V zadnjih tednih so med analitiki vedno glasnejše govorice, da so delnice globalnih predvsem razvitih trgov precenjene in nas posledično čaka kmalu korekcija. Trgi v razvoju so po zaslugi Kitajske in njenih regulatorjev korekcijo tako rekoč že doživeli, kar pa seveda nikakor ne pomeni, da delnice teh trgov ne morejo več upasti, samo verjetnost je nekoliko nižja. Pa so te govorice upravičene oz. od kod izvirajo?

Eden izmed osnovnih kriterijev za ugotavljanje vrednotenja delnic je dobro poznano razmerje med ceno delnice in prihodki na to delnico iz naslova dividend, ki jih podjetje izplačuje ( P/E ratio). Ta nam v osnovi pove, kolikokrat je cena delnice višja od letnega prihodka na to delnico, ki ga lahko pričakujemo oz. v koliko letih se nam bo investicija v to delnico povrnila.

Potencialna rast cene delnice v tem obdobju v izračunu ni upoštevana. Nekako uveljavljen zgodovinski standard oz. referenčna vrednost med vlagatelji je, da je cena delnica poštena in primerna za nakup, če se to razmerje giblje med vrednostjo od 15 do 20. Seveda so tu tudi sprejemljiva odstopanja.

Katere dejavnike je treba upoštevati?

Obstaja še mnogo dejavnikov, ki jih je potrebno upoštevati, kot npr. konkurenčna prednost podjetja, perspektiva in prihodnost dejavnosti podjetja, inovativen poslovni model, vlaganje podjetja v raziskave in razvoj ter vedno bolj tudi okoljevarstvena in socialna komponenta, kar pa zahteva dodatne obsežnejše analize. P/E kriterij tega sicer ne upošteva, kljub temu pa nam poda neko osnovno informacijo o trenutnem vrednotenju, ki je lahko podlaga za podrobnejše in obsežnejše analize.

Tako analitiki pri svojih nakupnih priporočilih upoštevajo trenutno ceno delnice in prognozo in analizo možne rasti dobička podjetij, ki opravičuje trenutno povišano vrednotenje delnice. Matematično je stvar preprosta. Če je cena delnice zrasla, morajo biti tudi napovedi o rasti dobičkov pozitivne, da razmerje ostane v želenih in sprejemljivih vrednostih. Če temu ni tako, lahko cena delnice upade, da se razmerje zopet normalizira.

Rast cene delnic predvsem razvitih trgov

V zadnjem obdobju smo bili priča rasti cene delnic predvsem razvitih trgov, ki je bila podprta z visokimi pričakovanji vlagateljev glede rasti dobičkov podjetij po pandemiji in ponovnem odprtju in zagonu globalnega gospodarstva. Koliko pričakovane rasti bodočih dobičkov je že vračunano v trenutne cene delnic, je težko oceniti, nekaj pa prav gotovo je. Analitiki so nedavno kar tekmovali o ocenah visoke gospodarske rasti, ki nas čaka v prihodnjem obdobju, posledično so cene delnic rasle. Kaj se je spremenilo?

Predvsem to, da so se napovedi o visoki globalni ekonomski rasti nekoliko umirile, posledično pa tudi napovedi o rasti dobičkov globalnih podjetij. Razlogi tičijo v poslabšanju epidemioloških slik večine držav in grozeči možni ponovni uvedbi omejitvenih ukrepov, delno pa tudi v nezmožnosti dobave nekaterih proizvodov in izvajanja storitev zaradi težav v globalnih preskrbovalnih verigah (supply chain) in zagotavljanju ustrezne delovne sile v nekaterih storitvenih dejavnostih. Tako v nekaterih sektorjih ponudba ne more slediti povpraševanju.

Nekaj pa je k slabšim napovedim doprinesla tudi manjša rast potrošnje prebivalstva (consumer spending), kot so napovedovali analitiki, in tudi obeti za naprej niso najboljši. Prav tako pa smo tudi vse bližje trenutku, ko bo ameriška centralna banka (FED) začela zmanjševati stimulativne ukrepe, kar bo dodatno vplivalo na gospodarsko rast.

Prve informacije ob objavi rezultatov za tretji kvartal

Cene delnic so tako še vedno visoke, napovedi o rasti dobičkov podjetij pa so se umirile, zato so se takoj pojavile govorice o prevrednotenju delnic. Trgi, kot vemo, reagirajo zelo hitro. Dodatno je veliko število globalnih podjetij v preliminarnih napovedih in raziskavah izjavilo, da bo zelo težko obdržalo visoko rast dobičkov tudi v prihodnje. Prve informacije bodo znane že sredi tega meseca, ko bodo globalna podjetja objavila rezultate za tretji kvartal letošnjega leta.

Trenutne vrednosti P/E razmerja za nekatera najbolj prepoznavna podjetja:

Apple              28

Amazon          57

Google            29

Facebook       25

Netflix            62

Microsoft     37

S&P 500        32

Alibaba         18

Ugotovimo lahko, da so trenutne vrednosti sicer res povišane, vendar ob dobrih rezultatih in napovedih o rasti dobičkov še vedno, vsaj v večini primerov, (še) niso kritične. Slabši rezultati pa bi lahko sprožili korekcijo tečajev. Delniški tečaji so sicer v drugi polovici septembra kar nekajkrat močneje zanihali navzdol, tu so jo najslabše odnesle tehnološke delnice. Na srečo pa so se kmalu odzvali kupci padajočih delnic (buying the dip), ki so izkoristili ugodnejše cene za nakup in tako preprečili večje padce.

Kitajski regulatorji dodatno zaostrujejo razmere

Ostali dejavniki, ki so vplivali na dogajanje na kapitalskih trgih v mesecu septembru, pa so že znane novice s področja epidemioloških slik držav in širjenja novega delta virusa, spremljanje ukrepov kitajskih regulatorjev in pa seveda najnovejši objavljeni ekonomski podatki za mesec avgust.

V septembru novice iz Kitajske niso prinesle kakšnih bistvenih sprememb. Kitajski regulatorji še vedno trmasto vztrajajo pri svojem oz. še dodatno zaostrujejo razmere. Nedavno je sicer prišlo do video konference med visokimi predstavniki kitajske vlade in delegacijo Wall Streeta, ki so jo zastopali tudi nekateri predstavniki najmočnejših ameriških vlagateljev v kitajska podjetja, kot so npr. Goldman Sachs in Black Rock. Kot je razumeti, konferenca je bila sicer zaprtega tipa, Kitajci poskušajo umiriti situacijo in zagotavljajo, da z ukrepi ne nameravajo zadušiti tehnoloških podjetij in privatnega sektorja. Želijo predvsem izboljšati nivo varovanja zasebnosti osebnih podatkov in nacionalne varnosti, ki je z možno zlorabo podjetij, ki upravljajo spletne platforme za komunikacijo in trgovanje s strankami, lahko ogrožena. Ne nameravajo pa omejiti dostopa svojim tehnološkim velikanom do svetovnih finančnih trgov, kar je seveda pozitivna informacija.

Težave kitajskega Evergranda

Omeniti velja še težave kitajskega nepremičninskega konglomerata Evergrande, ki je zadolženo za kar 260 milijard evrov, kar je 2 % kitajskega BDP-ja. Težave so se pokazale že lani, ko so začele kitajske oblasti omejevati možnost najemanja posojil in zaostrovati regulatorna pravila. Tako podjetje ne more zaključiti odprtih nepremičninskih projektov, s katerih prodajo bi lahko poplačalo dolgove.

To je zaskrbelo finančne trge, saj bi kolaps Evergranda lahko imel hude posledice za globalno gospodarstvo. Evergrande je v preteklih dneh že priznal, da svojih finančnih obveznosti brez pomoči kitajske vlade ne bodo mogli izpolniti. Trenutno je Evergrande z vlagatelji sicer dosegel dogovor o poplačilu obresti za obveznico z letnico 2025 in se s tem začasno izognil stečaju, vendar je to seveda manjši del njegovih obveznosti.

Ekonomski podatki za ZDA za avgust, objavljeni v septembru, pa mešano.

