matejakegel, Author at Vezovišek & Partnerji

Pred tremi leti, ko smo praznovali 5. obletnico odkar smo stopili na samostojno pot družbe Vezovišek & Partnerji, smo vam pogumno razkrili našo vizijo, vrednote in vse tisto, kar nas vodi pri našem delu. Takrat niti slutili nismo, kaj nas čaka in da bomo morali iz nam znanega načina delovanja praktično čez noč stopiti v druge čevlje, sprejeti v svoj vsakdan nova orodja in seveda začeti krepiti ekipo na čisto drugačen način.

Zlagali bi se, če bi rekli, da se v trenutku, ko so nam zaradi covid-a »ukazali«, da moramo ostati doma, nismo ustrašili, kako naprej. A dejstvo je, da je strah pogosto generator uspeha in nam je zagotovo pomagal, da smo še hitreje stopili na novo pot, ki nam je danes tako zelo domača. In te poti ne obžalujemo, saj nam je prinesla nova spoznanja, nova znanja in številne nove stranke, ki nam zaupajo svoje izzive, svoje premoženje in svojo prihodnost.

Pri našem delu je namreč izredno pomembno zavedanje, da stranke niso le številke, ampak so ljudje, ki kakovost svojega življenja zaupajo nam. Je pa nekaj, kar nikakor ne želimo spremeniti. To je dejstvo, da nas pri ustvarjanju novega, varnejšega finančnega sveta vodijo in motivirajo vrednote, kot so: strast, strokovnost in odgovornost.

In kot radi poudarimo, nismo veliki, a tudi nismo mali. Verjamemo v svetlo finančno prihodnost, ki pa jo je treba načrtovati in prilagajati. Na vsakem koraku svoje poslovne poti se trudimo uresničevati naše poslanstvo, čeprav to pomeni, da moramo včasih preko sebe. A zato smo tukaj kot ekipa in ekipni duh je tisti, ki nas bogati in katerega bogatimo tudi mi!

In tudi zato smo si na začetku naše poti zadali cilj, da bomo obletnico praznovali vsako leto in to kot ekipa. Seveda je tudi to prineslo svojevrstne izzive, saj želimo vsako leto praznovati drugače, doživeti nekaj novega, se povezati, spoznavati in premikati meje. Takšne in drugačne. 😊

#mojtim + #naštim = zmaga!

Naše letošnje druženje smo začeli z ogledom ene najbolj timsko povezanih ekip, ki ime Slovenije ponaša daleč po svetu. Vsi skupaj smo navijali za slovensko košarkarsko reprezentanco, ki je v kvalifikacijah za svetovno košarkarsko prvenstvo ugnala Estonijo. Vzdušje je bilo res nepozabno, moramo pa vam priznati, da smo imeli v naši ekipi tudi nekaj takih članov, ki so si košarkarsko tekmo prvič ogledali v živo … in vsi do zadnjega smo uživali!

Naše druženje smo nato nadaljevali na Celjski koči, kjer so nas drugi dan čakali adrenalinski izzivi … Adrenalinski park, številne bobcart vožnje in nepozabni zipline spusti so nam pognali kri po žilah … Kako smo se imeli, lahko preverite v spodnjem videu.

Po čudovitem druženju pa smo se polni novih vtisov, skupnih zgodb in še večjega zagona podali novim izzivom naproti.

In kakšni so ti izzivi? Slediti naši viziji, ki smo si jo zastavili!

Seveda pa naša vizija zahteva tudi več sodelavcev, kot smo jih želeli sprejeti v svoje vrste na začetku naše poti in moramo priznati, da smo pri tem iz leta v leto uspešnejši. Naši ekipi so se namreč v zadnjem obdobju pridružili člani, za katere z veseljem rečemo, da so prinesli ne samo novo energijo, ampak tudi nova znanja in izkušnje, s katerimi še dodatno pomagamo vam, našim strankam, na poti do vaših ciljev. A tukaj se ne bomo ustavili, saj so se pokazale zahteve po novih okrepitvah. Koga tokrat iščemo, lahko preverite TUKAJ.

Da se vrnemo nazaj, k članom ekipe, ki že dihajo z našim podjetjem, bi nekaj misli, ki so nam jih zaupali nekateri, deliti tudi z vami. Vsak je odgovoril na kar nekaj vprašanj, a tokrat vam razkrivamo le eno. Povedali so, kaj jih je prepričalo, da se pridružijo ekipi Vezovišek & Partnerji.

Dragana Tomaševič: »Kaj veliko prepričevanja pravzaprav sploh nisem rabila oz. sploh ni bilo potrebno. Del te ekipe sem ves ta čas predvsem zato, ker verjamem v to kar počnemo, ker v svojem delu neverjetno uživam in nenehno napredujem. Skozi čas ugotoviš, da to ni le delo/služba, ampak del tvojega življenja.«

Miha Gumilar: »Način in vsebina dela, ki sta zares unikatna v našem prostoru, ekipa in način razmišljanja, ki je zelo napredno in sveže, hitrost sprememb in prava ter celovita usmerjenost k stranki, ki sta na zares visokem nivoju.«

Mateja A. Kegel: »Energija ekipe, odprtost za drugačne ideje ter pripravljenost na nove izzive in projekte. Nenazadnje pa tudi takrat zame novo področje delovanja – osebne finance.«

Mojca Prešeren: »Strokovnost, etičnost, učinkovitost in predvsem način dela. Le ta je unikaten, pravzaprav edinstven. Odprtost za nove ideje, ki vedno znova vodijo do boljših rešitev za stranke in svetovalce.«

Nina Novak: »Podjetje sem najprej spoznala kot stranka. Že takrat me je svetovalka prepričala s svojo strokovnostjo in znanjem. Ko sem zasledila, da imajo razpisano prosto delovno mesto, odločitev res ni bila težka.«

Žan Frangeš: »Opis podjetja cilji in filozofija so me prepričali, da oddam prijavo. Po vseh opravljenih razgovorih, se je moje mnenje pretvorilo v željo, da delam v tem podjetju. Z veseljem povem, da 100 % stojim za filozofijo, ki jo vodi podjetje.«

Rok Štrukelj: »Področje dela, odlična ekipa in super delovno okolje.«

Ekipo krepimo z namenom, da bomo lahko v našo skupnost MojSkrbnik sprejeli tudi tiste, ki še niso del nje. Vsi tisti, ki pa naše delo že dobro poznate pa se vam ob tej priliki zahvaljujemo za zaupanje in vam zagotavljamo, da bomo tudi v prihodnje po svojih najboljših močeh delovali v prvi vrsti v vašem interesu.

Kamorkoli pogledamo, se pogovarjamo, povsod slišimo, kako se hrana draži, kako bo jeseni še huje, kako bomo morali zategniti pas, če bomo hoteli preživeti.

Bomo res morali jesti manj kakovostno ali se bomo morali čemu odpovedati? Bo nakup mesa ali olivnega olja res postal luksuz?

Najnovejši podatki kažejo, da je letna inflacija, ki označuje rast ravni cen življenjskih potrebščin, že 11-odstotna, medtem ko smo lani beležili 4,9-odstotno inflacijo, še leto prej pa komaj 1,1-odstotno. In trenutno letna inflacija še narašča. Samo za primerjavo – letna stopnja inflacije v državah članicah EU je 9,6-odstotna. Najmanj so se cene dvignile na Malti (tam je inflacija 6,1-odstotna), največje podražitve pa imajo v Estoniji s kar 22-ostotno inflacijo (vir: SURS).

Po podatkih SURS-a so se življenjske potrebščine torej v enem letu podražile za 11 %. Največ so k letni inflaciji prispevale podražitve naftnih derivatov, takoj zatem pa višje cene hrane (za 13,5 %).

Očitno smo slovenski potrošniki tudi vse bolj pesimistični glede finančnega stanja v gospodinjstvu, tako je vsaj pokazala SURS-ova raziskava. Kazalnik, kjer gospodinjstva napovedujejo pričakovanja svojega finančnega stanja v prihodnjih 12 mesecih, je dosegel najnižjo raven po aprilu 2020.

Koliko porabimo za hrano?

Polovico izdatkov za življenjske potrebščine namenimo za transport, hrano in brezalkoholne pijače ter stanovanje.

Kot kaže zadnja raziskava SURS-a za leto 2018, smo za vse izdatke gospodinjstva v Sloveniji porabila povprečno 21.360 EUR. Od tega smo za nakupe življenjskih potrebščin porabili 19.560 EUR ali 1.630 EUR na mesec. Največji del teh sredstev smo porabili za transport (4.184 EUR ali 21,4 %), sledili so izdatki za hrano in brezalkoholne pijače (2.817 EUR ali 14,4 %). Kar pomeni, da kar precejšen delež našega proračuna pustimo v trgovinah s hrano, zato moramo nakupe dobro načrtovati.

Pametni triki za pametne nakupe

Da, morali bomo nakupovati pametneje, bolj premišljeno. Če bomo nakupe bolje načrtovali in se nanje pripravili, se nam ne bo treba odpovedati najljubši hrani.

Za vas smo pripravili pametne trike, ki jih lahko uporabimo pri nakupih, da podražitve ne bodo preveč vplivale na naš proračun.

Ker, če smo čisto iskreni, smo že večkrat dokazali, da ima prav kategorija prehrane največ rezerve. Imamo prav?

