niso več glavni kritični dejavnik visoke inflacije. Nekaj je pripomoglo k temu umirjanju tudi (zaenkrat) nenormalno toplo vreme, ki močno znižuje trenutno porabo in pa seveda tudi sprejeti varčevalni ukrepi, ki omejujejo nepotrebno trošenje.

Dvigovanje obrestnih mer lahko povzroči recesijo

Pomembno je tudi, da visoki predstavniki centralnih bank, predvsem ameriške, niso več tako enotni pri podpori agresivni obrestni politiki. Mnogi menijo celo, da bi nadaljnje agresivno dvigovanje obrestnih mer lahko škodilo ameriškemu gospodarstvu in povzročilo recesijo.

Opažamo pa, da je na trgih vse več vlagateljev, ki želijo izkoristiti ugodna vrednotenja delnic za ponoven vstop na trge oz. dopolnjevanje svojih delniških portfeljev. Prostih finančnih sredstev je v svetu trenutno, kljub zategovanju monetarne politike, še vedno dovolj, čakajo pa ugoden trenutek za vstop. Po nekaterih podatkih gre za več kot 5 trilijonov USD, ki so pripravljeni za investiranje in se bodo slej ko prej prelili nazaj na finančne trge.

Če kaj zaupamo tudi statistiki, ki nas uči, da so prednovoletni meseci za finančne trge v večini donosni in uspešni, lahko upamo na nekoliko bolj mirno in stabilno obdobje, kjer se nadejamo tudi boljše donosnosti, kot smo je bili deležni večino letošnjega leta. Žal pa se v teh negotovih in turbulentnih časih vedno lahko pojavi kaj nepričakovanega, kar naša pričakovanja lahko postavi na glavo.

Potrebna je potrpežljivost, ki pa je letošnje leto na veliki preizkušnji. Kot je izjavil svetovno znani finančni guru o finančnih trgih: »Finančni trgi so prostor, kjer se dobički od nepotrpežljivih vlagateljev prelivajo k bolj potrpežljivim.« To bi bilo v letošnjem letu lahko še kako resnično, do obrata na trgih pa bo slej ko prej prišlo.

Res je, da moramo vsi varčevati in da to oktobra, ko je mesec varčevanja, še bolj poudarjamo, ampak da pa bi pri tem šli v neke ekstreme, ko bi varčevanje pripeljali do skrajnosti, res ni potrebe. Tako kot na primer ekstremno varčevanje ameriške družine Rose.

Melody in Ron imata dva sinova. O njih je TV hiša TLC celo posnela oddajo, saj so postali znani kot najbolj varčna družina na svetu. Njihov vsakdan je za mnoge tak, da bi rekli, da živijo v nemogočih razmerah. In to ne zato, ker si ne bi mogli privoščiti, ampak zato, ker želijo tako živeti.

In kakšen je njihov stil življenja?

Melody in Ron se ves čas trudita, da bi vse, kar potrebujeta, dobila brezplačno ali da bi vsaj čim manj zapravila: “Tako skopuški smo, da si delimo eno kad vode. Nikoli nismo tako umazani, da bi morali pretiravati s šamponi in geli, skodelica teh zadostuje za cel mesec. Kad napolnimo s hladno vodo, najprej se v njej okopa Ron, potem sem jaz na vrsti, nato še sinova,” je povedala Melody. Eden od sinov ju je prosil, če se lahko okopa v topli vodi, a mu starši tega niso dovolili. Prav tako ne kupujejo toaletnega papirja, uporabljajo časopis, ki ga dobijo brezplačno. Ko so gledalci to videli v oddaji, so jim ponudili, da jim kupijo toaletni papir, a starša nista želela. “Ne gre za to, da si ga ne moremo privoščiti, gre za to, da ga ne potrebujemo,” je pojasnila nam nerazumljivo odločitev Melody.

Brez luči, hrano zakopljejo v zemljo

Nikoli ne prižigajo luči, v temi uporabljajo samo baterijske svetilke. Elektriko sicer imajo, a je ne uporabljajo. Imajo štedilnik na drva. Na njem zavrejo vodo in v njej operejo oblačila. Hladilnika nimajo. Da ostane hrana sveža, jo zakopljejo v zemljo. “Razumem, zakaj nekateri pravijo, da je naše obnašanje pretirano, vendar ne želim, da smo takšni, kot so vsi,” je povedala Melody.