Inflacija v največji svetovni ekonomiji se je nekoliko umirila, v avgustu je znašala na mesečni ravni 0.3 %, na letni pa 5.25 %, kar je nižje kot mesec prej. To je lahko tudi posledica nižjega povpraševanja potrošnikov zaradi strahu pred nižjo gospodarsko rastjo in novega vala pandemije. Stopnja nezaposlenosti je v mesecu avgustu upadla na 5.2 %, kar je vsekakor spodbudno. Potrošnja prebivalstva se je sicer po močnem julijskem padcu nekoliko popravila, zaskrbljujoča pa je poraba prebivalstva v gostinskih lokalih in hotelih, kar gre pripisati naraščajočemu strahu pred okužbo in novemu valu pandemije. Razpoloženje potrošnikov (consumer sentiment) pa v avgustu zopet navzdol, ljudem skrbi povzroča pandemija in visoke cene proizvodov in storitev na trgu.

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v septembru izgubil 2.3 %, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnje tabele. Najslabše so jo sicer odnesle delnice Latinske Amerike, izgubile so kar 8.7 % (EUR).

Slabo tudi Evropa, primerjalni indeks MSCI Europe je izgubil 3.7 % (EUR). Tokrat pa so zmagovalec japonske delnice, pridobile so v povprečju 4.8 % (EUR).

Evropske obveznice so v septembru izgubile v povprečju 1.1 % (EUR).

V USD so rezultati znatno slabši, USD je namreč napram EUR v septembru pridobil 1.9 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over September 2021

Kriptovalute v septembru na preizkušnji

Konec septembra je med kripto vlagatelji udarila novica, da je Kitajska na področju kriptovalut uvedla nove omejitvene ukrepe. Vse finančne transakcije, povezane s kriptovalutami, tudi za fizične osebe, so po novem nezakonite, kršitelji bodo strogo kaznovani, so objavili kitajski finančni regulatorji. Ta novica je imela pričakovano takojšnje posledice, kriptovalute so zanihale več kot deset odstotkov navzdol. Presenetljivo pa so se padci glede na težo novice dokaj hitro ustavili, kriptovalute so se kmalu začele pobirati. Lahko rečemo, da so tako negativno novico prestale relativno dobro, kar kaže na to, da postajajo vedno bolj odporne.

Tako je Bitcoin v mesecu septembru izgubil dobrih 5 % vrednosti, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Za tiste, ki ste morebiti spregledali, pa ponovno navajamo, da je za slovenske vlagatelje v kriptovalute v pripravi zakon o obdavčitvi pri prodaji kriptovalut. Najnovejša verzija zakona daje davčnemu zavezancu izbiro:

– Obdavčitev celotnega prodajnega zneska po enotni davčni stopnji 10 %, ne glede na to, ali ste s prodajo ustvarili dobiček ali izgubo. Določili so tudi mejni znesek, do katerega ne bo treba niti prijaviti niti plačati davka od unovčenja virtualnih valut oziroma od z njimi ustvarjenega dobička. Ta mejni znesek bi znašal 15.000 evrov v koledarskem letu.

– Obdavčitev pri prodaji doseženega dobička po stopnji 25%.

Predlog zakona mora seveda potrditi tudi stroka, pred sprejetjem pa mora skozi parlamentarno proceduro.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

V septembru delnice nepremičninskega sektorja navzdol

Delnice podjetij globalnega nepremičninskega sektorja so tudi v septembru upadle. Trend umirjanja, ki smo ga zaznali že v preteklem mesecu, se je v septembru nadaljeval. Res je, da je ta sektor po pandemiji beležil silovito rast, v letošnjem letu so te delnice v povprečju zrasle za skoraj 20 %, zato je umirjanje nekoliko pričakovano. Pa tudi napoved o nekoliko nižji globalni gospodarski rasti, kot je bilo prvotno napovedano, je prispevala svoje. Tako je v septembru eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil več kot 5 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Vlagatelji v napetosti pričakujemo skorajšnjo oktobrsko objavo rezultatov svetovnih korporacij in podjetij za tretji kvartal 2021. V primeru dobrih rezultatov, predvsem pa boljših od napovedi analitikov, lahko pričakujemo dodatno podporo delniškim tečajem in možno nadaljevanje sicer umirjene rasti. V nasprotnem primeru pa bodo delniški tečaji predvsem razvitih trgov na preizkušnji, kot smo že omenili.

Zaradi nekoliko slabših napovedi o nadaljevanju globalne gospodarske rasti sta tudi nadaljnja politika in akcije Ameriške centralne banke (FED) v zvezi z obrestnimi merami in zmanjševanjem odkupa državnih in hipotekarnih obveznic postali nekoliko negotovi. Nekateri analitiki menijo, da bi se začetek zmanjševanja odkupa lahko prenesel v prihodnje leto, kar bi bilo za trge dobra informacija, visoka likvidnost na trgih bi se tako za nekaj mesecev lahko podaljšala. Vse je odvisno od gibanja ključnih mesečnih ekonomskih podatkov, na podlagi katerih bo Ameriška centralna banka (FED) sprejemala odločitve.

Zaenkrat pa FED ostaja pri prvotnem planu, začetek zmanjševanja odkupa se bo začel že v letošnjem letu, možen začetek dvigovanja obrestnih mer pa v naslednjem letu.

Glede na nekoliko bolj pomirjujočo retoriko kitajskih regulatorjev bi lahko prišlo do spremembe trenda oz. preobrata na kitajskih trgih, kar bi bilo zelo dobrodošlo, tako vsaj upamo vlagatelji. To bi na trge vneslo zopet tako potreben optimizem in zaupanje, ki v zadnjih tednih počasi plahnita. To bi pozitivno vplivalo ne samo na kitajske trge, temveč celotno regijo oz. kar globalno. Vsekakor pa je za kakršnekoli zaključke na tem področju še prezgodaj, umiritev razmer lahko traja tudi več let, kot menijo nekateri poznavalci kitajskih političnih razmer.

Zaskrbljujoča so ponovno povečana inflacijska pričakovanja v zadnjih dneh, saj so se zahtevani donosi na ameriške desetletne državne obveznice zopet močno zvišali in presegli mejo 1.5 %. Kot vemo, je gibanje te zahtevane donosnosti najboljši pokazatelj, kaj trgi pričakujejo glede inflacije.

Kot smo obljubili že v prejšnjem prispevku, bo jesen kar pestra in to se tudi uresničuje. Visoka likvidnost na trgih, optimizem vlagateljev in kupci delnic po padcih, ki so v zadnjem obdobju uspeli obvarovati delniške tečaje pred večjimi padci, počasi izgubljajo zagon. Za nadaljevanje rasti trgi nujno potrebujejo nove vzpodbudne informacije, kar bi lahko bili dobri kvartalni rezultati podjetij in umiritev razmer v Kitajski.

Kot vse zadnje mesece pa zopet opozarjamo, da prilagodite svoje portfelje in zmanjšajte tveganost in pretirano izpostavljenost naložbam, ki niso v skladu z vašo naložbeno strategijo in zastavljenimi cilji. Po tako dolgem obdobju rasti verjetnost večje korekcije narašča. Žal pa nihče ne ve, kdaj bo do tega prišlo.

kitajska amerika kapitalski trgi vezovišek

Mesec avgust je na kapitalskih trgih minil dokaj umirjeno, lahko rečemo kar počitniško. Delniški tečaji pa so povečini zrasli, večjih zdrsov, z izjemo kitajskih delnic ni bilo.

Pozornost vlagateljev je bila tako usmerjena predvsem na Kitajsko, kjer so kitajski regulatorji v avgustu še dodatno zaostrili pogoje in razmere, v katerih delujejo kitajska podjetja. Glavna tarča regulatorjev so podjetja, ki upravljajo spletne platforme. Po mnenju kitajskih oblasti imajo upravljalci spletnih platform dostop do ogromne količine osebnih podatkov, ki jih lahko izrabljajo v nepoštene in pridobitne namene. Posledično družbeni in gospodarski vpliv teh podjetij narašča, kar pa si kitajske oblasti ne želijo. To ni v duhu vrednot Kitajske, ki je še vedno komunistična družba in škodi kitajskemu prebivalstvu. Zato so se odločili, da tem podjetjem stopijo na prste in sprejmejo ukrepe, ki jim omejijo delovanje.

Odliv kapitala s kitajskih borz

Ti ukrepi pa seveda negativno vplivajo na delovanje in prihodnost marsikaterega podjetja, da ne rečemo kar celotnih sektorjev. Kar se je začelo s podjetji tehnološkega sektorja, se nadaljuje z izobraževalnim sektorjem in sektorjem oskrbe prebivalstva s hrano, razmišljajo pa tudi o omejitvah podjetij nepremičninskega sektorja.