In zakaj je temu tako? Ker v trgovini kupujemo glede na to ali smo lačni/nismo lačni, smo dobre/manj dobre volje, smo sami/z otroki … To vse kaj hitro poveča račun za 20, 30 % ali več … Ja, kdo bi si mislil.

No, pa začnimo s čisto enostavnimi triki ali kar prvimi koraki, ki jih morate še danes vpeljati med svoje življenjske navade, da boste plačevali manj:

Vedno z listkom v trgovino

Ta recept je res zimzelen in je recept naših prababic, babic. Seznam je seveda lahko tudi digitalen, a kaj, ko ga pozabimo napisati, ga enostavno nismo vajeni, imamo vse v glavi (no, tako mislimo), gremo v trgovino takrat, ko gremo mimo nje, nam kaj zmanjka … In tako kupimo hitro preveč, nepotrebno, »kaj če bomo potrebovali«, »to bi bilo zanimivo poskusiti« in tako naprej.

In tako lahko kmalu ugotovimo, zakaj gre v trgovini ne samo za velike prihranke denarja (teh je na letnem nivoju kaj hitro tisoč evrov in več), gre tudi za velike prihranke časa.

Nakupovalni seznam naj vsebuje stvari, ki jih potrebujete za pripravo zdravih obrokov, kosil, prigrizkov. Naredite si tedenski jedilnik, da boste res kupili to, kar boste potrebovali.

V trgovino največ 1x tedensko

Nekaterim uspe celo manj pogosto. In še takrat pripravljeni – s seznamom. Boste videli, kako mirni in zadovoljni boste, saj kot prvo ne boste zapravili toliko kot ste bili do danes vajeni in kot drugo, boste videli, da se imate lahko pod nadzorom.

Ceneje ne pomeni tudi manj kakovostno

Zveza potrošnikov Slovenije na svoji strani večkrat objavlja primerjalne teste različnih prehrambnih izdelkov. Kupijo različne proizvajalce enega izdelka, od najcenejšega, do najdražjega. Ugotoviti namreč želijo, kateri izdelek je najboljši po sestavi in kako na sestavine vpliva cena. Izdelke nesejo v laboratorij, pregledajo njihovo senzorično vrednost, hranilno vrednost in druge sestavine izdelka. In že večkrat se je na vrh seznam najboljših izdelkov uvrstil tudi recimo najcenejši. Med zadnjimi takšnimi primeri sta bila mocarela in pa navadni jogurt. Velikokrat so se za dobro izbiro izkazale tudi trgovske znamke. Če boste sledili tem izdelkov, ne boste jedli popolnoma nič slabše, velikokrat so hranilne vrednosti še boljše, pa še prihranili boste.

Kupovanje s kuponi za popuste

Za nekoga hobi in način preživljanja prostega časa, za druge nuja – zbiranje in izrezovanje kuponov, čakanje na dan s posebnimi popusti za upokojence, za družine … Pa se to res splača?

Če imate veliko časa, da recimo uživate v zasluženem pokoju, potem ni nič narobe, da nekoliko dlje časa namenite pregledovanju ponudb, primerjavi cen, in da se potem tudi vozite od trgovine do trgovine in kupite najcenejši izdelek (najbolje je seveda, da to počnete s kolesom – hkrati se gibljete in še prihranite).

Če pa ste zaposleni in imate še otroke, vam verjetno za kaj takega zmanjka časa in energije. Velja pa, da se družine vedno odpravijo po večjih nakupih ob koncu tedna. Takrat poglejte, kateri prodajalci ponujajo popuste na celotni nakup. Če načrtujete nakup kakšnega dražjega izdelka, sledite kuponu za 25-odstotni popust na izdelek. 25 % popust na določen izdelek lahko uporabite pri večjih količinah mleka (ko imajo 12 litrov zapakiranih skupaj in zavednih pod en izdelek), enako velja za belo olje ali večje količine mesa – če na primer kupite meso v vrednosti 30 evrov in uporabite kupon za 25 % popust, je ta znesek kar naenkrat 22,5 evrov. Precej bolje, mar ne? (Ampak ta kupon uporabite samo za tisto, kar ste imeli na seznamu.)

Na telefonu vklopite kalkulator in sproti računajte

Če boste sproti računali, medtem ko boste zlagali izdelke v košarico, vam bo to pomagalo ostati v okviru proračuna. Če boste dodajali nepotrebne stvari v košaro (ki so običajno nezdravi prigrizki), vas bo vmesni znesek zelo presenetil. Hitro boste takšne izdelke vrnili nazaj.

Spoznajte cene svojih izdelkov

Spremljajte cene izdelkov, ki jih vedno kupujete, zapišite si jih in jih preko letakov ali spletne ponudbe spremljajte po različnih trgovcih in ugotovite, kdaj je vaš izdelek kje v akciji. In ko boste dlje časa zapisovali cene, boste lahko videli, če je akcijska cena res akcijska.

Ne kupujte, ko ste lačni

Nikoli, ampak res nikoli ne greste v trgovino, ko ste lačni. Ko kupujete »na prazen želodec«, izgleda nenadoma vsa hrana tako okusna. Kupili boste več nezdrave hrane in hrane, ki je običajno ne kupujete in je ne potrebujete.

Kupujte v istih trgovinah

Ne samo, da vas večji trgovci za vsak nakup pri njih celo nagradijo z dodatnimi popusti, pač pa boste trgovino do potankosti spoznali in točno vedeli, kje je zdrava hrana, kot so meso, jajca, polnozrnata moka itn. Brez težav se boste izognili policam s hitrimi in sladkimi prigrizki.

Lahko kupite tudi zelo zrelo sadje ali zelenjavo, ki je cenejše

Takšna zelenjava je idealna za juhe in enolončnice, zrele banane so idealne za muffine in bananin kruh, en dan staran kruh je idealen za popečene kruhke ali kruhove cmoke, preveč zrelo melono lahko zamrznemo ali uporabimo za smootie.

Primerjajte cene na enoto

Vedno primerjajte cene med seboj tako, da pogledate, koliko stane liter ali kilogram ali kos nekega izdelka. Manjša zapakirana količina je cenejša le na prvi pogled, v resnici pa je skupni imenovalec lahko cena na liter in pogosto vidimo, da je ta cenejši, če kupimo večjo količino.

Primer – cena paradižnika v paradižnikovem soku. 400 gramska konzerva stane 0,59 evra. 800 gramska konzerva stane 0,99 evra. A če pogledamo pri obeh izdelkih ceno za kilogram (ki mora biti zapisana pod vsako ceno, je pa običajno precej manjši in bolj droben napis), je v prvem primeru cena za kilogram 1,48 evra, v drugem primeru pa 1,24 evra za kilogram. 800-gramska konzerva je torej cenejša!

Kar dajte, izračunajte si prihranke za vaše priljubljene izdelke, če boste kupovali večjo zapakirano količino. In zdaj te znesek preračunajte na leto.

Zavrzite čim manj hrane

Skušajte nakupovati in hraniti živila tako, da bo čim manj odpadkov in da vas ne bodo prehiteli roki trajanja.

Kuhajte svoje obroke

So precej cenejši kot tisti že pripravljeni obroki, ki jih samo pogrejemo, pa še naši obroki so precej bolj sveži in zdravi.

Če se le da, pridelajte svojo hrano

Zelenjava in zelišča skušajmo pridelati doma, vsaj poleti – ne potrebujete veliko, za takšne podvige je dovolj sončni balkon. Posadimo kakšen paradižnik, solato ali baziliko. Pa še zabavno bo, ko boste kuhali in stopili samo do svojega balkona ter uporabili sveže sestavine.

No, katerega od nasvetov boste preizkusili? Ali kar vse?

Zagotavljamo vas, da delujejo prav vsi. Pa veliko zadovoljstva ob prihrankih, ki jih boste dosegli!

Rezultati Appla, Amazona in Microsofta v drugem kvartalu nad pričakovanji analitikov.

Ob zaključku vsakega kvartala analitiki in vlagatelji z napetostjo pričakujejo redne objave rezultatov poslovanja svetovnih podjetij in korporacij za pretekli kvartal. Ti rezultati nam povedo, če poslabšanje ali izboljšanje gospodarskih razmer že vpliva na poslovanje podjetij. To je razumljivo, delničarje seveda najbolj zanima, če podjetje, katerega delnice imajo v lasti, posluje stabilno in dobro. Za dolgoročen donos imetnikov delnic je to ob sicer večjih ali manjših nihanjih, ki so bolj prehodne narave in običajno posledica trenutnih razmer na trgih, mnogokrat tudi pretiranih čustev, najpomembnejše.

Pomembno je, da so rezultati v skladu s pričakovanji in napovedmi analitikov in so večinoma že vračunani v cene delnic pred samo objavo. Vsako odstopanje od napovedi pa trgi hitro kaznujejo ali nagradijo.

Več kot 70 % podjetij bolje od pričakovanj

Tako smo rezultate svetovnih podjetij in korporacij za drugi kvartal letošnjega leta, objavljenih v mesecu juliju, pričakovali s strahom in nelagodjem. Visoka inflacija, dvigovanje obrestnih mer centralnih bank in grozeče napovedi recesije bi lahko že poslabšala poslovanje podjetij in negativno vplivala na naše naložbe.