Družina je ekstremno varčevanje celo spremenila v igro. In tako so se navadili živeti. A najbolj ekstremna stvar, ki jo je naredila Melody, je, da si je izpulila vse zobe in se tako izognila stroškom z njimi.

Živijo v veliki prikolici, a da bi prihranili na ogrevanju, bivajo v enem prostoru in vsi štirje spijo v eni postelji, da se ogrejejo.

Ufff, oddahnite si.

Ni vam treba početi tako ekstremnih stvari, da bi varčevali. Američani so znani po takšnih oddajah, kjer predstavljajo družine, ki ekstremno varčujejo. Recimo, poznajo tudi neveste, ki so pripravile poroko z ekstremnim varčevanjem. Gostje so si morali sami prinesti hrano, pa stole in podobne zadeve.

In če le malo prebrskate spletne strani, najdete tudi navodila za ekstremno varčevanje.

Recimo (pozor, pripravite se na ekstremne reakcije ob branju):

Lase si strizite sami doma
Zvečer ne umijte ličil z obraza
Preselite se nazaj k staršem
Pobrskajte po smeteh
Toaletno školjko splaknite samo enkrat tedensko
Lahko živite v avtu
Jejte enkrat na dan

Jooooj, gre za res skrajne zgodbe in tudi takšno varčevanje je ekstremno!

Priznamo, da smo med pripravo tega prispevka, prav čutili kepo v želodcu in se spraševali, če je sploh primerno za objavo. A po drugi strani je prav, da vam predstavimo tudi tako skrajnost, predvsem zato, da vemo, česa nam res ni treba početi.

V resnici pa je lahko varčevanje precej bolj lahkotno, premišljeno in ni treba, da se vam tako zelo pozna pri vsakdanjem življenju …

Slovenci varčujemo v nogavici

Povprečno gospodinjstvo v Sloveniji sicer že več let zapored v povprečju privarčuje več kot povprečno gospodinjstvo v Evropski uniji. V letu 2020 je bila stopnja varčevanja Slovencev (razmerje med dohodkom in varčevanjem) rekordno visoka, 22,6-odstotna, kažejo podatki SURS-a. Dolgoročno povprečje od leta 2008 do 2020 v Sloveniji sicer znaša 13,4 %.

Po zadnjih razpoložljivih podatkih Eurostata so v letu 2020 imeli najvišjo stopnjo varčevanja Nizozemci (24-odstotno), najnižjo Slovaki (10,9-odstotno). Gospodinjstva v Sloveniji so se med evropskimi državami uvrstila na četrto mesto, hkrati pa tudi nad povprečje v evrskem območju (19,5 %) in v Evropski uniji (18,7 %).

Kot je ugotavljala Evropska centralna banka, so najpomembnejši motivi varčevanja gospodinjstev v državah evrskega območja naslednji:

nepričakovani dogodki (kot je bil denimo izbruh pandemije),
upokojitev,
večji nakupi (na primer za dodatna stanovanja, pohištvo, vozila)
ter potovanja (dopust), izobraževanja in finančna podpora otrokom, vnukom.

Najvišji delež so v letu 2020 še vedno predstavljale vloge, zlasti vpogledne in gotovina (49,3 %), sledile so delnice in drug lastniški kapital (29,9 %), zavarovanja in pokojninske sheme (13,1 %), dolžniški vrednostni papirji in druge terjatve (5,6 %) ter posojila (2,2 %), so podatke zbrali na SURS.

Po epidemiji znova nižja stopnja varčevanja

Po epidemiji smo znova začeli trošiti. Stopnja varčevanja gospodinjstev se je znižala. Upadla je za 4 odstotne točke, na 18,7 %. Kljub temu je ostala višja kot v obdobju pred epidemijo. Njeno znižanje je bilo v Sloveniji izrazitejše od znižanja na ravni povprečja EU-27, kjer se je stopnja varčevanja znižala z 18,4 % na 16,7 % in povprečja v evrskem območju z 19,5 % na 17,4 %.

In kot še ugotavlja Banka Slovenije, so se v sedmih mesecih vloge gospodinjstev povečale za 1,16 milijarde evrov, in sicer na 25,11 milijarde evrov.

Še januarja letos so slovenska gospodinjstva na bankah hranila 24,25 milijarde evrov, medtem ko so varčevanja maja lani znašala več kot 23 milijard evrov. Če pa za primerjavo vzamemo leto 2016, smo takrat Slovenci v bankah hranili 16,9 milijarde evrov.