Podjetja v nekaterih sektorjih naj bi torej postala nekakšne združbe, delujoč na neprofitni osnovi, kakor gre razumeti želje kitajskih oblasti. Kot se spominjamo, so naložile spomladi največjemu spletnemu trgovcu Alibaba zaradi monopolnega obnašanja največjo denarno kazen v zgodovini, kar 2.75 milijarde USD.

Vlagatelje v kitajska podjetja torej skrbi predvsem, da v tem primeru, kot je razumeti, ne gre za nekakšne enkratne akcije, ki so jih kitajske oblasti v zgodovini že nekajkrat izvedle, ampak dolgoročen večleten proces spreminjanja regulative in sprejemanja ukrepov za zaščito kitajske družbe pred izkoriščanjem velekapitala in ohranitev tradicionalnih kitajskih vrednot. To seveda pomeni, da ukrepov nikakor še ni konec, kar so dali regulatorji v izjavah v mesecu avgustu jasno vedeti.

1.julija letošnjega leta je Kitajska praznovala 100-letnico ustanovitve kitajske komunistične partije in verjeti je, da  ta mejnik vpliva tudi na mišljenje kitajskih oblasti, da želijo preobrazbo kitajske ekonomije, ki po njihovem mnenju ne gre v pravo smer in ne služi kitajskemu ljudstvu.

Kot vemo, kapitalski trgi ne marajo negotovosti, zato je v zadnjem obdobju prišlo do velikega odliva kapitala s kitajskih borz in negativno vplivalo na celotne trge v razvoju. Borzni indeks Hang Seng je tako v zadnjih dveh mesecih izgubil več kot 15 % vrednosti. Je pa to lahko tudi dobra nakupna priložnost za pogumnejše.

Skrb vzbuja napovedan četrti val epidemije

Skrb vzbujajoče je tudi hitro slabšanje epidemioloških slik večine držav in napovedi o četrtem valu epidemije. Statistični podatki kažejo, da je v zadnjem mesecu hitro okrevanje gospodarskih sektorjev, kot so hotelirstvo in turizem, letalsko prevozništvo, pa tudi oddajanje poslovnih prostorov zaradi strahu pred četrtim valom epidemije izgubilo zagon. Tako so rezervacije za jesenska letalske prevoze in nastanitve v hotelih znatno upadle, pa tudi napovedi delodajalcev o novem zaposlovanju za letošnjo jesen niso najboljše. Očitno napovedan četrti val epidemije že prinaša posledice.

Vendar pa tudi nekatere slabše napovedi za prihodnost niso povzročile občutnejših padcev delniških tečajev. Te so namreč preprečili kupci, ki so se hitro pojavili in pokupili padajoče delnice in tako izkoristili ugodnejše cene za dopolnitev svojih portfeljev (buying the dip). Prostega kapitala za investiranje, ki čaka na ugodne priložnosti, je očitno na trgih še veliko.

MSCI WORLD pridobil 3 %

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v avgustu pridobil odličnih 3 %, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnje tabele. Sicer so avgustovski zmagovalci japonske delnice, v povprečju so pridobile 3.5 % (EUR). Ameriške delnice tradicionalno dobro, zrasle so v povprečju za 3.4 % (EUR). Odlično tudi globalni trgi v razvoju, njihov indeks je pridobil 3.1 % (EUR). Tokrat evropske delnice nekoliko slabše, pridobile so v povprečju 2.2 % (EUR).

Obveznice ta mesec negativno, indeks evropskih obveznic je tako zdrsnil za 0.5 %.

Ameriški dolar pa je napram evru pridobil 0.5 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over August 2021

Kriptovalute v avgustu nadaljujejo pot navzgor

Kripto valute so v mesecu avgustu nadaljevale pot navzgor. Očitno gre za bolj dolgoročen in stabilen trend okrevanja kripto trga.

Tako je Bitcoin v mesecu avgustu pridobil več kot 13 % vrednosti, merjeno v EUR, kot je razvidno tudi iz spodnjega grafa.

Za slovenske vlagatelje v kriptovalute pa je pomembno, da je v pripravi zakon o obdavčitvi pri prodaji kriptovalut. Najnovejša verzija predloga zakona daje davčnemu zavezancu izbiro:

  • obdavčitev celotnega prodajnega zneska po enotni davčni stopnji 10 %, ne glede na to ali ste z prodajo ustvarili dobiček ali izgubo. Določili so tudi mejni znesek, do katerega ne bo treba niti prijaviti niti plačati davka od unovčenja virtualnih valut oziroma od z njimi ustvarjenega dobička. Ta mejni znesek bi znašal 15.000 evrov v koledarskem letu.
  • obdavčitev pri prodaji doseženega dobička po stopnji 25 %.

Predlog zakona mora seveda potrditi tudi stroka, pred sprejetjem pa mora skozi parlamentarno proceduro. Zavezanci bodo torej imeli na izbiro dve možnosti obdavčitve – glede na unovčeni znesek ali pa glede na ustvarjen dobiček. Vsak se bo sam odločil, katero možnost bo izbral, so sporočili iz FURS-a. Ob tem poudarjajo, da se ta predlog nanaša samo na fizične osebe, davčne rezidente Slovenije, ne pa tudi na pravne osebe.

Bitcoin. Vir: Yahoo

Rast nepremičninskega sektorja se umirja

Delnice podjetij globalnega nepremičninskega sektorja za razliko od prejšnjih mesecev letošnjega leta v avgustu niso zabeležile visoke rasti. Razloge gre po mnenju analitikov iskati v možnem četrtem valu epidemije in posledično manjših potrebah po najemu poslovnih prostorov. Naj spomnimo, ta sektor je med epidemijo utrpel velike izgube, tako da je umirjanje rasti nekoliko pričakovano. Tako je v avgustu eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil manj kot 1 % vrednosti.

Vir: Yahoo

V kakšnem stanju pa je trenutno največja svetovna ekonomija, ki izdatno vpliva na dogajanje na svetovnih kapitalskih trgih? Zakaj je stanje ekonomije v ZDA tako pomembno? Na podlagi teh podatkov namreč Ameriška centralna banka (FED) sprejema odločitve o nadaljnji politiki obrestnih mer in stopnji odkupa državnih in hipotekarnih obveznic. To pa je ključno za gibanje tečajev na globalnih kapitalskih trgih v prihodnosti.

Stopnja rasti inflacije se je v mesecu juliju v ZDA nekoliko umirila, prirastek je znašal 0.5 %, na letni ravni pa je stopnja inflacije 5.4 %, kot kažejo statistični podatki. To lahko pomeni, da se je nakupna evforija potrošnikov nekoliko polegla in imajo prav tisti, ki povišano inflacijo označujejo kot bolj prehodne narave.

Stopnja nezaposlenosti se je v juliju zopet nekoliko zmanjšala, trenutno znaša 5.4 %, kar je spodbudno za gospodarske napovedi.

Znižanje rasti potrošnje prebivalstva

Rast potrošnje prebivalstva (consumer spending) se je prav tako v juliju nekoliko znižala, znašala je 0.3 %. Če upoštevamo, da zavzema potrošnja prebivalstva kar 70 % ameriškega BDP-ja, so se tako posledično tudi napovedi ameriške gospodarske rasti nekoliko znižale. Ta padec rasti potrošnje analitiki v večji meri pripisujejo nezmožnosti dobav avtomobilskih tovarn, pa naj se sliši še tako neverjetno. Avtomobilske tovarne imajo namreč težave z dobavo sestavnih delov, gre predvsem za elektronska vezja iz JV Azije, zato dobava novih avtomobilov ne sledi povpraševanju.

Nekoliko zaskrbljujoče pa je, da je tudi indeks razpoloženja potrošnikov (consumer sentiment index) v mesecu juliju nepričakovano upadel na najnižjo vrednost v zadnjih 5 mesecih. Ta indeks odraža zadovoljstvo ljudi z njihovim finančnim stanjem, zdravjem ekonomije in pričakovanjem v zvezi z dolgoročno gospodarsko rastjo in je močno koreliran s planirano potrošnjo prebivalstva v naslednjih mesecih.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?                         

Kot kažejo trenutne razmere, največja nevarnost preži s strani zelo verjetnega četrtega vala epidemije in slabšanja globalne epidemiološke slike. Vse posledice oz. obseg ukrepov je v tem trenutku nemogoče napovedati, vse je odvisno od razvoja dogodkov in verjetno tudi od precepljenosti prebivalstva, k čemer nas ves čas spodbuja zdravstveni sektor. Ponovna uvedba omejitvenih ukrepov bi tako močno udarila predvsem tiste gospodarske sektorje, ki so najbolj trpeli že ves čas epidemije in se še vedno niso pobrali.