Na srečo pa se to zaenkrat še ni zgodilo. Več kot 70 % podjetij, ki sestavljajo ameriški borzni indeks S&P 500, torej 500 največjih in najpomembnejših ameriških podjetij, je objavilo rezultate za drugi kvartal boljše od pričakovanj. Ta borzni indeks, ki je tudi sektorsko dobro razpršen, nam kaže kar dobro primerjavo in referenco dogajanja na svetovnih delniških trgih.

Na psihologijo in optimizem vlagateljev pa ima običajno največji vpliv poslovanje t.i. skupine FAAMG (Facebook, Amazon, Apple, Microsoft in Google), skupine tehnoloških velikanov, ki mnogokrat najbolj vpliva na razmere na trgih. Amazon, Apple in Microsoft so v drugem kvartalu pozitivno presenetili z rezultati, tako da smo v zadnjih dneh julija, predvsem po njihovi zaslugi, na trgih doživeli pravo veselico. Rezultati Alphabeta (Google) so bili sicer nekoliko slabši, rasti poslovanja v drugem kvartalu ni bilo, tega pa trg nekoliko presenetljivo ni kaznoval in so delnice kljub temu pridobile na vrednosti. V tej skupini mega podjetij gre sicer trenutno najslabše podjetju Meta (Facebook), katerega prihodki so upadli. Tako podjetje izgublja naročnike, vrednost delnice pa je letos močno upadla.

Vpliv tehnološkega sektorja na kriptovalute

Optimizem tehnološkega sektorja ima vidno pozitiven učinek tudi na vrednosti kriptovalut, ki so se v zadnjem mesecu lepo popravile. V letošnjem letu namreč analitiki ugotavljajo močno korelacijo med gibanjem vrednosti kriptovalut in delnicami tehnoloških podjetij, o tem smo že večkrat pisali.

Makroekonomski podatki pa nam žal tudi v mesecu juliju niso prinesli olajšanja. Stopnja inflacije v največji in najpomembnejši svetovni ekonomiji, ZDA, objavljena v juliju, je zopet poskočila in znaša na letni ravni trenutno že rekordnih 9.1 %. Prejšnji mesec je bila še 8.6 %. Ameriška centralna banka je pričakovano hitro reagirala in dvignila obrestno mero za dodatnih 0.75 odstotne točke. To sicer ni povzročilo novih pretresov na trgih, dvig je bil pričakovan in že vračunan v cene delnic.

ECB dvignila obrestno mero

V mesecu juliju je v boju z naraščajočo inflacijo po dolgih letih obrestno mero dvignila tudi Evropska centralna banka (ECB), stopnja inflacije je namreč tudi v EU dosegla visokih 8.6 %. Dvig je znašal 0.5 odstotne točke.

Ob akcijah centralnih bank trgi vedno bolj upoštevajo tudi spremljajoče komentarje njihovih visokih predstavnikov, ki nam povedo, kakšno je trenutno razmišljanje in strategija obrestnih mer za prihodnost. Predsednik FED Jerome Powell je znova poudaril, da je zajezitev inflacije trenutno prva prioriteta in napovedal možne nove dvige obrestne mere, v kolikor bo to potrebno.

Tako je na krilih dobrih kvartalnih rezultatov in posledično prave evforije na trgih primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu juliju pridobil izjemnih 10.7 %, kar je najboljši mesec po letu 202O.

Ameriške delnice so tako pridobile več kot 12 %, evropske delnice pa tokrat 8 %. Trgi v razvoju zaradi rasti USD bistveno slabše, v povprečju je njihov globalni primerjalni indeks pridobil zgolj 2.4 %.

Vrednosti obveznic pa so se v juliju lepo popravile in nadoknadile del izgube zadnjega leta. Vlagatelji očitno pričakujejo recesijo, obveznice pa so se v recesijah pokazale kot dobra naložba. Evropski obvezniški primerjalni indeks je tako v juliju pridobil več kot 4 %, kar je za obvezniški naložbeni razred odličen rezultat. Tudi obvezniški vzajemni skladi slovenskih DZU so v juliju zabeležili rast več kot 4 %. Vsi rezultati so podani v EUR.

Evropskim vlagateljem v dolarske naložbe je v juliju ameriška valuta USD zopet pomagala, napram EUR je pridobila cca. 2.6 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over July 2022

Kriptovalute v juliju lepo navzgor

Za imetnike kriptovalut je bil julij dober mesec. Vrednosti so se krepko popravile. Tako je Bitcoin v juliju pridobil več kot 22 % in se obdržal znatno nad mejo 20.000 EUR. Korelacija med gibanjem vrednosti delniških naložb, predvsem tehnoloških delnic, in vrednostjo kriptovalut, se je tako znova potrdila kot delujoča.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Globalni nepremičninski sektor tudi odlično

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so v juliju pridobile na vrednosti in tako sledile trendu na delniških trgih. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v juliju eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil več kot 7 % vrednosti (USD), v EUR pa skoraj 10 %.

Vir: Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Kljub dobrim kvartalnim rezultatom podjetij in močnemu odboju trgov navzgor v zadnjem delu julija, je treba ostati realen.

Vojna v Ukrajini ne pojenja, inflacija še vedno raste, pozimi se bo najverjetneje energetska kriza, zaradi višje porabe elektrike in plina, še poglobila. Poleg tega se je ameriška ekonomija že drugi kvartal zapored skrčila, ameriški BDP upada. To močno povečuje možnost recesije v naslednjem letu, čeprav visoki predstavniki ameriške centralne banke FED zatrjujejo, da je še ni na vidiku.

Če temu dodamo še možne nove vale pandemije jeseni, kot napoveduje zdravstvena stroka, to prav gotovo ni stabilno in vzpodbudno okolje za delniške trge.

Posebno poglavje je še Kitajska, kjer v zadnjem času prihaja do ostrejše medsebojne komunikacije in povišanih tonov med kitajskim in ameriškim predsednikom predvsem kar se tiče statusa Tajwana. Ob neugodnem razvoju dogodkov bi to lahko postalo novo svetovno politično žarišče.

Stvari se lahko hitro obrnejo, zato uživajmo v trenutni rasti na kapitalskih trgih. Kaj kmalu nas lahko čakajo nova presenečenja.

Bo po vlagateljih po rekordni inflaciji udarila še recesija? V takih razmerah seveda vlagatelji iščejo tudi nakupne priložnosti, ki bi lahko omilile njihove izgube.

Vedno več analitikov meni, da bi lahko bile delnice kitajskih tehnoloških velikanov nakupna priložnost letošnjega leta. Poleg ugodnih vrednotenj k temu mnenju prispeva predvsem spremenjena in bolj spravljiva retorika in izjave kitajskih regulatorjev. Ti v zadnjem obdobju namreč izjavljajo, da podpirajo razvoj in rast svojih velikih tehnoloških korporacij in njihovo kotizacijo na ameriških kapitalskih trgih. Zato so pripravljeni dovoliti ameriškim borznim regulatorjem (SEC) globlji vpogled v njihovo finančno poslovanje.

Delnice teh podjetij in korporacij so bile namreč od začetka preteklega leta pri vlagateljih v veliki nemilosti. Zakaj je do tega prišlo? Kitajske oblasti in njihovi regulatorji so v teh tehnoloških velikanih kot so Alibaba, Tencent in Baidu, če omenimo samo najbolj znane predstavnike, videli preveliko koncentracijo podatkov o kupcih in uporabnikih, pridobljenih preko njihovih spletnih uporabniških in trgovalnih platform in s tem nevarno moč, ki bi jo lahko zlorabili v škodo kitajskega prebivalstva in oblasti. Zato so se odločili odločno ukrepati. Naj vas spomnimo, izdali so kar nekaj ostrih protimonopolnih zakonov in priporočil, s katerimi so drastično omejili nadaljnjo rast in možnost širitve teh podjetij. Podjetju Alibaba so v začetku februarja 2021 celo naložili največjo protimonopolno kazen v zgodovini v vrednosti kar 2.8 Mrd USD.

Udarec ameriške vladne agencije kitajskim podjetjem

Nadaljnji udarec pa je tem podjetjem zadala še ameriška vladna agencija (The Securities and Exchange Commission – SEC), pristojna za regulativo ameriških borz. Z namenom zaščite investitorjev je izjavila, da kitajska podjetja, ki kotirajo na ameriških borzah in ne bodo dovolila globljega vpogleda v njihovo finančno poslovanje, lahko pričakujejo prepoved njihovega kotiranja (delisting). Ta zahteva pa je trčila v kitajsko zakonodajo, ki takega vpogleda posebno tujcem nikakor ne dovoli.

Tu je treba vedeti, da vsa velika svetovna podjetja, ki načrtujejo globalno rast in prodor, za to potrebujejo dostop do svetovnega kapitala in je tako kotizacija na ameriških borzah preprosto nujna, v nasprotnem primeru so njihove možnosti za razvoj okrnjene.

V takih razmerah so se seveda svetovni vlagatelji sicer uspešnim kitajskim podjetjem začeli izogibati, tveganje je (bilo) preveliko. To je povzročilo izjemen upad vrednosti njihovih delnic. Vrednosti so se od vrhov konec leta 2020 več kot prepolovile.