Struktura finančnih sredstev gospodinjstev v Sloveniji se že več kot desetletje ni bistveno spremenila. Najvišji delež kljub obdobju zelo nizkih depozitnih obrestnih mer še vedno predstavljajo vloge in gotovina (47,7 %), sledijo lastniški kapital in delnice (30,6 %), zavarovanja (zlasti življenjska zavarovanja) in pokojninske sheme (13,7 %), dolžniški vrednostni papirji ter druge terjate (5,8 %) in posojila (2,2 %).

Takšna struktura finančnih sredstev kaže, da med slovenskimi gospodinjstvi prevladuje zelo tradicionalna/konservativna oblika varčevanja, saj pri svojih naložbenih odločitvah dajejo prednost varnosti pred donosom. Že več kot desetletje se namreč v največjem odstotku odločajo za varčevanje v obliki gotovine in vlog, medtem ko odstotek bolj tveganih naložb ostaja razmeroma nizek.

Pa je to prav?

Tisti poučeni vedo, da ne in da je treba za primeren donos sprejeti tudi določeno tveganje, ki pa ga z dolgoročnim varčevanjem in/ali investiranjem ter z ustrezno razpršenostjo lahko zmanjšamo.

A da ne zaidemo zdaj k tej malce bolj zahtevni tematiki, vam priporočamo, da najprej preverite, v kakšni kondiciji so vaše finance, in opravite stresni test vašega osebnega proračuna TUKAJ.

Z odgovori na zastavljena vprašanja boste prejeli rezultat – komentar na vsak vaš odgovor, ki vam bo pomagal pripraviti proračun na vse letne čase, ne zgolj na zimo, ki prihaja.

Za konec: 6 denarnici prijaznih prihrankov

Redno ugašajte naprave, ki jih ne potrebujete, morda boste res prihranili »le« nekaj evrov na mesec, boste pa hkrati podaljševanje življenjsko dobo naprav. Pametno je zamenjati tudi stare električne naprave, ki so bolj »požrešne« z novejšimi, ki vam bodo pomagale prihraniti energijo.
Perila vam res ni treba prati na 90°C, saj lahko zelo učinkovito perete tudi na 40°C ali največ 60°C. In seveda, ne prati posameznih kosov perila!
Ogromno lahko prihranite tudi pri porabi vode – ne samo, da ni treba, da med tuširanjem teče v nedogled, omejite tudi uporabo grelnika vode. Prav tako posodo, če je le mogoče, ne perite pod tekočo vodo.
Poleti hladimo prostore na 21 ali manj stopinj, pozimi pa jih ogrevamo na 23 in celo več stopinj! Namesto tega, da jih preveč ogrevamo, se raje toplo oblecimo in vsaj za kakšno stopinjo ali dve znižajmo temperaturo v stanovanju. To nam bo prineslo konkretnejše prihranke, saj je 21°C optimalna temperatura ogrevanega prostora (ponoči v spalnici pa je dovolj celo 19°C) in z vsako stopinjo manj bodo tudi stroški ogrevanja nižji.
Eden večjih razlogov za višje stroške v našem domu je tudi uhajanje toplote. Manj ko bo toplota uhajala, manj boste porabili za dodatno ogrevanje, zato poskrbite, da bodo okna in vrata dobro tesnila.
Ko kuhate krompir, testenine ali kaj podobnega, ali do vrha napolnite lonec z vodo in po možnosti celo brez pokrovke? Upamo, da ne. Voda se bo namreč hitreje ogrela, pa še kosilo bo prej končano, vi pa boste prihranili nekaj energije in posledično denarja.

Verjamemo, da vam bo vsaj kateri od nasvetov letošnjo zimo prinesel prihranke, vsekakor pa ne pozabite na STRESNI TEST, ki vam bo pomagal pripraviti vaš proračun na vse letne čase in ne samo na prihajajočo zimo.

Statistično gledano je mesec september za vlagatelje že sam po sebi najslabši mesec v letu in tudi v letu 2022 ni bilo nič drugače. Precej so se znižale vrednosti tako delnic, kot tudi obveznic. Bitcoin je ostal tam, kamor je padel že prej, največje izgube pa so utrpele delnice kotirajočih nepremičninskih družb.

Spodnja slika prikazuje povprečno donosnost ameriškega delniškega indeksa Dow Jones Industrial Average (DIJA) od leta 1986 po mesecih, kjer negativno izstopa prav september.