Nadaljnja politika in akcije Ameriške centralne banke (FED) v zvezi z obrestnimi merami in zmanjševanjem odkupa državnih in hipotekarnih obveznic, ki bi se po mnenju predstavnikov FED-a lahko začelo že v letošnjem letu. Kakršnekoli nepričakovane akcije in spremembe izven pričakovanja finančnih trgov bi lahko resno zamajala stabilnost delniških tečajev. Nedavno pa je predsednik FED-a Jerome Powell v svojem govoru s precej pomirjujočimi toni začasno pomiril trge, nepričakovanih akcij in sprememb zaenkrat ni pričakovati.

Pa seveda kitajski regulatorji. Vseh njihovih želja v zvezi s preobrazbo kitajske ekonomije in omejitev podjetij glede ustvarjanja dobička verjetno ne bo možno uresničiti, s tem bi lahko zadušili tudi gospodarsko rast in razvoj. Tega se kitajske oblasti zagotovo zavedajo. Nikakor pa jih ne gre podcenjevati.

Ameriški regulator za vrednostne papirje SEC je uvedel nova pravila za kitajska podjetja v ZDA. SEC je začel namreč od kitajskih podjetij, ki želijo kotirati na ameriških borzah, zahtevati nova razkritja in globlji vpogled v delovanje teh družb z namenom, da bi vlagatelji postali bolj seznanjeni s tveganji investiranja v kitajska podjetja. To bi seveda lahko imelo določene posledice in vplivalo na vrednotenja teh podjetij na ameriških borzah, kar se sicer že dogaja.

Tako bo jesen za vlagatelje kar pestra. Zaenkrat visoka likvidnost na trgih, optimizem vlagateljev in kupci delnic po padcih še uspevajo vzdrževati visok nivo delniških tečajev, vprašanje pa je kako dolgo jim bo to uspevalo.

Zato je sedaj pravi čas, da poskrbimo za svoje portfelje. Delniški naložbeni razred še vedno raste bolj kot ostale naložbe, razkorak med deleži posameznih naložbenih razredov v naših portfeljih je tako vse večji, posledično tveganost portfeljev narašča. Vprašanje je, če je še v skladu z našo naložbeno strategijo in cilji, ki smo si jih zastavili. Naj nas pohlep ne zaslepi, stvari se lahko hitro obrnejo.

Mesec julij je mesec objave rezultatov globalnih podjetij in korporacij za drugi kvartal letošnjega leta, kar je tokrat še posebno pomembno. Zakaj? To je namreč najbolj neposreden pokazatelj, kako poteka okrevanje svetovnega gospodarstva. Rezultati podjetij nam povedo, ali napovedi in predvidevanja analitikov in ekonomistov glede okrevanja gospodarstva dejansko držijo, ali pa gre za odstopanja.

Lahko rečemo, da je kar 85 % ameriških podjetij in korporacij, ki sestavljajo ameriški indeks S&P 500, torej 500 največjih in najbolj pomembnih ameriških podjetij, objavilo za drugi kvartal letošnjega leta precej boljše rezultate, kot so jih napovedovali analitiki. Rezultati teh podjetij in posledično gibanje indeksa S&P 500 so najbolj verodostojna primerjava in nam dajejo vpogled, kako deluje ameriško gospodarstvo. Te objave so tako v juliju dale zopet potrebni zagon delniškim trgom, ko so ga le-ti najbolj potrebovali.

Objavljeni ekonomski podatki in podatki v zvezi s pandemijo, ki močno vplivajo na dogajanja na kapitalskih trgih, v juliju namreč niso bili najboljši.

Stopnja rasti inflacije presegla pričakovanja

Stopnja rasti inflacije oz. rast maloprodajnih cen je v mesecu juniju (objavljeno julija) v ZDA že tretjič zapored presegla pričakovanja ekonomistov in analitikov in je znašala na mesečni ravni 0.9 %, na letni ravni pa že visokih 5.4 %, kar je prav gotovo zaskrbljujoče.

Tako je vedno več analitikov mnenja, da povišana inflacija le ne bo tako kratkotrajne narave, kot so napovedovali nekateri vodilni ekonomisti in predstavniki svetovnih centralnih bank, ampak se bo zavlekla še globoko v leto 2022. Razloge gre iskati v še vedno rastočih cenah surovin, kar se slej ko prej pozna tudi na končnih cenah proizvodov, prav tako pa tudi ponudba v nekaterih sektorjih ne more slediti povpraševanju, kar spet vpliva na višje končne cene. Podjetja imajo namreč še vedno težave z zagotavljanjem sestavnih delov za proizvodnjo, medtem ko stroški dobave le-teh (supply chain costs) tudi zaradi višjih cen prevozov še vedno rastejo.

Težave z zagotavljanje usposobljene delovne sile

Na področju storitev pa so težave predvsem z zagotavljanjem usposobljene delovne sile, katere pomanjkanje vpliva na storitvene kapacitete, ki prav tako ne sledijo povpraševanju. Dodatne inflacijske pritiske povzroča tudi rast prihodkov zaposlenih, s čimer želijo delodajalci privabiti ustrezno delovno silo. Ti naj bi po anketi med najbolj pomembnimi podjetji v ZDA v letošnjem letu zrasli med 5 in 7 %, kar lahko znatno doprinese k celotni inflacijski stopnji.

Tudi podatki z ameriškega trga dela so v juniju razočarali. Število vlog za podporo brezposelnih je namreč zraslo nad pričakovanji, kar lahko pomeni, da okrevanje le ne poteka čisto po zastavljenih ciljih. Ekonomisti razlagajo, da je okrevanje pač proces, ne enkratno dejanje, kar terja določen čas, da pripelje do želenih rezultatov.

Možno je ponovno delno zaprtje gospodarstva

Največja nevarnost pa preži na področju pandemije. Širjenje koronavirusa je zopet v porastu, tokrat njegove delta različice. Tako nekateri že napovedujejo po poletnih dopustih ponovno uvedbo omejitvenih ukrepov, možno pa celo ponovno delno zaprtje gospodarstva, kar bi imelo posledice tudi za kapitalske trge. Veliko vprašanje namreč je, če si svetovno gospodarstvo zaprtje v tej fazi še lahko privošči.

Za nervozo na kapitalskih trgih so konec meseca poskrbeli tudi kitajski regulatorji. Ti so namreč uvedli nove proti monopolne in proti kartelne omejitve pri organizacijskih oblikah kitajskih podjetij, ki so po njihovem mnenju preveč kapitalistično profitno usmerjena. S tem škodijo kitajskemu prebivalstvu, privabljajo pa tudi špekulativni kapital, kar pa ni v duhu načel kitajske državne politike in komunistične partije.

Vse se je začelo s kitajskimi velikimi tehnološkimi podjetji, sedaj pa so to razširili tudi na izobraževalni sektor in sektor preskrbe prebivalstva s hrano. Omejitve pa nameravajo uvesti tudi na področju podjetij nepremičninskega sektorja. To je seveda povzročilo velike padce vrednosti delnic z omejitvami prizadetih kitajskih podjetij in se je razširilo na celotno azijsko regijo.

MSCI WORLD pridobil 1.8 %

Vlagateljem dobri rezultati podjetij kot rečeno pridejo še kako prav, da delniški trgi ne podležejo slabim informacijam.

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v juliju pridobil 1.8 %, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnje tabele. V indeksu MSCI WORLD so kot vemo zajeti praktično vsi svetovni razviti trgi in je tako najbolj verodostojen in kompleksen odsev dogajanja na globalnih delniških trgih razvitih držav.

V juliju so sicer najbolje uspevale delnice ameriških podjetij, pridobile so v povprečju 2.4 %, merjeno v EUR. Nekoliko slabše delnice evropskih podjetij, potopile pa so se delnice azijskih trgov v razvoju, izgubile so več kot 7 %, merjeno v EUR. Razloge smo že navedli, je pa to vplivalo na rezultate globalnega indeksa trgov v razvoju, kjer imajo azijski trgi velik delež. Tako je MSCI EM izgubil kar 6.7 %.

Zaradi nekoliko bolj turbulentnih razmer so pridobile obveznice, njihov globalni primerjalni indeks je pridobil 1.3 %, indeks evropskih obveznic pa še bolje, odličnih 1.6 %, merjeno v EUR.