Obljube kitajskih regulatorjev

Kor rečeno, pa so obljube kitajskih regulatorjev, da bodo svoje ukrepe kljub vsemu omilili, povzročile, da se je vrednost delnic večine teh podjetij v zadnjem mesecu začela lepo popravljati, kar lahko kaže na spremembo trenda in priložnost za nakup, kot ugotavljajo analitiki.

Žal je te napovedi analitikov treba jemati nekoliko z rezervo. Kitajski politični sistem, ki ga (še vedno) diktira kitajska komunistična partija, je izjemno nepredvidljiv in daleč od ekonomske demokracije in zaščite lastnine vlagateljev. Razmere se lahko hitro spremenijo, če se bo kitajska oblast počutila ogroženo. Prav tako kitajska ničelna toleranca do morebitnih novih primerov izbruha koronavirusa lahko v hipu pripelje do drastičnih ukrepov in ponovne zapore celotnih območij, kar pa ima vpliv na kitajsko ekonomijo in posledično tudi na uspešnost njihovih podjetij.

Dogajanje zopet krojila inflacija

Dogajanje na svetovnih borzah pa je tudi v mesecu juniju zopet krojila inflacija. Stopnja inflacije je v največji svetovni ekonomiji ZDA na nezadovoljstvo vlagateljev nekoliko nepričakovano zopet poskočila. Podatki za mesec maj, objavljeni v juniju, kažejo, da je mesečno stopnja inflacije porastla za 0.3 %, kar znaša na letnem nivoju visokih 8.6 %. Vlagatelji in analitiki so pričakovali umirjanje, kar pa se žal ni zgodilo.

Zakaj vedno omenjamo pomen stanja ekonomije in stopnje inflacije v ZDA, ko pa živimo v Evropi, se verjetno kdo sprašuje? Zato ker je to podlaga za obrestno politiko ameriške centralne banke FED, ta politika pa ima neposreden vpliv na ameriško gospodarstvo in ameriške kapitalske trge. Kot vemo pa se dogajanje na ameriških borzah praviloma prenese tudi na vse ostale trge.

Tako se je ameriška centralna banka hitro odzvala in v juniju zvišala obrestno mero za 0.75 odstotne točke namesto pričakovanih 0.5. Predsednik FED Powell pa je izjavil, da je trenutno prioriteta FED-a zajezitev inflacije in ne ekonomija ter da lahko pričakujemo kmalu nove dvige.

Hitro so se odzvali tudi vlagatelji in svetovni delniški trgi so utrpeli znaten padec. Ameriški indeks S&P 500 je tako hitro izgubil več kot 10 % vrednosti.

MSCI WORLD junija z -6.4 %

V zadnjem delu meseca junija pa nepričakovan preobrat. Tako delnice kot obveznice so se kar lepo odbile navzgor. Zaradi vse glasnejših govoric o možni globalni recesiji so vlagatelji ocenili, da FED le ne bo tako drastično dvigoval obrestno mero v prihodnje kot napoveduje in to bi lahko bil vzrok za rast, kot menijo analitiki. Očitno je vlagateljem za odločitve najbolj pomembna obrestna politika centralnih bank. Žal pa ta evforija ni dolgo trajala, prav v zadnjih junijskih trgovalnih dneh je zopet na trgih prevladal pesimizem in strah pred recesijo, delniški tečaji so zopet izgubili tla pod nogami.

V takih negotovih razmerah je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu juniju izgubil znatnih -6.4 %.

Tako so ameriške delnice izgubile -6 %. Evropske delnice tokrat še slabše, njihov primerjalni indeks je upadel za -8.1 %. Trgi v razvoju tudi negativno, v povprečju je njihov globalni indeks izgubil -4.3 %.

Vrednosti obveznic se je tudi v juniju znižala. Evropski primerjalni indeks je tako v juniju upadel za -2.3 %. Vsi rezultati so podani v EUR.

Evropskim vlagateljem v dolarske naložbe pa je v juniju ameriška valuta USD pomagala, napram EUR je pridobila cca. 2.4 %. Rezultati v USD so tako slabši.

Vir: JP Morgan Review of markets over June 2022

Kriptovalute v juniju zopet navzdol

Za imetnike kriptovalut je bil junij še en zelo slab mesec. Vrednosti so se krepko znižale. Tako je Bitcoin izgubil v juniju več kot tretjino vrednosti in se 30. junija spustil celo pod mejo 18.000 EUR, kar je najnižje po decembru 2020. Korelacija med delniškimi naložbami, predvsem tehnološkimi delnicami, in kriptovalutami je postala kar stalnica, kot ugotavljajo analitiki. Padec vrednosti tehnoloških delnic kar po pravilu za sabo potegne še kriptovalute.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Globalni nepremičninski sektor zopet negativno

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so v juniju izgubile na vrednosti in se tako pridružile večini ostalih sektorjev. Višje obrestne mere pomenijo tudi podražitev vseh vrst financiranja. Ugodno financiranje in dostopnost kreditov pa je ključen element za prosperiteto tega sektorja. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v juniju eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil skoraj -10 % vrednosti (USD).

Vir: Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

V pričakovanjih pa je prišlo do sprememb. Če so se v zadnjem obdobju vlagatelji in analitiki ukvarjali predvsem z inflacijo in ugibanjem, kakšno obrestno politiko bodo ubrale centralne banke, pa prihaja sedaj v ospredje zanimanja ocenjevanje možnosti svetovne recesije. Vojna v Ukrajini z energetsko in prehransko krizo, visoka inflacija in agresivna obrestna mera centralnih bank je seveda idealen uvod v recesijo. Vprašanje je samo, kako močna in dolgotrajna bo, kot menijo analitiki. Ameriški ekonomisti so izračunali, da je trenutna verjetnost recesije v naslednjih dveh letih v ZDA blizu 50 %. Zadnje recesije, ki smo jo doživeli po veliki finančni krizi 2008/2009, se verjetno večina še dobro spomni.

Za vlagatelje pa recesija prinaša nove izzive.

Tu bi omenili predvsem obvezniške naložbe. V obdobju visoke inflacije in agresivnih dvigov obrestnih mer se obveznice kot naložba ne obnesejo najbolje. To smo doživeli v zadnjem letu, ko je vrednost obveznic upadla za več kot 10 %. Finančni trgi so, kot vemo, vedno pred realnostjo in so nekakšen indikator bodočih dogajanj.

Rast obveznic v zadnjem obdobju gre tako pripisati povečani možnosti recesije in upanju, da FED le ne bo tako agresiven pri dvigovanju obrestnih mer. Obveznice, predvsem državne, so v recesiji ena najbolj varnih in stabilnih naložb za ohranjanje vrednosti, vsaj v zadnji recesiji je bilo temu tako. Za delnice pa velja, da se v recesiji bolje obnesejo defenzivni sektorji kot so farmacija, potrošnja osnovnih dobrin in preskrba prebivalstva. Zanimivo je, da tudi mnogi sektorji proizvodnje in prodaje luksuznih dobrin, kot je npr. industrija parfumov, recesijo dobro prenašajo. Najbogatejšega sloja prebivalstva se recesija večinoma ne dotakne. Pa seveda proizvodnja alkoholnih pijač, ki je na recesijo dobro odporna.

Te napovedi so seveda še močno preuranjene. V teh časih smo se kar nekako navadili, da so spremembe postale naša stalnica in se stvari hitro lahko postavijo na glavo.

Bo pa najverjetneje ocenjevanje možnosti recesije tista tema, ki bo najbolj zaposlovala vlagatelje in analitike v naslednjih mesecih in krojila dogajanje na finančnih trgih.

Nedolgo nazaj sem dopolnil 37 let. Sem še dokaj mlad, vendar se zavedam, da je treba čim prej poskrbeti za svojo varnost v življenju. Odločil sem se, da analiziram slovenski trg zavarovanj in zase izberem najbolj ustrezne produkte.

Po več kot petih letih dela kot zavarovalni zastopnik in več kot treh let dela v bančništvu sem bil mnenja, da bo to zelo lahka naloga. Prepričan sem bil, da bom po pridobitvi vseh ponudb in kratkem primerjanju imel odgovor na dlani. Ah, kako sem se motil! Raziskovanje je trajalo 3 tedne, po več ur na dan. Rezultati mojega dela pa so taki, da še vedno ne morem z gotovostjo trditi, katera zavarovalnica nudi najboljšo izbiro za posamezne produkte.

V zadnjih treh tednih sem tako naredil temeljit pregled in analizo zdravstvenih, naložbenih, življenjskih in nezgodnih zavarovanj pri nas. Začel sem z najlažjim. Znotraj zdravstvenega zavarovanja je bil prvi korak izbira najugodnejšega dopolnilnega zavarovanja. Ker ga ponujajo samo 3 zavarovalnice pri nas in ker nudijo ista kritja, je bil odgovor na dlani. Generali ponuja najnižjo premijo, torej je najboljša opcija. Toda ta ugotovitev in prepričanje je bilo kratkotrajno. Dokler nisem izvedel, da Vzajemna ob koncu leta včasih ponudi popust svojim strankam in je premija lahko bistveno nižja. Tako že pri najlažjem vprašanju nisem bil prepričan, da je moja izbira najboljša. In tu se je slaba volja šele začela.