Zakaj je temu tako, si analitiki še vedno niso enotni. Nekateri menijo, da septembra gospodinjstva zaradi višjih stroškov (začetek šolskega leta, družinski nakupi po dopustih …) prodajajo svoje finančne naložbe. Drugi spet menijo, da so razlogi bolj psihološke narave. Po poletnih dopustih, ko smo bolj sproščeni in optimistično razpoloženi, se vrnemo v realnost vsakdanjega življenja, kar poveča negotovost in vpliva na sentiment vlagateljev. Dejstvo pa je, da pravega razloga do sedaj ni še nihče zares ugotovil.

Strah pred zimo in povečano potrebo po energentih

Letošnji september pa je bil zaradi energetske krize še bolj poseben. Strah pred zimo in povečani potrebi po energentih (predvsem ogrevanje) močno vpliva na razpoloženje vlagateljev, ki postajajo vedno bolj pesimistični, kar se seveda pozna tudi na finančnih trgih.

Pa je ta strah upravičen?

Na kratek rok zagotovo je. Energetska kriza ima namreč na podjetja in posledično finančne trge neposreden in posreden vpliv. Neposreden vpliv se odraža v povišanih vhodnih stroških podjetij, kar pa vpliva na njihove poslovne rezultate. Tu so najbolj ogrožena proizvodna podjetja, kjer je delež energije, potrebne za proizvodnjo, v strukturi stroškov zelo visok. Izpostavili bi predvsem proizvodnjo jekla in aluminija, pa tudi avtomobilsko industrijo, kjer je jeklo pomembna vhodna surovina in so stroški energije zares ekstremni. Pa seveda tudi proizvodnja hrane, katere cene zaradi višje cene energentov rastejo, kar opažamo vsak dan v trgovinah. Tudi ostale industrijske panoge ne zaostajajo mnogo. Tako so po najnovejših podatkih nekatera proizvodna podjetja v svetu že prisiljena v zmanjšanje proizvodnje, ki ni več rentabilna. Tako povišanih stroškov podjetja ne morejo prenašati na končne kupce, ki tega ne bi sprejeli.

Katera podjetja so trenutno v zelo ranljivem položaju?

Slabši poslovni rezultati in manjši dobički pa neposredno vplivajo na cene delnic. Tu so še posebno na udaru evropska podjetja, ki so tudi najbolj odvisna od dobave ruskih energentov in so zato trenutno v zelo ranljivem položaju. Kot vemo, je Rusija dobavljala evropskim državam in njihovi industriji pred ukrajinsko vojno v povprečju skoraj 30 % potrebne surove nafte in kar 50 % potrebnega zemeljskega plina, kar je vsaj kratkoročno nemogoče nadomestiti.

Posredni vpliv pa ima energetska kriza, preko povišanih stroškov energentov in osnovnih življenjskih dobrin (tudi hrane), na proračune gospodinjstev. Ta bodo imela tako manj razpoložljivih sredstev za druge dobrine, zato lahko povpraševanje upade. To pa lahko zopet vpliva na slabšo prodajo nekaterih sektorjev, slabše poslovne rezultate in padec vrednosti njihovih delnic. Lahko pride do odpuščanja presežnih delavcev, kupna moč prebivalstva lahko tako še dodatno upade.

Če k temu dodamo že tako (pre)visoko inflacijo, dvigovanje obrestnih mer centralnih bank in tako posledično podražitev virov financiranja, je na dlani, da bodo podjetja težko ohranjala stopnjo rasti dobičkov, ki smo jim bili priča v zadnjih letih. Gospodarska rast tako lahko upade, verjetnost svetovne recesije narašča in je po mnenju analitikov že več kot 50 %.

Visok tečaj USD vpliva na nesorazmerja v svetovni ekonomiji

Poseben problem predstavlja tudi tečaj dolarja, kar smo omenili že v prejšnjem mesecu. (Pre)visok tečaj USD namreč močno vpliva na nesorazmerja v svetovni trgovini in ekonomiji, ki je zaradi visoke inflacije že tako v nezavidljivem položaju. Spodnja tabela prikazuje izgubo vrednosti svetovnih valut napram USD v letošnjem letu.

Ugotovimo lahko, da so praktično vse svetovne valute napram USD letos močno izgubile na vrednosti. V krizah namreč svetovni kapital beži v ameriško valuto in naložbe, kjer ZDA, zaradi svojega geopolitičnega položaja, vojaške moči in finančne neodvisnosti predstavljajo varno zatočišče. K rasti vrednosti USD pripomore še hitrejša stopnja dvigovanja obrestne mere ameriške centralne banke FED, kar še povečuje interes po dolarskih naložbah, kjer se vlagatelji nadejajo višjih donosov.