Razmerje med USD in EUR se v juliju ni spremenilo.

Vir: JP Morgan Review of markets over July 2021

Kriptovalute v juliju doživele odboj navzgor

Kriptovalute so v mesecu juliju doživele težko pričakovani odboj navzgor. Če je še 20. julija Bitcoin dosegel svojo najnižjo vrednost po januarju letošnjega leta, za kratek čas celo pod 25.000 EU, pa je njegova vrednost nato začela strmo naraščati.

Tako je Bitcoin v mesecu juliju pridobil več kot 22 % vrednosti, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa. Ali to pomeni boljše čase po velikih padcih tudi za kriptovalute?

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Nepremičninski sektor tudi julija navzgor

Delnice podjetij globalnega nepremičninskega sektorja so tudi v juliju nadaljevale pot navzgor. Ta sektor tako spada med tiste, kjer je okrevanje po pandemiji najbolj stabilno. Pa tudi rast inflacije gre temu sektorju močno v prid. Tako je v juliju eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor,  pridobil več kot 4 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa. Od začetka leta pa je ta indeksni sklad pridobil skoraj 22 %.

Vir: Yahoo

Dobri rezultati podjetij prinašajo tudi višje dividende

Dobri rezultati podjetij pa poleg višjih cen tečajev delnic prinašajo tudi višje dividende. Višji prihodki podjetij pomenijo (ni pa nujno) običajno tudi višje dobičke ter posledično višje izplačilo dividend imetnikom delnic, odvisno seveda od dividendne politike podjetij. Dividende se najbolj pogosto izplačujejo letno in kvartalno, redkeje pa tudi drugače. Nekatera, posebno novoustanovljena tehnološka podjetja pa prva leta dividend sploh ne izplačujejo, ves dobiček vložijo v nadaljnji razvoj in rast.

Dividendna donosnost, izražena v odstotkih, je razmerje med izplačano dividendo (v denarju) na posamezno delnico in ceno delnice. Tako si lahko izračunamo, v koliko letih se nam vložek v nakup delnic nekega podjetja povrne, če ne upoštevamo rasti cene delnic in inflacije. Nekateri sektorji, posebno sektor preskrbe prebivalstva (utility) in osnovne porabe prebivalstva (consumer staples), pa tudi nepremičninski sektor (real estate) izplačujejo tradicionalno v povprečju višje dividende kot ostali sektorji. Na drugi strani pa tehnološka podjetja v povprečju izplačujejo nižje dividende. Nas pa visoka dividendna donosnost ne sme zavesti, lahko je posledica padca vrednosti delnice in obratno, nizka dividendna donosnost je lahko posledica nedavne močne rasti cene delnice. Dividende so tudi obdavčljive v skladu z davčno politiko države imetnika delnice.

Dividende so pomembne v celokupni donosnosti delnice. Analitiki družbe Hartford Funds so izračunali, da gre več kot 70 % celotne donosnosti delnic podjetij znotraj indeksa S&P 500 v zadnjih 40 letih pripisati dividendni donosnosti, ne pa sami kapitalski rasti cene delnic, kot bi najverjetneje predvidevali.

Tako znaša povprečna letna dividendna donosnost podjetij znotraj indeksa S&P 500 v zadnjih 10 letih med 1.8 % in 2.2 %, letošnja pa bo po ocenah zaradi vpliva koronakrize nekoliko nižja.

Dividendna donosnost evropskih podjetij je višja. Tako znaša povprečna letna dividendna donosnost podjetij znotraj indeksa STOXX EUROPE 600, ki predstavlja 600 velikih, srednje velikih in manjših podjetij iz 17-ih evropskih držav, v zadnjih 10 letih med 3 % in 4 %, tudi ta pa bo letos iz znanih razlogov nižja.

Še višje dividende pa izplačujejo slovenska podjetja. Tako KRKA kot Petrol bosta letos izplačala delničarjem 5 EUR oz. 22 EUR na delnico bruto, kar ob sedanjih vrednostih delnic pomeni skoraj 5 % dividendno donosnost.

Kaj lahko pričakujemo v naslednjih mesecih?

Jeseni nas vlagatelje lahko čaka kar nekaj izzivov. Rast delniških tečajev je res podprta z dobrimi rezultati in zaenkrat še vedno visoko likvidnostjo na kapitalskih trgih, vendar pa tudi to ne more večno trajati.

Že tako za delniške trge slabi jesenski meseci, posebno mesec oktober, bi lahko prinesli popravek tečajev, kot menijo analitiki. Kaj nas opozarja na to?

Največjo nevarnost, kot smo že omenili, prinaša ponovno širjenje koronavirusa oz. njegove delta verzije. To bi lahko bila posledica bolj sproščenega druženja in dopustov v poletnih mesecih, ko je potovanja in prehode med mejami praktično nemogoče učinkovito nadzirati.

Lahko pride do ponovnega uvajanja omejitvenih ukrepov in zapiranja gospodarstva, kar bi imelo negativne poledice tudi za delniške trge. Tem napovedim v prid govori tudi dejstvo, da je v zadnjem mesecu močno padla zahtevana donosnost ameriških 10-letnih državnih obveznic, ki kot vemo služi kot semafor pričakovanja vlagateljev glede inflacijskih pritiskov. Vlagatelji očitno pričakujejo ponoven porast okužb, omejitvene ukrepe in možen zastoj gospodarske rasti, posledično pa tudi nižjo inflacijo od napovedane.

FED napovedala zmanjšanje stopnje odkupa obveznic

Druga nevarnost pa preži s strani Ameriške centralne banke (FED), ki je zaradi hitrega gospodarskega okrevanja  že napovedala zmanjšanje stopnje odkupa vrednostnih papirjev (obveznic), ki jo je uvedla v začetku pandemije v podporo ameriški ekonomiji. V času koronakrize je namreč FED mesečno odkupoval 80 milijard ameriških dolgoročnih državnih in 40 milijard hipotekarnih obveznic in s tem vzdrževal likvidnost in stabilnost finančnega sistema.

To je ukrep, ki mu pravimo kvantitativno sproščanje (Quantivative easing – QE) in je oblika nekonvencionalne monetarne politike, služi pa povečanju finančne likvidnosti z namenom vzpodbujanja posojanja finančnih sredstev podjetjem in posledično investicij. Tako je v naslednjih mesecih pričakovati postopno zmanjševanje tega odkupa (asset purchase tapering).

Analitiki so tako mnenja, da bi to utegnilo spodnesti delniške trge, a posledice naj bi bile bolj kratkoročne.

Ne gre pozabiti tudi Kitajske in možnih dodatnih ukrepov in zaostrovanje razmer kitajskih regulatorjev. V sodobnih zelo povezanih globalnih kapitalskih trgih se lahko težave in pesimizem vlagateljev z enega trga hitro prenesejo tudi na druge trge in povzročijo neljube padce tečajev.

To so seveda napovedi, nikakor ni rečeno, da se bo to zares tudi zgodilo.

Za nas vlagatelje je pomembo predvsem, da ob koncu poletja pregledamo naše portfelje in po potrebi izvedemo rebalans, kar pomeni, da razmerja med naložbenimi razredi (delnice, obveznice in alternativne naložbe) zopet uskladimo in prilagodimo naložbeni strategiji, ki opredeljuje sprejemljivo tveganje.

Delniški naložbeni razred je v zadnjem obdobju močno porastel, obvezniški pa v rasti zaostal, tako da obstaja velika verjetnost, da imamo v portfeljih presežek delniških naložb in smo s tem prevzeli tudi višje tveganje. Tega pa si ne želimo.

Osrednja tema je tokrat vpliv pandemije na nepremičninski sektor, o čemer bomo obširneje pisali v nadaljevanju. Sicer pa je verjetno najpomembnejši dogodek v sicer umirjenem mesecu juniju izjava predsednika Ameriške centralne banke (FED), ki je 16. junija napovedal, da zaradi rasti inflacije in obenem izboljšanja ekonomskih razmer, FED načrtuje do konca leta 2023 dva dviga obrestne mere.

To je glede na dosedanjo retoriko FED-a velika sprememba v vodenju politike obrestnih mer, ki  bo zagotovo imela vpliv na kapitalske trge. Še v začetku meseca so predstavniki FED-a namreč zatrjevali, da bo okrevanje gospodarstva dolgotrajno in da smo še daleč od nivojev pred pandemijo. Inflacija naj bi bila zgolj prehodne narave in do konca leta 2023 dviga obrestnih mer ni pričakovati.