Videl sem, da je primerjava praktično nemogoča …

Nadaljeval sem s pregledom dodatnih zdravstvenih zavarovanj. Že pri pregledu osnovnih kritij sem videl, da je primerjava praktično nemogoča. Sicer ponujajo zelo podobna kritja, vendar so vsebovana v najrazličnejših paketih, vsaka zavarovalnica pa ima svoje posebnosti. Velik problem so bile tudi različne zavarovalne vsote, zaradi katerih je primerjava še toliko bolj otežena.

Močno sem bil presenečen, da mi je nekaj tako preprostega, kot je izbira ustreznega dodatnega zdravstvenega zavarovanja, povzročala take izzive. Po večdnevnem primerjanju in analiziranju sem skušal narediti “optimalen” paket z odstranjevanjem določenih kritij v paketih, dodajanju novih iz drugih paketov, tako da sem za povprečnega človeka skušal izbrati najboljše, kar potrebuje. To mi je sicer uspelo, vendar je ob drugačnih osebnih okoliščinah izbira lahko tudi drugačna.

Analiza naložbenih življenjskih zavarovanj

Ko je bil prvi teden za mano, je na vrsto prišla analiza naložbenih življenjskih zavarovanj. Po prvem tednu sem mislil, da stvari že kar dobro poznam, da bom lahko podobno primerjal produkte kot pri zdravstvenih zavarovanjih in da bom hitreje prišel do zaključka. Ob podrobnejši analizi in prebiranju splošnih pogojev pa sem spoznal, kako malo vem o tem in kako smo nasploh Slovenci slabo izobraženi na tem področju.

To, da sem pridobil ponudbe od desetih različnih zavarovalnic je bil zgolj začetek. Nekatere zavarovalnice ponujajo celo več različnih vrst naložbenih življenjskih zavarovanj. Znotraj njih pa se glavobol in slaba volja šele pričneta. Treba je pregledati različne naložbene možnosti, izbrati naložbeno strategijo, ki je glede na lastnosti posameznika najbolj primerna ali celo izbrati posamezne sklade. Tudi po analizi donosnosti za pretekla leta (kar seveda ni noben pokazatelj, kako se bodo stvari odvijale v prihodnosti), je izbira zavarovalnice in optimalnega produkta praktično nemogoča.

Ogromen del donosa namreč poberejo stroški. Dobiti podatke o tem, kakšni so, kako se obračunavajo in primerjanje med produkti je bil pravzaprav najtežji del raziskave. Zavarovalnice stroške in ostale ključne informacije sicer morajo objaviti v posebnih dokumentih o produktu, ki je namenjen strankam, vendar pogosto v splošne pogoje skrijejo še kakšne druge stroške in dajatve, tako da je popolna analiza praktično nemogoča.

Stroški so sicer pomemben del odločitve, vendar še zdaleč ne edini. Poleg njih sem primerjal še odkupe, zavarovalne dobe, premije in druge posebnosti. Dobil sem sicer veliko pomoči in nasvetov od agentov posameznih zavarovalnic, vendar vsi vemo, da oni vedno priporočajo svoje produkte, znotraj njih pa tiste, ki jim prinašajo največji zaslužek. Vse omenjene težave so mi povzročile kar nekaj sivih las. Do enostavne odločitve, ko bi lahko jasno rekel, katero naložbeno življenjsko zavarovanje je najboljše, žal nisem prišel. Se pa osebno nagibam k temu, da sam ne bi izbral nobenega izmed njih in bom še naprej iskal alternativne rešitve na trgu.

Življenjska in nezgodna zavarovanja

Tretji teden pa sem svojo raziskavo razširil še na življenjska in nezgodna zavarovanja. Tu je bilo samo raziskovanje sicer bolj preprosto, še vedno pa sem se srečal s številnimi nejasnostmi. Že pri izdelavi ponudb za življenjsko zavarovanje sem za zavarovalno vsoto vzel 100.000 EUR. Ljudje marsikdaj zmotno mislijo, da potrebujejo življenjsko zavarovanje, ko ga v resnici ne in obratno. Pri zavarovalni vsoti pa je problem še večji, saj prevečkrat vzamemo neke pavšalne, okrogle zneske, brez da bi sploh točno vedeli, kakšen je pravi znesek, ki ga bodo v primeru smrti potrebovali naši bližnji. Izbira najcenejšega ponudnika na trgu je tukaj lahka, ker gre za enako kritje pri vseh zavarovalnicah. Premije so sicer nizke, tako da tudi če izberemo dražje zavarovalnice, to ne bo imelo večjega vpliva na naš finančni položaj. Lahko pa pride do manjše katastrofe v primeru smrti, če bomo izbrali neustrezno zavarovalno vsoto.

Pri nezgodnih zavarovanjih pa sem dal poudarek zgolj na invalidnost. Zavarovalnice ustvarjajo najrazličnejše nezgodne pakete, z raznimi marketinškimi prijemi pa mojstrsko ustvarjajo zmotno prepričanje, da so to stvari, ki jih potrebujemo. Toda edina stvar, ki jo res potrebujemo v primeru najhujšega, je zavarovanje za primer invalidnosti. Zavarovalnice to omogočajo na številne načine, od samostojnega zavarovanja za invalidnost, do priključka na življenjsko zavarovanje in ureditve znotraj nezgodnih paketov. Premije pa se med temi možnostmi seveda močno razlikujejo. Tu sem poskušal poiskati le najnujnejše kritje, ki bo najcenejše, obenem pa tudi zadosti visoko v primeru najhujšega. Sicer tudi tukaj prihaja do manjših odstopanj med zavarovalnicami, kritji in izključitvami, vendar pa sta za razliko od naložbenih življenjskih zavarovanj primerjava in izbira tukaj lažji.

Raziskava in analiza sta kljub dobremu predznanju vzeli ogromno truda in energije. Močno sem bil presenečen nad kompleksnostjo zadeve. Človek z redno službo in družinskimi obveznostmi bo za to potreboval ogromno časa. Poleg tega največkrat ne bo vedel, na kaj sploh mora biti pozoren. Zavarovalni zastopniki sicer lahko pomagajo do neke mere, vendar kot sem že dejal, jim manjka neodvisnosti, včasih tudi strokovnosti, predvsem pa celotnega pregleda nad finančnim trgom ter finančno sliko stranke. Izbira za stranko v večini primerov tako ne bo optimalna.

Ker gre za dolgoročne zavarovalne police, tudi ob nižjih premijah lahko pride do ogromnih razlik. Pri življenjskem zavarovanju bi ob neustrezni izbiri tako v 25-ih letih polico preplačali za “le” nekaj 100 EUR, medtem ko se razlike pri naložbenem zavarovanju lahko merijo v več 10.000 EUR. Polega tega ne smem pozabiti še na splošne pogoje, s katerimi se stranke premalokrat podrobno seznanijo. Kljub temu, da so “splošni” in enaki za vse, se med zavarovalnicami močno razlikujejo. Potrebno je torej mnenje izkušenega neodvisnega svetovalca, ki ni omejen s produkti le ene zavarovalnice, temveč pozna v celoti tako trg kot stranko ter nam lahko najbolje svetuje. Le takrat bomo lahko rekli, da smo izbrali najbolj ustrezne produkte in optimalno poskrbeli zase.

Rok Štrukelj

Negotovost in posledično velika nihajnost tečajev tako na tradicionalnih, kot tudi na kripto trgih, ki se je začela že v zadnjih dneh meseca aprila, se je prenesla tudi v maj. Vojna v Ukrajini, korona zaprtje na Kitajskem, dvigovanje obrestnih mer ter spodletel poskus kreacije novega finančnega sistema na podlagi algoritemskih stabilnih kovancev, je zadal močan udarec vlagateljem, ki so finančne trge dojemali kot kazino, kjer zmaga vsak, ki si upa staviti.

Poleg vojne v Ukrajini, kjer očitno (še) ni pravega napredka, težave Kitajske z novimi primeri obolelih s korona virusom, kjer smo zaradi ničelne tolerance priča zaprtju celotnih območij in že vpliva na nižjo gospodarsko rast, so optimizem vlagateljev načele še jasne izjave predstavnikov centralnih bank, predvsem ameriške (FED), da jim bo v teh razmerah prioriteta zajezitev inflacije, ne pa gospodarska rast. Te izjave so vlagatelji razumeli kot zeleno luč za agresivnejše dvigovanje obrestnih mer, kar pa ni dobra podlaga za rast delniških tečajev. Do jeseni lahko tako pričakujemo še dva dviga po 0.5 odstotne točke v ZDA, temu pa se bo priključila tudi evropska centralna banka (ECB), ki bo obrestne mere po dolgem času spet dvignila nad nič. Od jeseni naprej pa je vse odvisno od mesečnih podatkov o stopnji inflacije, kot menijo analitiki.

Najbolj dramatično dogajanje v maju pa tokrat ni bilo na tradicionalnih finančnih trgih, ampak je pretreslo svet kriptovalut. Popularen kripto kovanec Luna, ki se je v zadnjem letu prebil med top 10 kriptovalut, je v nekaj dneh izgubili praktično vso svojo vrednost. Njegova vrednost je upadla za kar 99 %! Kako je to mogoče, so se spraševali vlagatelji?