Kakšen vpliv pa ima rast USD na naše naložbe?

Za evropske vlagatelje, ki vlagajo v ameriške naložbe, to pomeni omilitev padcev tečajev na ameriških borzah v letošnjem letu za cca. 15 %, za toliko je namreč USD že pridobil na vrednosti napram EUR.

Močan USD pa ima lahko za ameriška podjetja tudi negativne posledice. Ameriška podjetja, ki zastopajo ameriški delniški indeks S&P500, torej 500 največjih in najbolj pomembnih ameriških podjetij, ki prodajajo proizvode in storitve po celem svetu, bodo zaradi visoke vrednosti USD najverjetneje utrpele padec prodaje in posledično slabše rezultate poslovanja. Analitiki banke Morgan Stanley so izračunali, da ima vsak 1 % višje vrednosti USD negativni vpliv na dobiček podjetij v višini 0.5 %.

Tu gre omeniti predvsem najbolj prepoznavna velika ameriška tehnološka podjetja Apple, Google, Microsoft, Amazon, Tesla in še bi lahko naštevali, ki so za močan USD še posebej občutljiva. To dejstvo lahko opazujemo na tečajnicah borz, kjer vsaka napoved o zaostritvi monetarne politike s strani ameriške centralne banke najbolj zbije tečaje prav omenjenih podjetij.

Kaj pa makroekonomski podatki v septembru?

V mesecu septembru tudi makroekonomski podatki rasti delniških tečajev niso bili najbolj naklonjeni. Čeprav se je stopnja inflacije na letni ravni v ZDA v septembrski objavi nekoliko znižala, iz 8.5 % na 8.3 %, pa to ni zadovoljilo analitikov in vlagateljev, ki so pričakovali, zaradi nižjih cen nafte na svetovnih trgih, več. Trgi so po objavi hitro reagirali in prišlo je do občutnih padcev tečajev.

Podatki o stopnji zaposlenosti in potrošnje prebivalstva v ZDA pa so zaenkrat še ostali na visokih nivojih.

V teh negotovih razmerah je težko pričakovati podporo in rast delniških tečajev. Primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD je tako v mesecu septembru izgubil kar -6.9 %.

Ameriške delnice so izgubile prav tako -6.9 %. Evropske delnice malenkost bolje, pridelale so -6.2 % izgube vrednosti. Trgi v razvoju pa tokrat najslabše, v povprečju je njihov globalni primerjalni indeks izgubil celih -9.3 % vrednosti.

Vrednosti obveznic so v septembru zopet močno upadle. Glavni krivec za to je dvig obrestnih mer centralnih bank in ponovljene napovedi o agresivnem dvigovanju obrestnih mer tudi v bodoče, kar pa je za obveznice izjemno slabo. Tako je evropski obvezniški primerjalni indeks v avgustu izgubil – 3.9 %.

Vsi rezultati so podani v EUR.

Evropskim vlagateljem v dolarske naložbe je tudi v septembru ameriška valuta USD zopet pomagala, napram EUR je pridobila cca. 2.6 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over September 2022

Kriptovalute v septembru nevtralno

Za imetnike kriptovalut je bil september nevtralen mesec. Po avgustovskih padcih so se vrednosti očitno stabilizirale. Tako se vrednost Bitcoina v mesecu septembru skoraj ni spremenila, kot je razvidno iz spodnjega grafa. Sredi meseca mu je sicer vrednost lepo narasla in prebila mejo 22.000 EUR, vendar je kasneje, po izjavah predstavnikov ameriške centralne banke o agresivnejšem dvigovanju obrestnih mer in posledično padcem vrednosti predvsem tehnoloških delnic, to navzdol potegnilo tudi vrednost Bitcoina.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Delnice nepremičninskega sektorja tonejo

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so v septembru utrpele hude izgube vrednosti. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v septembru eden sicer najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil skoraj 11 % vrednosti (USD).