Zakaj je prišlo do spremembe na področju inflacije?

V juniju objavljeni ekonomski statistični podatki, ki jih mesečno izdaja ameriški zvezni urad za statistiko trga dela so pokazali, da inflacija napreduje hitreje od pričakovanj. V mesecu maju je tako indeks mesečne spremembe cen (Consumer Price Index – CPI) košarice izbranih dobrin in storitev porastel za 0.6 %, ker je več, kot so pričakovali analitiki.

To je tako že drugi zaporedni mesec, ko je stopnja inflacije višja od pričakovanj. Pričakovana stopnja inflacije v letu 2021 se je tako zvišala na 3.4 % od predhodno načrtovanih 2.4 %. Prav tako FED razmišlja o zmanjšanju količine odkupa obveznic, ki ga je uvedel med pandemijo v podporo in stabilnost finančnim trgom.

Stopnja nezaposlenosti v ZDA je sicer še vedno visokih 5.8 %, kar je nekoliko slabše od pričakovanja analitikov, kljub temu pa napovedujejo do konca leta zmanjšanje na 4.5%. Napovedi o gospodarski rasti so se izboljšale, ameriško gospodarstvo naj bi v letošnjem letu zrastlo za 7 %, dosedanje napovedi pa so bile 6.5 %. K tej napovedi so bistveno pripomogli podatki o potrošnji ameriškega prebivalstva (consumer spending), ki v skladu s pričakovanji narašča, zavzema pa kar 70 % ameriškega BDP-ja. Vsi ti podatki kažejo na to, da je ameriško gospodarstvo na dobri poti okrevanja, kar pomeni, da dvig obrestnih mer okrevanja ne bi bistveno ogrozil, kot ocenjuje predsednik FED Jerome Powell.

Rast tehnoloških delnice

Ta izjava, ki pomeni seveda velik premik v FED-ovi načrtovani politiki vodenja obrestnih mer, je povzročila reakcijo na kapitalskih trgih. Kratkotrajen padec tečajev delnic in obveznic, rast vrednosti USD ter porast zahtevane donosnosti ameriških 10-letnih državnih obveznic so bile logične posledice. Razmere pa so se umirile presenetljivo hitro. Vlagatelji so očitno našli v tej izjavi tudi pozitivne elemente. To pomeni, da je ameriška ekonomija tako robustna in na dobri poti okrevanja, da ji tudi dvig obrestne mere ne more škoditi.

Zanimivo, da so najbolj zrastle tehnološke delnice skupine Big Tech, ki so bile tudi v obdobju pandemije najbolj uspešne. Kadar stvari postanejo negotove, vlagatelji očitno najbolj zaupajo tehnološko inovativnim, preverjenim, uveljavljenim in finančno stabilnim podjetjem z uspešnimi poslovnimi modeli.

MSCI WORLD junija zrasel za odličnih 6.9 %

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v juniju zrastel odličnih 6.9 %, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnje tabele. V indeksu MSCI WORLD so kot vemo zajeti praktično vsi svetovni razviti trgi in je tako najbolj verodostojen in kompleksen odsev dogajanja na globalnih delniških trgih razvitih držav.

Od razvitih trgov je šlo ta mesec najbolje ameriškim delnicam, njihov primerjalni indeks MSCI USA je porastel kar za 7.9 % v EUR. Tudi evropske delnice odličnih 7.3 %, nekoliko slabše pa tokrat  globalni trgi v razvoju, 4.2 %, merjeno v EUR. Poraženec meseca so japonske delnice, ki so na mesečni ravni izgubile v povprečju 1.1 %.

Evropske obveznice zopet slabo, njihov primerjalni indeks je v juniju izgubil 0.4 %. Evro pa je napram USD v juniju pridobil 0.9 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over June 2021

Vrednost kriptovalut se v juniju ni popravila

Kljub močnemu padcu v preteklih mesecih se vrednost kriptovalut v juniju ni popravila, kot so pričakovali mnogi. Vedno glasnejše zahteve nekaterih vlad in finančnih institucij po večjemu nadzoru in regulaciji tega naložbenega razreda, tu prednjači Kitajska, očitno ne dovolijo, da bi se vrednosti kriptovalut odlepile od nivojev, ki so jih dosegle ob korekciji.

Tako  Bitcoin v mesecu juniju praktično ni spremenil svoje vrednosti in se giblje okoli vrednosti 30.000 EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Globalni nepremičninski sektor tudi v juniju pozitivno

Globalni nepremičninski sektor se letos drži dobro, kot kažejo podatki. Razloge za to in trende na globalnem nepremičninskem trgu smo obširneje navedli v nadaljevanju tega prispevka. Dodatno pa k razcvetu tega sektorja prav gotovo pripomore tudi napovedana inflacija. Nepremičnine so bile vedno priljubljeno zatočišče vlagateljev pred izgubo vrednosti njihovih prihrankov v obdobju povišane inflacije.

Tako je ta sektor tudi v juniju posloval pozitivno, eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, je pridobil cca. 1.5 % vrednosti, merjeno v EUR.

Vir: Yahoo

Trendi na globalnem trgu nepremičnin po pandemiji

Nepremičninski sektor sodi med tiste sektorje, ki so v obdobju pandemije utrpeli največ škode, o tem ni dvoma. Omejitve gibanja prebivalstva in posledično delo od doma, prisilno zaprtje gospodarstva, predvsem gostinskih, trgovskih in storitvenih lokalov so drastično zmanjšali potrebe po najemu in nakupu tovrstnih poslovnih nepremičnin. Najbolj na udaru so bili pisarniški prostori, katerih cene so zaradi dela od doma tudi najbolj upadle.

Upadlo pa je tudi število vsakovrstnih novogradenj in posledično investicijsko področje nepremičnin, v času omejitev tudi gradbeni sektor seveda ni mogel delovati v svoji polni zmogljivosti.

Niso pa vsa področja nepremičninskega sektorja trpela enako.

Zaradi dela od doma in šolanja na daljavo so potrebe po stanovanjskih površinah marsikje v svetu celo narasle. Ker bo očitno delo od doma, kjer bo to le mogoče, vsaj kakšen dan ali dva na teden postalo naša stalnica, se marsikatera družina ozira po večjem stanovanju, kot kažejo podatki iz nepremičninskega trga. Po novem bo kakšna soba v stanovanju očitno namenjena pisarniški dejavnosti.

Povečane potrebe po logistiki za spletne prodajalce

V času pandemije se je marsikje povečala tudi potreba po prostorih za skladiščenje, tovrstne nepremičnine so ponekod doživele celo svoj razcvet, kot kažejo raziskave. Razloge gre iskati v povečanih potrebah po logistiki in skladiščenju podjetij, ki se ukvarjajo s spletno trgovino in se jim je obseg poslovanja v času pandemije povečal do neverjetnih razsežnosti.

Pa tudi proizvodna dejavnost je dodala svoje. Zaradi težav pri preskrbi s surovinami in sestavnimi deli predvsem z daljnega vzhoda so bila podjetja prisiljena v povečanje zalog, če so se hotela izogniti težavam in ohraniti nemoteno proizvodnjo. Tako princip »pravočasne dobave« ( Just In Time- JIT) zaradi nezanesljivih preskrbovalnih verig, ki se je sicer v moderni proizvodnji zelo uveljavil, v času pandemije ni deloval. Ta princip namreč omogoča optimizacijo logističnih stroškov (predvsem skladiščenja) in posledično podjetjem velike prihranke. Kot kažejo raziskave, bo to področje tudi po pandemiji najverjetneje ostalo še dolgo spremenjeno.

Preskrbovalne verige in poti so se med pandemijo trajno spremenile in s tem tudi alokacije skladiščnih prostorov. Podjetja želijo predvsem zmanjšati odvisnost od azijskih dobaviteljev, ki so se v pandemiji pokazali kot najmanj zanesljivi, zato iščejo alternative.

Kakšni so torej trendi na globalnem nepremičninskem trgu v letu 2021?

Spodnja slika enega najbolj renomiranih podjetij za raziskave na globalnem trgu nepremičnin kaže na največje potrebe na področju stanovanjskih in logističnih nepremičnin, manjše pa bo zanimanje za pisarniške prostore in nepremičnine za namen maloprodaje, kot smo že ugotovili. Navade ljudi so se med pandemijo pač spremenile, lahko tudi trajno.