Kolaps kriptovalut na čelu z LUNA in UST kovancem

Gre za dogajanje okrog povezanih stabilnih kovancev TerraUSD (UST) in omenjene sestrske kriptovalute Luna. Stabilni kovanec UST, ki bi moral imeti svojo vrednost ves čas fiksirano na en dolar, od tu tudi ideja “stabilnih kovancev”, je začel izgubljati svojo stabilnost in povzročil pravo paniko na trgu. Nekateri poznavalci razmer so mnenja, da je nestabilnost povzročil organiziran napad akterjev na trgu na algoritemski protokol, ki zagotavlja stabilnost kovanca UST in ga tudi uspel izigrati.

Kako je delovala naveza UST/Luna?

Kot omenjeno, je bil UST zasnovan kot stabilni kovanec. Svojo eksponentno rast imetja v obtoku je dosegel predvsem z nerealno 20 % zagotovljeno obrestno mero. Večina, ki si je upala staviti, da bo UST vedno lahko zamenjala za 1 USD, je vanj prenesla ogromne količine svojih prihrankov. Kaj pa je boljšega kot 20 % donos brez tveganja? Nič takšnega ne obstaja, to zdaj tudi ti vlagatelji vedo, le da se tveganje ni skrivalo v obrestni meri, temveč v vrednosti glavnice!
Stabilni kovanci naj bi namreč ves čas vzdrževali konstantno razmerje do klasične fiat valute, v tem primeru USD. So tako imenovane konvertibilne kriptovalute in naj bi bili v vsakem času zamenljivi v fiat denar. A kot vidimo, je vprašanje, kdo jamči za to …

Nekoč zlati in srebrni kovanci …

Ideja stabilne valute sicer v zgodovini ni nova. Naj vas spomnimo na ameriško valuto dolar in njegovo zlato podlago. Za trgovanje so nekoč uporabljali zlate in srebrne kovance, katerih vrednost je določala količina oz. teža v kovancu uporabljenih kovin. Ko so države (najprej britanske kolonije) zaradi praktičnosti uporabe in pomanjkanje zlata prešle na tiskan denar, so bile zaradi nezaupanja ljudi prisiljene hraniti protivrednost natisnjenega denarja najprej v zlatu in srebru, kasneje samo v zlatu.

Ta neposredna vezava dolarja na zlato se je potem preko let začela rahljati, rezerve v zlatu že dolgo ne pokrivajo količine natisnjenega denarja v obtoku. So pa l. 1900 sprejeli t.i. zlati standard, kot mera uradnega denarja je zlati kovanec, ki vsebuje 25.8 zrn zlata. Tako je bila unča zlata vredna 20.67 dolarjev. Ta standard je trajal do leta 1971, ko je ameriški predsednik Nixon uradno ukinil zlati standard, ameriška valuta pa je postala plavajoča. Dolar pa je tudi brez zlate vezave še danes glavna rezervna valuta, v kateri ima veliko držav shranjene svoje finančne rezerve.

Tako je tudi za zagotavljanje stabilnosti “stabilnih” kovancev v kriptosvetu potrebno neko varovalo oz. sistem. V nekaterih primerih je to varovalo bogato fizično premoženje izdajateljev, bodisi v denarju ali finančnih in kripto naložbah, v primeru UST pa naj bi to varovalo zagotavljal algoritemski protokol, ki je deloval na podlagi arbitraže. Kako?

Varovalo naj bi zagotavljal algoritemski protokol …

Algoritem naj bi prek prodaj in nakupov sestrske valute Luna skrbel za to, da je cena UST vedno natančno en dolar. Če zaradi povpraševanja po UST cena narašča, algoritem izda nov UST in z njim kupi Luno, tako zmanjša količino Lune v obtoku in ohranja njeno vrednost, znižuje pa vrednost UST. Če pa se začne cena UST zaradi prodaj zniževati, protokol ustvarja nove Lune, z njimi odkupuje UST in tako ohranja njegovo vrednost.

Protokol je deloval učinkovito, dokler je cena UST zaradi povpraševanja naraščala, ko pa je zaradi destabilizacije vezave na USD prišlo do panike in velikih razprodaj na trgu, protokol ni uspel zagotoviti stabilnosti z ustvarjanjem nove Lune in odkupovanjem UST. S tem prekomernim ustvarjanjem nove Lune jo je popolnoma razvrednotil in rezultat je popoln kolaps. Tako je v kolapsu UST in Lune izpuhtelo več kot 35 milijard USD. Marsikateri vlagatelj, ki je “zaupal” sistemu stabilnih kovancev, je izgubil vse svoje premoženje. Ustvarjalci Lune sicer poskušajo rešiti celoten ekosistem z oddelitvijo, kar pomeni, da so ustvarili novo Luno, staro pa poimenovali luna classic, a je uspešnost povrnitve večjega dela premoženja vlagateljem pod močnim vprašanjem.

Ima pa dogodek jasno sporočilo. To pomeni, da samoregulacija na kriptotrgih očitno ne deluje in smo vse bližje regulaciji, ki zaradi takih dogodkov postaja ne samo potrebna, temveč kar nujna. Tako so nekateri vplivni analitiki in ekonomisti mnenja, da je najverjetneje obdobje popolne liberalizacije kriptotrgov za nami in vstopamo v neko novo obdobje, kjer bo regulacija zagotavljala vsaj neko minimalno varnost, da do podobnih dogodkov ne bi več prihajalo.

Maj je bil slab za finančne trge

Makroekonomski podatki, objavljeni v maju, žal niso bili v podporo rasti delniških trgov. Objava stopnje inflacije v ZDA je sicer pokazala, da se je rast nekoliko umirila, na letni ravni se je inflacija znižala z 8.5 % na še vedno zelo visokih 8.3 %. Analitiki sicer previdno napovedujejo, da je kljub vsemu inflacija v ZDA dosegla vrh in da lahko v naslednjih mesecih pričakujemo nadaljnje umirjanje. Temu umirjanju bi se ameriška centralna banka prilagodila s svojo politiko obrestnih mer. Inflacija EU področja, objavljena v mesecu maju za april pa je glede na marec ostala stabilna, znaša 7.4 %.

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu maju upadel je za -1.4 %. Rezultat bi bil še slabši, če se v zadnjih trgovalnih dneh meseca maja ne bi nenadoma pojavili kupci, ki so ocenili, da so trgi že dovolj padli in so delnice vredne nakupa. Težko rečemo, da je to sprememba trenda, to se bo pokazalo v naslednjih trgovalnih dneh.

Tako so ameriške delnice izgubile -1.7 %. Evropske delnice tokrat nekoliko bolje, njihov primerjalni indeks je upadel za -0.8 %. Trgi v razvoju tudi negativno, v povprečju je njihov globalni indeks izgubil zgolj -1.1 %.

Vrednosti obveznic pa je verjetno dosegla dno, kot so mnenja analitiki. Upamo, da res. Evropski primerjalni indeks je tako v maju upadel za dodatnih -1.5 %.
Vsi rezultati so podani v EUR.

Evropskim vlagateljem v dolarske naložbe pa v maju ameriška valuta USD ni pomagala, napram EUR je izgubila cca. 1.5 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over May 2022

Kriptovalute v maju krepko navzdol

Vrednosti kriptovalut so se v mesecu maju krepko znižale tudi po zaslugi na začetku opisanih dogajanj. Panika na trgu je očitno vplivala tudi na vrednosti drugih kriptovalut, kar je seveda pričakovano. Tako je Bitcoin izgubil v maju skoraj 17 % vrednosti in zaključil mesec pod vrednostjo 30.000 EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Lahko rečemo, da se je korelacija med kriptovalutami in tehnološkimi delnicami tudi v maju nadaljevala. Posebno močna korelacija je ugotovljena med Bitcoinom in ameriškim tehnološkim indeksom Nasdaq, kot so pokazale analize.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Tudi globalni nepremičninski sektor negativno

Tudi delnice globalnega nepremičninskega sektorja se v maju niso izognile padcem. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v maju eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil cca. -2 % vrednosti (USD). V EUR pa je zaradi padca USD vrednost upadla za cca. -3.5 %.

Vir:Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Očitno je vse odvisno od razvoja stopnje inflacije v naslednjih mesecih. Temu bodo svojo politiko dvigovanja obrestnih mer prilagajale tudi centralne banke.
Dva napovedana dviga ameriške centralne banke v poletnih mesecih po 0.5 % sta najverjetneje že dejstvo in vračunana v trenutne cene delnic, za jesen pa so stvari še odprte. V primeru umirjanja inflacije bodo tudi finančni trgi hitro reagirali in lahko pričakujemo rast delniških tečajev. V primeru poglabljanja inflacije pa bodo dvigi tudi jeseni agresivni, razmere na finančnih trgih tako ne bodo ugodne za rast. Možnost recesije se bo s tem močno povečala.

Na srečo se tudi epidemiološka slika na Kitajskem po zadnjih informacijah nekoliko umirja, oblasti so začele z rahljanjem zaščitnih ukrepov, tako se nekatera področja že odpirajo. Zaradi velikosti in pomembnosti ima kitajska ekonomija vpliv na celotno JV Azijo, da ne rečemo kar na vso globalno ekonomijo. Šanghaj, največje kontejnersko pristanišče na svetu je za naše razmere nepojmljivih razsežnosti, meri cca. 4.000 kvadratnih metrov.