Vir:Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Še vedno velja enako kot prej, le da se število analitikov, ki so pesimisti, povečuje. V primeru, da se bo inflacija začela umirjati, kar se bo pokazalo v naslednjih mesecih, lahko upamo, da bodo centralne banke omilile agresivno dvigovanje obrestnih mer in tako zopet vzpodbudile gospodarsko aktivnost in rast. Svetovni recesiji bi se tako lahko izognili. To bi imelo na finančne trge blagodejen vpliv, tečaji bi se popravili. Vendar pa je zaradi bližajoče se zime in povečane porabe energentov, kar bo dodatno vplivalo na njihove višje cene, to manj verjetno. Samo upamo lahko, da se bodo evropske države uspele dogovoriti o skupni energetski politiki in tako omejile visoke cene energentov.

Nekaj optimizma za finančne trge prinaša tudi neenotnost visokih uradnikov ameriške centralne banke FED, katerih mnenja o hitrosti dvigovanja obrestnih mer so se začela razhajati. Medtem ko nekateri še zagovarjajo agresivno in hitro dvigovanje in dajejo prednost krotitvi inflacije pred upadom gospodarske dejavnosti in možno recesijo, pa je vedno več takih, ki menijo, da to ni modro in bi bila povišana inflacija manj škodljiva za ameriško ekonomijo kot recesija. Tako zagovarjajo bolj postopno in manj agresivno dvigovanja.

Temu v podporo so tudi mnenja nekaterih uglednih svetovnih ekonomistov, med njimi Nobelovega nagrajenca in profesorja ekonomije na univerzi Columbia, dr. Josepha Stieglitza, ki meni, da bi FED moral upočasniti dvigovanje obrestnih mer in tako preprečiti recesijo.

Če bodo rezultati po pričakovanjih, bo to pozitivno vplivalo na trge

Na trge bo pomembno vplivala tudi oktobrska objava rezultatov podjetij in korporacij za tretji kvartal letošnjega leta. Kot vedno v primeru, da bodo rezultati v skladu ali pa celo boljši od pričakovanji analitikov, bo to pozitivno vplivalo na trge in lahko pričakujemo odboj navzgor. V nasprotnem primeru pa bodo trgi zopet na udaru.

Slabši rezultati bi najverjetneje povzročili tudi hitro reakcijo podjetij in racionalizacijo poslovanja in krčenje stroškov, kar pomeni odpuščanje presežne delovne sile. To pa vodi v padec kupne moči prebivalstva, verjetnost recesije bi se tako še povečala.

V življenju vlagateljev so tudi obdobja, ki nam prinašajo skrbi, na to se moramo kar navaditi. Vse kaže na to, da je pred nami obdobje visoke negotovosti in nihajnosti na finančnih trgih, kar bo najverjetneje trajalo vsaj celotno zimsko obdobje. Nekaj upanja nam daje dejstvo, da so slabe napovedi že vštete v tečaje in da je pred nami zaključek leta, ki je v povprečju pozitiven (kot je razvidno iz zgornje slike donosnosti indeksa DIJA po mesecih).

A to je kratkoročen pogled, za slehernega vlagatelja je ta v tem trenutku čustveno zahteven, a mnogo bolj pomembno je to, kar lahko pričakujemo na srednji in dolgi rok. Potrpežljivi in vztrajni vlagatelji so vedno nagrajeni, zato zdaj ni čas za prodaje. Zdaj je čas za ponoven razmislek o ciljih, pregled ter po potrebi rebalans portfelja.

Vlagatelji in analitiki iz celega sveta so v teh časih razumljivo najbolj zaposleni z ugibanjem, kakšna ekonomska prihodnost nas čaka. Ugibanjem zato, ker pravega odgovora trenutno nima nihče. To smo večkrat omenili že v prejšnjih prispevkih in tudi tokrat ni nič drugače.

Se bo inflacija le umirila ali pa bo jeseni zaradi višje porabe in pomankanja energentov ter posledično višjih cen še naraščala, kot napovedujejo nekateri? Bodo morda centralne banke z agresivnejšim dvigovanjem obrestnih mer uspele ukrotiti inflacijo, s tem pa tudi zadušiti gospodarsko aktivnost? Bodo višje obrestne mere zmanjšale povpraševanje in investicije ter v naslednjem obdobju povzročile recesijo? Bo globalna gospodarska dejavnost še upadala, povišana inflacija pa daljše obdobje ostala, kar je najslabši možen scenarij in pomeni stagflacijo?

Vsa ta vprašanja, na katera odgovori nikakor niso enostavni in močno vplivajo tudi na vrednost naših naložbenih portfeljev, povzročajo med globalnimi investitorji pravo zmedo. To se lepo vidi v gibanju delniških in obvezniških tečajev, ki glede na ekonomske podatke ubirajo različne smeri.