Vir: Nuveen

Raziskava je pokazala, da bo tudi pri vlaganju v nepremičnine v prihodnje treba upoštevati načela ESG (Environmental, Social and Governance). To pomeni upoštevanje okoljevarstvenih zahtev po zmanjšani odvisnosti ali celo neuporabi fosilnih goriv pri preskrbi novogradenj z energijo in več premišljenosti pri umestitvi novogradenj v socialno okolje v smislu sožitja z lokalno skupnostjo. Kombinacija vseh teh faktorjev bo v prihodnosti imela velik vpliv na naravo in delovanje urbanega mestnega okolja.

Nas pa seveda zanima tudi, kakšne možnosti vlaganja v nepremičninski sektor sploh imamo. Poleg najbolj poznanega direktnega vlaganja, kar pomeni nakup oz. lastna izgradnja nepremičnine ter oddaja le-te v najem, lahko seveda investiramo tudi v delnice nepremičninskih podjetij, še bolje pa v nepremičninske vzajemne in indeksne sklade, kjer je tveganje zaradi razpršenosti naložb mnogo nižje. Vsaka od teh možnosti ima svoje prednosti in slabosti, o tem je veliko govora. Govorimo seveda o različnih stroških, davkih, likvidnosti, potrebnem vzdrževanju nepremičnin in podobno.

Pojavljajo pa se še dodatne možnosti, ki so na našem trgu slabše ali celo nepoznane. V zadnjem času se zelo uveljavlja alternativno vlaganje, kot je razvidno tudi iz zgornje slike. Oblik je več, ena od najbolj znanih in priljubljenih je, da v skupini investitorjev, ki se povežejo z namenom skupne investicije, vsak investitor prispeva tisto, kar poseduje. Tako lahko nekdo prispeva parcelo, drugi finančna sredstva, nekdo spet znanje (projektanti, arhitekti), ali pa pač delo (gradbeništvo, instalacije, notranja oprema …). Taka oblika vlaganja ima več prednosti, interes vlagateljev je na najvišji ravni in posledično tudi kvaliteta in nadzor nad vloženim delom in sredstvi, velikost projektov obvladljiva, soudeležba banke in stroški obresti nepotrebni. V praksi se je taka oblika pokazala za zelo učinkovito.

Možno pa je vlagati tudi v  nepremičninske posojilne platforme (real estate debt), kjer so izposojena sredstva namenjena izključno vlaganju v nepremičnine. Posojilo je zavarovano z nepremičnino samo, v strukturi ima dolg najvišjo prioriteto vračila.

Kaj lahko pričakujemo v naslednjih mesecih?

V naslednjih mesecih bo kot kaže za vlagatelje odločilno spremljanje podatkov o mesečni stopnji inflacije, stopnji nezaposlenosti in potrošnji prebivalstva. To sicer ni nič novega, je pa za naše odločitve o investiranju vedno bolj pomembno.

Predvsem je treba pozorno spremljati komentarje predstavnikov ameriške in evropske centralne banke o tem, kakšna bo, glede na razmere v prihodnosti, njihova politika obrestnih mer in kaj lahko pričakujemo. V naslednjih mesecih se bo pokazalo, ali je povišana inflacija zgolj prehodne narave, kot to meni še vedno sicer vse manjši del ekonomskih analitikov.

O tem, da bodo centralne banke s svojo politiko uspešno zajezile inflacijo, ne more biti dvoma. Imajo dovolj znanja in izkušenj, da jim lahko zaupamo.

Seveda pa nas skrbi, kako bo rast obrestnih mer vplivala na naše naložbe in prihranke. Modro je naše portfelje prilagoditi tako, da bodo tudi v obdobju povišane inflacije donosni.

V poletnih mesecih se na trgih običajno ne dogaja nič posebnega, upamo, da bo tudi v letošnjem letu tako in bomo vlagatelji lahko v miru dopustovali. Se pa tudi na to ne moremo povsem zanesti.

V mesecu maju se je strah pred inflacijo še poglobil. K temu je pripomogla predvsem objava statističnih podatkov o stopnji inflacije za mesec april v ZDA, ki ga mesečno izdaja Ameriški zvezni urad za statistiko trga dela (US Bureau of Labor Statistic).

Indeks, ki meri povprečno mesečno spremembo cen, ki jo ameriški potrošnik plačuje za izbrano košarico proizvodov in storitev (Consumer Price Index – CPI), je tako v mesecu aprilu porastel za 0.8 %, kar je več od pričakovanja analitikov. Na letni ravni pa ta indeks (brez sezonske prilagoditve) trenutno znaša 4.2 %. Če izvzamemo cene energije in hrane, katerih cene običajno najbolj nihajo in jih statistiki za bolj merodajno sliko pogosto izključijo, znaša ta indeks za april 0.9 %, na letni ravni pa 3.0 %.

Rast cen posledica večjega povpraševanja

Predstavniki centralnih bank in del analitikov so sicer mnenja, da je ta rast cen predvsem posledica večjega povpraševanja potrošnikov po pandemiji, ki pa bo bolj kratkotrajne narave in se bo situacija sčasoma umirila.

Naj spomnimo, stopnja inflacije, ki jo želijo in podpirajo monetarne oblasti in institucije znaša 2 %, ta stopnja naj bi bila za delovanje gospodarstva optimalna, kar so pokazale ekonomske analize in raziskave. Če rast inflacije ne bo kratkotrajna, je ne glede na nasprotna zagotovila predstavnikov centralnih bank pričakovati, da se bodo za zajezitev inflacije obresti začele slej ko prej povečevati. Tega pa se vlagatelji najbolj bojimo.

Kaj je povzročilo nestabilnost na kapitalskih trgih?

Dodatno je k pesimizmu vlagateljev pripomogla tudi objava o stopnji nezaposlenosti v ZDA za mesec april, ki se glede na prejšnji mesec ni dosti spremenila in je znašala 6.1 %, kar je slabše od pričakovanja analitikov. Takoj so se pojavile govorice in ugibanja, ali je okrevanje gospodarstva po pandemiji zastalo in so napovedi o  siloviti gospodarski rasti neupravičene.

To je na kapitalskih trgih, ki so za te informacije izjemno občutljivi, povzročilo nestabilnost in upad delniških tečajev, kar pa je bilo na srečo samo kratkoročnega značaja. Objave podatkov o trgu dela, ki so sledile, predvsem število zahtev za pomoč brezposelnim, je bilo nekoliko boljše od pričakovanj, kar je trge začasno pomirilo.

Povpraševanje potrošnikov (consumer spending) v največji svetovni ekonomiji sicer pričakovano narašča, se je pa paradoksalno pojavil problem na strani ponudbe, ki v nekaterih sektorjih ne sledi povpraševanju. Predvsem težave v verigi dobaviteljev (surovine, sestavni deli …) povzročajo sive lase nabavnim direktorjem ameriških podjetij. Znan je primer avtomobilske industrije, ki  zaradi pomanjkanja sestavnih delov (šlo naj bi za elektronske čipe) ne more dobaviti zadostne količine avtomobilov, kar je povzročilo na trgu rast cen rabljenih avtomobilov.


Padec cen izkoristili za nakup …

Na področju storitev predvsem v sektorjih, ki so v obdobju pandemije najbolj trpeli (gostinstvo, turizem, hotelirstvo …), pa se je pojavil problem zagotavljanja ustrezne delovne sile. Veliko zaposlenih v teh panogah se je bilo v boju za preživetje prisiljeno trajno prekvalificirati.

Vse to seveda lahko vpliva na podatke o gospodarski rasti, če upoštevamo, da gre v osnovi za seštevek vseh proizvodov in opravljenih storitev na trgu.

V mesecu maju so sicer veliko podporo delniškim tečajem nudili vlagatelji, ki so  padce cen izkoristili za nakup predvsem delnic velikih tehnoloških podjetij (buy the dip). Rotacija na delniških trgih se je v maju nadaljevala, ni pa bila tako intenzivna kot v prejšnjih mesecih.

Azija v zadnjem obdobju zastala

Žal še vedno ne moremo mimo poslabšanja epidemioloških slik nekaterih regij in držav. Tako se je kriza poleg Indije in Brazilije prenesla predvsem na področje jugovzhodne Azije, v Južno Korejo in Singapur, ki sta pred tem veljali za ene prvih in najbolj uspešnih držav v boju s koronavirusom. Vse to seveda vpliva na regijske kapitalske trge, predvsem azijska rast delniških tečajev je v zadnjem obdobju zastala. Na srečo pa gre ZDA in Evropi mnogo bolje, dobavljivost cepiv in cepljenje prebivalstva  poteka po načrtu, ukrepi se sproščajo, okrevanje gospodarstva je v polnem zamahu.