Vsaka motnja v delovanju oz. zaprtje pomeni težave v oskrbovalnih verigah številnih globalnih podjetij, preko tega pristanišče namreč poteka dobava velikega dela sestavnih delov in izdelkov, s katerimi ta regija zalaga cel svet oz. svetovno proizvodnjo. To pa posledično pomeni težave v proizvodnji in manjšo ponudbo ob že tako presežnem povpraševanju, kar dodatno priliva ogenj na rastočo inflacijo.

Kar se tiče vojne v Ukrajini, za katero vsi upamo, da se bo čimprej končala, lahko rečemo, da trenutno ni prioriteta na radarjih svetovnih vlagateljev. Kot da so se sprijaznili z razmerami in ekonomskimi posledicami vojne, ki se kaže predvsem v energetski krizi. Vsako poslabšanje vojaško-političnih razmer oz. širitev spopadov pa bi seveda imelo vpliv na finančne trge.

Vsekakor nas vlagatelje čaka negotovo in vroče poletje.

Naši južni sosedje so se znašli na točki, ki smo jo mi že izkusili. Naj spomnimo, 1. maja 2004 smo se pridružili Evropski uniji, 11. julija 2006 pa nam je Svet Evropske unije odobril prošnjo za vstop v evrsko območje. Evro je v Sloveniji tako namesto SIT postal zakonito plačilno sredstvo 1. januarja 2007.

S 1. januarjem prihodnje leto bo tudi Hrvaška, ki je članica EU postala že 1. julija 2013, svojo kuno zamenjala z evrom. Že septembra letos pa vse do konca leta 2023 bodo vse cene označevali z obema valutama. S tem želijo kupcem omogočiti lažje preračunavanje vrednosti izdelkov v novo denarno enoto in da se bodo nanjo hitreje navadili — hkrati pa želijo tudi trgovcem preprečiti skušnjavo, da bi izkoristili prehod na evro za zaokroževanje vrednosti svojih izdelkov navzgor.

Številna hrvaška podjetja imajo sicer že nekaj časa posojila v evrih, mnogi prebivalci Hrvaške v evrih varčujejo, pogosto pa v evrih označujejo tudi cene nepremičnin in vozil v kupoprodajnih pogodbah in neuradnih transakcijah.

Seveda sprejem evra pri Hrvatih podpiramo, saj se bomo s tem tudi mi končno izognili menjavam valut in preračunavanju cen v evre.

In kakšni bodo videti hrvaški evri?

Natečaj za motive evra in zapleti zaradi kune

Pri izvedbi oblikovalskega natečaja, s katerim so želeli pridobiti kreativne rešitve za motive na evrskih kovancih, se je pri južnih sosedih nekolikanj zapletlo. Avtor nagrajene rešitve kovanca za en evro, predstavljene v začetku februarja letos, je namreč za svoj predlog (zanj je prejel 70.000 kun nagrade) nepooblaščeno uporabil fotografijo kuni podobnega glodalca na veji škotskega naravoslovnega fotografa Iaina H. Leacha, za katero ni niti plačal niti avtorja prosil za dovoljenje za uporabo.

O tem, da oblikuje neke kovance in da bi rad uporabil svetlobne učinke na izrezani fotografiji, s pomočjo katerih bo dobil kovinski videz, pa je pisal in za nasvete spraševal v skupini Bring Your Own Laptop Online na Facebooku.

Da dizajn kovanca spominja na obstoječo fotografijo, je nekdo odkril po naključju in o tem obvestil omenjenega fotografa, ki mu je med drugim fotografije objavil tudi National Geographic. V objavi mu je napisal, da upa, da je avtor oblikovne rešitve kovanca vsaj vzpostavil stik z njim in mu za uporabljeno fotografijo plačal.

Foto: www.vecernji.hr

Leach, ki je fotografijo naredil že pred sedemnajstimi leti, je z značilnim škotskim humorjem objavil na Twitterju, da ne ve točno, kaj lahko naredi, da pa mu bodo morda poslali vsaj brezplačen kovanec. Incident je kmalu dobil mednarodne razsežnosti.
Leach je kasneje povedal, da hrvaškemu oblikovalcu ne zameri in da ga ne namerava tožiti, da pa bi bilo lepo, če bi ga kdo vsaj kaj vprašal.

Oblikovalec je na koncu svojo rešitev umaknil in se odrekel denarni nagradi, zato je Hrvaška narodna banka čez nekaj časa razpis ponovila in prišla do novih končnih motivov, med katerimi je zmagal Jagor Šunde, znova z motivom kune (na šahovnici v ozadju). Kuna, čeprav na evrskem kovancu, tako torej ostaja.

Sicer pa je kuna v hrvaških transakcijah imela pomembno vlogo že v srednjem veku, takrat so namreč plačevali s kunjim krznom. Od prve polovice 13. do konca 14. stoletja pa je kuna krasila tudi že takratni hrvaški kovanec, ki so ga imenovali banovac.

Na kovancu za dva evra bo zemljevid Hrvaške.
Na kovancih za 50, 20 in 10 centov bo upodobljen Nikola Tesla, izumitelj in vizionar srbskih korenin, ki se je rodil v vasici Smiljan.
Na najmanjših kovancih za pet, dva in en cent pa bosta v najstarejši slovanski pisavi glagolici izpisani črki H in R.
Kot nosilni motiv pa bo seveda prisotna tudi obvezna šahovnica, ki je eden pomembnejših hrvaških motivov že od konca 15. stoletja (takrat je imela še 8 x 8, danes pa ima 5 x 5 polj).

Vir: Twitter — Andrej Plenković

Kako smo do svojih evrov prišli Slovenci

Zgodovinske datume prevzema nove skupne valute pri nas smo navedli že v uvodu, pri pridobivanju podobe nacionalne strani slovenskih evrskih kovancev pa je vse skupaj teklo veliko bolj gladko kot pri sosedih.

Vse skupaj se je začelo z obširnimi razpravami z numizmatiki, oblikovalci in drugo strokovno javnostjo v aprilu 2004. V medijih so kasneje k zbiranju predlogov za motive povabili še širšo javnost in skupaj prišli do skoraj sedemsto predlaganih motivov.

Med zbranimi motivi je pristojna komisija Banke Slovenije in Ministrstva za finance pripravila ožji nabor predlogov in jih posredovala v obravnavo takratni Vladi Republike Slovenije.

Po sprejetju odločitve so pet pomembnih slovenskih oblikovalcev (Jani Bavčer, Edi Berk, dr. Petra Černe Oven, Miljenko Licul in Matjaž Učakar) povabili k pripravi idejnih osnutkov, ki jih je potem temeljito pregledala strokovna žirija, imenovana s strani uglednih slovenskih umetnikov, oblikovalcev in različnih poznavalcev slovenske kulturne dediščine.

Na koncu so bile izbrane rešitve znamenitega oblikovalca Miljenka Licula, ki jih je pripravil skupaj z Majo Licul in Janezom Boljko.

28. 7. 2005 je Vlada Republike Slovenije na 35. redni seji sprejela sklep, da se s predlogi videza nacionalne strani slovenskih evrskih kovancev strinja in je o njihovi izbrani podobi obvestila Ekonomsko-finančni odbor ECOFIN (pododbor za kovance), ki je 5. 10. 2005 potrdil, da je slovenski predlog izdelan v skladu z evropsko zakonodajo.

Se še spomnimo, koliko so evrski kovanci in bankovci vredni?

Pri tečaju zamenjave 239,640 slovenskih tolarjev (SIT) za evro so vrednosti evrskih kovancev naslednje:
• kovanec za en cent je vreden 2,40 SIT,
• za dva centa 4,79 SIT,
• za pet centov 11,98 SIT,
• za 10 centov 23,96 SIT,
• za 20 centov 47,93 SIT,
• za 50 centov 119,82 SIT,
• za en evro 239,640 SIT in
• za dva evra 479,28 SIT.

Vrednosti evrskih bankovcev pa so:
• bankovec za 5 evrov je vreden 1.198,20 SIT,
• za 10 evrov 2.396,40 SIT,
• za 20 evrov 4.792,80 SIT,
• za 50 evrov 11.982 SIT,
• za 100 evrov 23.964 SIT,
• za 200 evrov 47.928 SIT in
• za 500 evrov 119.820 SIT.

Kako dobro pa poznamo motive na slovenskih evrih?

Za konec (in za kratek čas) smo vam pripravili zabaven mini kviz — vabimo vas, da ga rešite in preverite, kako dobro poznate motive na naših evrskih kovancih. Na koncu se vam bodo izpisali tudi pravilni odgovori.

Brez skrbi – rezultata ne bomo nikomur razkrili, kviz je namreč anonimen. 🙂

Če boste vsaj na polovico vprašanj odgovorili pravilno, vam čestitamo, saj evrski bankovci in kovanci v naše denarnice prihajajo z zares različnih koncev Evrope in na motive na njih že dolgo nismo več pozorni. Če pa že, smo pozorni na njihovo vrednost.

Nekateri analitiki so mnenja, da bi spričo izjemno visokih nihanj globalnih delniških tečajev v zadnjih dneh meseca aprila to bilo lahko verjetno. Res pa je, da smo v zadnjih letih dodobra občutili, kako nepredvidljivi so lahko trgi in kako nehvaležne so tovrstne napovedi.