Avgusta trgi navzgor, konec meseca pa obrat

Avgustovski podatki o inflaciji v ZDA, ki so bili boljši od pričakovanja analitikov, inflacijska stopnja je namreč na letni ravni upadla s 9.1 % na 8.5 %, so na trgih povzročili pravo evforijo in upanje med vlagatelji, da ameriška centralna banka le ne bo tako agresivno dvigala obrestne mere, kot je napovedala. Tako so tudi na podlagi dobrih rezultatov podjetij za drugi kvartal letošnjega leta, o tem smo že pisali, delniški in obvezniški tečaji lepo zrasli.

Potem pa hladen tuš konec meseca, predsednik ameriške centralne banke (FED) Jerome Powell je v svojem nagovoru zopet poudaril, da bo boj z inflacijo dolgotrajen in težaven, FED pa nikakor (še) ne razmišlja o spremembi svoje agresivne obrestne politike. To je ponovno sprožilo pesimizem med vlagatelji in razprodajo delnic in obveznic, ki so tako izgubile kar lep del prejšnje rasti. Nekateri vlagatelji pa so tudi unovčevali dobičke zadnje rasti, to je treba povedati.

ZDA že v recesiji

Tehnično gledano se ZDA že nahajajo v recesiji. Recesija pomeni upad gospodarske dejavnosti dva kvartala zapored, kar se je v ZDA že zgodilo. V prvem kvartalu letošnjega leta je gospodarska dejavnost (BDP) upadla za 1.6 %, v drugem kvartalu pa še nadaljnjih 0.9 %.

Zakaj tehnično? Zato ker v nobeni od ključnih kategorij, ki definirajo recesijo, kot so upadanje industrijske proizvodnje, zaposlenosti prebivalstva, prihodkov gospodinjstev in potrošnje prebivalstva, do upadanja dejansko ni prišlo, kot ugotavlja Nacionalni urad za ekonomske raziskave (NBER) v ZDA. Do upadanja gospodarske dejavnosti (statistično gledano) je prišlo tako tudi zaradi negativnega prispevka presežnih zalog, še dodaja NBER. Upadanje opravičujejo tudi s tem, da je po tako siloviti rasti po koronakrizi krajši zastoj rasti razumljiv. Res pa je, da “tehnična” recesija ob določenih dejavnikih lahko preide v “pravo” recesijo.

Kaj pa pravijo na vse to ugledne mednarodne finančne institucije?

Mednarodni monetarni sklad (IMF) je v svojem zadnjem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih še dodatno znižal napoved letošnje globalne gospodarske rasti s 3.6 % na 3.2 % in obenem opozoril, da bi se stanje lahko ob neugodnem razpletu dogajanj, povezanih z ukrajinsko vojno, energetsko in prehransko krizo ter visoko inflacijo, še poslabšalo in vodilo v globljo recesijo.

Podobno razmišljajo tudi pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kjer pa so še bolj oklestili napovedi o letošnji globalni gospodarski rasti. Letošnja globalna rast naj bi bila tako komaj 3.0 %.

Menjalni tečaj EUR pod en USD

Poseben problem predstavlja tudi tečaj dolarja. Ameriška valuta je tako 23. 8. dosegla zgodovinsko pariteto z EUR, menjalni tečaj je padel pod en USD za en EUR. Razlog tiči v večji krhkosti Evrope, višji politični in gospodarski (energetski) izpostavljenosti, posledično manjše zanimanje za evropske naložbe in beg v dolarske naložbe. To pa lahko povzroči velika nesorazmerja v svetovnih trgovinskih tokovih in dodatno obremeni že tako izpostavljeno in pešajoče globalno gospodarstvo.

Povsem razumljivo je, da je globalni vlagatelj spričo takih informacij negotov in zmeden. Ta negotovost povzroča tudi pretirane čustvene reakcije, razpoloženje niha med evforijo in pesimizmom.

V teh negotovih razmerah je tako primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu avgustu izgubil -2.8 %.

Ameriške delnice izgubile -2.6 %. Evropske delnice tokrat še slabše, njihov primerjalni indeks je upadel kar -5.1 %. Trgi v razvoju pa tokrat pozitivno, v povprečju je njihov globalni indeks pridobil 1.9 %.

Vrednosti obveznic so v avgustu močno upadle. Glavni krivec za to so ponovljene napovedi centralnih bank o agresivnem dvigovanju obrestnih mer, kar pa je za obveznice izjemno slabo. Tako je evropski obvezniški primerjalni indeks v avgustu izgubil kar 4.9 %. Varne naložbe so torej padle bolj kot tvegane – narobe svet. Vsi rezultati so podani v EUR.

Evropskim vlagateljem v dolarske naložbe je tudi v avgustu ameriška valuta USD zopet pomagala, napram EUR je pridobila cca. 1.4 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over August 2022

Kriptovalute v avgustu navzdol

Za imetnike kriptovalut je bil avgust zopet slab mesec. Po dobrem juliju so vrednosti v avgustu zopet upadle. Tako je Bitcoin izgubil v avgustu več kot 11 % vrednosti (EUR). Korelacija med gibanjem vrednosti delniških naložb, predvsem tehnoloških delnic, in vrednostjo kriptovalut, pa je očitno postala kar stalnica. To se je potrdilo tudi v avgustu, saj čedalje več investitorjev, ki imajo v lasti kriptovalute, prihaja iz tradicionalnega sveta delnic. Isti ljudje, iste reakcije.

BITCOIN (BTC), Vir: Yahoo

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja upadle

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so v avgustu še dodatno izgubile na vrednosti in tako sledile trendu na delniških trgih. Tudi v Sloveniji je moč opaziti prva poročila o padcih cen fizičnih nepremičnin, a transakcij je premalo, da bi lahko z gotovostjo potrdili obrat trenda. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v avgustu eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil več kot 6% vrednosti (USD).

Vir:Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Trenutno je možnih več scenarijev.

Za vlagatelje najbolj ugoden scenarij bi bil, da bi se inflacija dejansko začela umirjati, centralne banke bi opustile načrtovano agresivno politiko dvigovanja obrestnih mer, gospodarska aktivnost bi se zopet povečala. Na trgih bi zavladal optimizem in tečaji delnic in obveznic bi zopet nadaljevali pot navzgor. Ta scenarij je trenutno manj verjeten. Čaka nas jesen in zima, ki prinese s seboj povečano porabo energentov in najverjetneje tudi višje cene, ki bodo vplivale na višji inflacijo.

Najmanj ugoden scenarij bi bil, da bi inflacija še vedno naraščala, centralne banke bi nadaljevale agresivno dvigovanje obrestnih mer, gospodarska dejavnost bi močneje upadala. Ključni dejavniki recesije, ki smo jih že navedli, stopnja zaposlenosti, industrijska proizvodnja, prihodki prebivalstva in potrošnja bi začeli upadati. To bi se slej kot prej poznalo tudi na poslovanju podjetij, rezultati bi se poslabšali, sledila bi odpuščanja. Obstaja bojazen, da samo z dvigovanjem obrestnih mer inflacije v celoti ne bi odpravili, gre namreč poleg povišanega povpraševanja tudi za zmanjšano ponudbo, predvsem energentov, zaradi dobro poznanih razlogov. To lahko pomeni upadanje gospodarske aktivnosti ob povišani inflaciji oz. stagflacija, ki se jo vsi državni ekonomisti najbolj bojijo in lahko prinese globljo in dolgotrajnejšo recesijo. Najbrž nam ni potrebno posebej omenjati, da bi to imelo negativne posledice tudi za kapitalske trge, ki bi lahko utrpeli izgube.

Škarje in platno imajo torej (kot vedno, na to smo že navajeni) v rokah centralne banke, predvsem FED. Od njihove premišljene in uspešne monetarne politike je odvisno, kako trd pristanek bo doživelo globalno gospodarstvo in posledično tudi kako se bodo gibali kapitalski trgi. Negativni scenarij je najverjetneje delno že vračunan v trenutne cene delnic in obveznic, naj vas spomnimo, trgi so časovno vedno pred realnim dogajanjem.

Res je, da so trgi po prvih opozorilih bližajoče se recesije, ki jo je sprožila finančna kriza 2008/2009 še kar nekaj časa delovali dobro, vrednosti delnic so rastle. Res je tudi, da za vsakim dežjem vedno posije sonce. Kapitalski trgi so v zgodovini VEDNO pokazali svojo trdoživost in tudi tokrat jo bodo, o tem ne dvomimo. So pa izjemno nepredvidljivi, mnogokrat se zgodi ravno nasprotno, kot pričakujemo. Najbolje je, da se držimo svoje naložbene strategije, to dolgoročno vedno prinese uspeh.