Resnici na ljubo moramo priznati, da so delniški trgi še enkrat pokazali izjemno žilavost in odpornost. Kljub izjemno neugodnemu geopolitičnemu in ekonomskemu okolju ob poplavi negativnih informacij se vrednost globalnih delniških indeksov v letošnjem letu ni občutno znižala, kot bi morda lahko pričakovali. Tako so vodilni indeksni skladi (ETF), ki sledijo globalnim delniškim indeksom, v letošnjem letu izgubili komaj dobrih 6 % vrednosti (EUR), kar je glede na razmere relativno malo in celo manj od korekcije, ki pomeni izgubo 10 % ali več. Res pa je, da vsebujejo ti indeksni skladi pretežno naložbe v USD, ki pa je napram EUR v letošnjem letu pridobil skoraj 10 % vrednosti, zato je upad vrednosti v EUR tako nizek. V USD so rezultati slabši.

Grozeče napovedi centralnih bank

Ukrajinska vojna, katere ekonomske posledice že občutimo kot zviševanje cen energentov in hrane, rastočo inflacijo in vse bolj grozeče napovedi centralnih bank o agresivnejšem dvigovanju obrestnih mer zagotovo niso veter v hrbet delniškim tečajem. Če temu dodamo še ponoven pojav virusa COVID-19 na Kitajskem in posledično delne zapore posameznih področij, kar negativno vpliva na že tako okrnjeno dobavno verigo (supply chain) proizvodov in sestavnih delov iz daljnega vzhoda, težko pričakujemo evforijo na trgih.

Poslabšanje globalne ekonomske slike že vpliva na nižje napovedi o letošnji gospodarski rasti. Tako sta najprej Svetovna banka (World Bank), nato pa še Mednarodni denarni sklad (International Monetary Fund) močno znižala napovedi letošnje globalne gospodarske rasti. Če sta še v začetku leta v januarju napovedovala rast globalnega GDP-ja 4.4 %, sta ga v aprilu znižala za 0.8 %, tako da so trenutne napovedi 3.6 %.

Nižja globalna gospodarska rast in rastoča inflacija imata seveda negativen vpliv na finančne trge, o tem ni dvoma. Tako lahko rečemo, da optimizem med vlagatelji počasi izginja.

Kaj bi lahko v nadaljevanju leta znatno oklestilo dobičke?

Vlagatelji in analitiki so z nestrpnostjo pričakovali objavo rezultatov podjetij in korporacij za prvi kvartal letošnjega leta, ki naj bi pokazala, ali že in koliko poslabšanje ekonomskih razmer vpliva na poslovanje. Lahko ugotovimo, da je večina podjetij in korporacij, ki sestavljajo ameriški delniški indeks S&P 500, objavilo boljše rezultate od napovedi analitikov, kar je vsaj malo izboljšalo razpoloženje na trgih. Res pa je, da napovedi predstavnikov podjetij, ki jih podajajo ob objavi rezultatov, kaj pričakujejo v nadaljevanju leta, niso najbolj optimistični. Ukrajinska vojna, energetska kriza, rastoča inflacija, višje obresti in s tem povezana nižja gospodarska rast naj bi v nadaljevanju leta znatno oklestili dobičke podjetij.

Rezultati najpomembnejših svetovnih podjetij, med katere sodi predvsem skupina FAANG (Facebook, Amazon, Apple, Google, Microsoft, Netflix), pa tudi Tesla, ki imajo na razpoloženje vlagateljev tudi največji psihološki vpliv, so bili tokrat bolj mešane narave. Predvsem Amazon in Netflix, ki sta v času pandemije najbolj cvetela, sta objavila rezultate bistveno slabše od napovedi analitikov, kar je trg takoj kaznoval s 15 % oz. 35 % padcem vrednosti njihovih delnic. Apple, Microsoft in Tesla so poslovala bolje od pričakovanj, kar je povzročilo rast njihovih delnic po objavi.

Inflacija tudi na račun okrnjene ponudbe

Inflacija v največji svetovni ekonomiji, ki ima tudi največji vpliv na dogajanje na finančnih trgih, še vedno raste. Tako je na letni ravni že dosegla 8.5 %, kot je objavil v aprilu ameriški zvezni urad za statistiko dela. Naj vas spomnimo, v prejšnjem mesecu je bila inflacija na letni ravni v ZDA 7.9 %. Sedanja inflacija v svetu je posledica ne samo povečanega povpraševanja, ampak tudi okrnjene ponudbe. Razlogi tičijo v težavah v preskrbovalnih verigah, ki so se v času pandemije močno povečale, na področju storitev pa v pomanjkanju ustrezne in kvalificirane delovne sile, kar ne zadošča povpraševanju. Tovrstno inflacijo je z znanimi ukrepi centralnih bank s politiko obrestnih mer tudi težje odpraviti.

Tako je glede na razmere težko pričakovati bleščeče rezultate na finančnih trgih. Primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD je v mesecu aprilu tako zabeležil enega najslabših rezultatov v zadnjem obdobju, upadel je za -3.2 %. Evropske delnice tokrat nekoliko bolje, njihov primerjalni indeks je upadel za -1.1 %. Trgi v razvoju še bolje, v povprečju je njihov globalni indeks izgubil zgolj 0.4 %.

Vrednosti obveznic, zaradi rastoče inflacijske stopnje in strahu pred agresivnejšim dvigovanjem obrestnih mer centralnih bank, z višanjem zahtevane donosnosti še vedno močno upadajo. Evropski primerjalni indeks je tako v aprilu upadel več kot 3 %.

Vsi rezultati so podani v EUR.

Tudi v aprilu je evropskim vlagateljem v dolarske naložbe zelo pomagala ameriška valuta USD, ki je napram EUR pridobil več kot 5 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over April 2022

Kriptovalute v aprilu navzdol

Vrednosti kriptovalut so se v mesecu aprilu znižale in nekako sledile dogajanjem na delniških trgih. Tako je Bitcoin v aprilu izgubil več kot 14 % vrednosti in zaključil mesec pri slabih 36.000 EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Tudi globalni nepremičninski sektor negativno

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so v aprilu sledile večini ostalih sektorjev in nekoliko upadle. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v aprilu eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil cca. 5 % vrednosti (USD). V EUR pa je zaradi rasti USD aprilska sprememba skoraj nevtralna.

Vir:Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Trenutne razmere kažejo na to, da bi se upadanje delniških tečajev tudi v mesecu maju lahko nadaljevalo, to smo omenili že na začetku. Seveda pa bi vsaka dobra informacija, kot je npr. premirje v Ukrajini ali pa znižanje letne stopnje inflacije dalo trgom nov zagon. Trgi za rast obupno potrebujejo dobro informacijo.

V nadaljevanju letošnjega leta pa bo dogajanje na finančnih trgih nedvomno krojila predvsem politika obrestnih mer in pristop centralnih bank kot odgovor na naraščajočo inflacijo. Največjo težo bo imela tu kot vedno ameriška centralna banka (FED), evropska centralna banka je običajno manj agresivna in nima toliko vpliva na trge.

Tu pa se mnenja vodilnih svetovnih analitikov nekoliko razlikujejo. Del analitikov in trenutno tudi trgi z nedavnimi razprodajami stavijo na bolj agresivno dvigovanje obrestnih mer. Naslednje zvišanje bo najverjetneje že v mesecu maju, pričakujemo lahko dvig za 0.5 odstotne točke. Največji pesimisti pa pričakujejo celo 0.75 odstotne točke. Taka politika bi seveda vplivala na povišano brezposelnost in nižjo gospodarsko rast. Višina obrestnih mer in stopnja brezposelnosti sta namreč v močni korelaciji, to so pokazale analize in nas uči tudi zgodovina.

Prilagoditev na življenje s povišano inflacijo?

Del analitikov, med katere spadajo tudi vodilni analitiki največje svetovne družbe za upravljanje finančnih sredstev BlackRock pa so mnenja, da bo FED pri dvigovanju ubral bolj zmerno pot in dopustil nekoliko povišano inflacijo med 2.5 in 3 %, kar je več kot je želena stopnja 2 %. Tako bi FED izbral manjše zlo. Zadušitev gospodarstva tako ne bi bila tako drastična, gospodarstvo bi jo lažje preneslo. Potrebno pa se bo prilagoditi na življenje z nekoliko povišano inflacijo. Tak scenarij je seveda za finančne trge mnogo bolj ugoden, poslovanje podjetij bi bilo boljše, s tem pa tudi vrednost njihovih delnic.

Trenutno so v pričakovanju agresivnega dvigovanja obrestnih mer najbolj na udaru vlagateljev podjetja, ki potrebujejo močan razvoj, ki je drag, nimajo pa dovolj lastnih sredstev za financiranje in se morajo zadolževati. Ob višjih obrestnih merah to pomeni v marsikaterem primeru zelo okrnjen razvoj in posledično slabšo perspektivo in pozicijo na trgu. Sem lahko uvrstimo visokotehnološka podjetja s področja biomedicine in biotehnologije, ki so v zadnjem obdobju doživele močne padce vrednosti delnic.

Seveda nikakor ne moremo odpisati vpliva vojne v Ukrajini, vsako poslabšanje razmer bo vsekakor imelo negativne posledice tudi za finančne trge.