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD, v katerem so zajeti praktično vsi svetovni razviti trgi in je najbolj verodostojen in kompleksen odsev dogajanja na globalnih delniških trgih razvitih držav, v mesecu maju praktično obtičal na izhodišču, kot je razvidno iz spodnje tabele. Ameriške delnice 1.1 % v minusu, merjeno v EUR, bolje je tokrat šlo  trgom v razvoju, še bolje pa evropskim delnicam, primerjalni indeks MSCI Europe je pridobil skoraj 3 %, merjeno v EUR.

Obveznice še vedno slabše, primerjalni indeks evropskih obveznic je v maju rahlo v negativnem območju.

Je pa USD napram EUR v maju izgubil 1.5 % vrednosti, tako da so rezultati, merjeni v USD, boljši.

Vir: JP Morgan Review of markets over May 2021

Nepremičninski sektor tudi v maju solidno

Delnice podjetij, ki vlagajo v nepremičnine, so tudi v mesecu maju v povprečju na globalni ravni pridobile na vrednosti. Povpraševanje po najemu poslovnih prostorov, pa tudi gradnja novih objektov so očitno zopet v polnem zamahu, kar se pozna tudi na povečanem povpraševanju po delnicah podjetij, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo.

Nekaj k povpraševanju pa prav gotovo pripomore tudi grozeča inflacija, prav nepremičnine namreč služijo v teoriji kot učinkovita zaščita proti izgubi vrednosti denarja.

Tako je v mesecu maju eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil več kot 2 % vrednosti, merjeno v EUR,  kar je soliden rezultat.

Vir:Yahoo

Kriptovalute v maju z močno korekcijo

Kriptovalute so v mesecu aprilu doživele močan padec. Razloge si bomo pogledali v nadaljevanju tega prispevka. Bitcoin je od najvišje vrednoti več kot 53.000 EUR, ki jo je dosegel v sredini meseca aprila, upadel na najnižjo vrednost nekaj nad 28.000 EUR, ki jo je dosegel 29. maja. To pomeni skoraj 50 % padec! Samo v mesecu maju pa je vrednost Bitcoina upadla za dobrih 37 %, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Večina tečajev je upadla tudi za več kot polovico, kar je izbrisalo s trga več sto milijard vrednosti, po nekaterih podatkih cca. 600 milijard. To sicer ni bilo popolnoma nepričakovano, po tako močni rasti v zadnjih mesecih je velik upad v tem zelo nihajnem naložbenem razredu vedno možen, je pa presenetil s svojo silovitostjo.

Vedno pa je pri takih dogodkih potreben nek sprožilec. Analitiki pripisujejo sprožilec objavi podjetja Tesla, da za nakup električnih vozil ne bo več mogoče plačevati s kriptovalutami, kot je bilo nekaj časa možno. Dodaten udarec je trgu zadal tvit lastnika podjetja Elona Muska, da bo podjetje odprodalo svoj delež Bitcoina, kar je sicer kasneje zanikal, škoda pa je bila kljub temu storjena. To je očitno močno omajalo zaupanje imetnikov kriptovalut v svetlo prihodnost in večjo umeščenost kriptovalut v naše vsakdanje življenje, ki je potrebno za trajno stabilnost in obstoj.

Če temu dogodku sicer trajno ne moremo pripisovati večje škode, pa so naraščajoče zahteve nekaterih vlad in monetarnih oblasti največjih svetovnih ekonomij po večji regulaciji in preglednosti trga lahko mnogo bolj usodne.

Kitajske oblasti odsvetovale storitve s kriptovalutami

Tako so v sredini meseca maja kitajska vlada in kitajske monetarne oblasti (zveza kitajskih bank) združeno močno odsvetovali (beri kar prepovedali) kitajskim finančnim podjetjem in bankam vsakršno organizirano ukvarjanje in nudenje storitev v povezavi s kriptovalutami. Obenem so ponovno obvestili kitajsko javnost in izdali priporočilo, da v svetu kriptovalut obstaja velika možnost manipulacij in posledično velikih izgub za vlagatelje. Kitajske finančne oblasti skušajo namreč preprečiti vsako možnost plasiranja nezakonito pridobljenih sredstev in pranja denarja, ki je v kriptosvetu vsekakor najbolj enostavno in najtežje izsledljivo. Imetja kriptovalut pa kitajskim državljanom niso prepovedali.

Dodaten udarec je trgom povzročil predlog ameriškega predsednika Bidna in njegove administracije, da bo treba vse transakcije s kriptovalutami, večje od 10.000 USD, obvezno prijaviti davčnemu organu ameriške zvezne vlade (Internal Revenue Service- IRS), ki je v ZDA zadolžen za administrativne postopke v zvezi z pobiranjem davkov. Ta predlog je sicer del bolj obsežne akcije predsednika Bidna za prenovo oz. dopolnitev zakona o obdavčitvi kapitalskih dobičkov, ki jih je napovedal že v predvolilnem boju.

Kaj vse to pomeni za nadaljnjo rast kriptovalut, je težko napovedati, vpliv pa bo vsekakor imelo. V kriptosvetu je predvidevanje in napovedovanje takih scenarijev še bistveno bolj oteženo kot v svetu tradicionalnih finančnih naložb (delnice, obveznice, skladi …), kjer kljub vsemu obstaja neka povezava med dogajanjem na trgih in stanjem realne ekonomije. Ekonomski podatki, ki jih objavljajo pooblaščene institucije nam vsaj delno pomagajo in nas usmerjajo pri investicijah. Tega v svetu kriptovalut pač ni, zanašamo se lahko le na psihologijo in čustva vlagateljev, na čemer tudi (zaenkrat) temelji celotna kripto zgodba. Posebno mali vlagatelji (retail investors) lahko le spremljamo početje velikih igralcev, ki vodijo igro, in skušamo uganiti in predvideti njihove naslednje poteze.

Dokler kriptovalute ne bodo bolj umeščene in potrebne pri našem vsakdanjem življenju in s tem pridobile neko bolj realno vrednost, se bodo žal taki scenariji verjetno še dogajali.

Kaj lahko pričakujemo v naslednjih mesecih?    

Kakšnih bistvenih sprememb, ki bi lahko vplivale na kapitalske trge, v mesecu maju ni bilo zaznati.

Na radarju vlagateljev bodo, kot kaže, še vedno zavzemala najvišja mesta inflacija in podatki o trgu dela. Predvsem podatki o zahtevani donosnosti 10-letnih ameriških državnih obveznic (10 year treasury yield), ki je trenutno zopet v območju nad 1.6 %, in cene surovin so pomemben napovednik bodočih inflacijskih pritiskov. Prav tako podatki s trga dela, kot so stopnja nezaposlenosti in potrošnja prebivalstva (ta doprinese kar dve tretjini vrednosti k ameriškemu BDP-ju) nam bodo služili kot semafor za dogajanje na trgih in nas usmerjali pri investicijah.

Predstavniki centralnih bank nam kot rečeno še vedno zagotavljajo, da so stvari pod nadzorom, je pa vprašanje, če jim lahko v celoti verjamemo. Njihov interes je namreč, da potrošnike pomirijo, da ne hitijo z nakupi (češ vse bo dražje), saj bi to povzročilo dodaten pritisk na strani povpraševanja. To pa bi pripomoglo k višjim cenam oz. inflaciji.

Prav tako ne gre še v celoti odpisati epidemije, ki lahko v nekaterih regijah še vedno poslabša epidemiološko sliko in vpliva na stopnjo okrevanja gospodarstva. Gledano globalno pa gremo najverjetneje zares proti koncu predora.

Pretrese na trgih lahko povzroči tudi sprememba zakona o obdavčitvi kapitalskih dobičkov v ZDA za najbogatejše Američane, o tem smo že pisali. Na splošno pa je predsednik ZDA Biden in njegova administracija kar ambiciozno zastavila plan o obsežnih socialnih, zdravstvenih in okoljevarstvenih reformah v ZDA, kar bo močno vplivalo na vsakdanje življenje Američanov. To je presenečenje tudi za politične analitike, ki so Bidnu pripisovali kvečjemu bolj učinkovit boj s pandemijo, kaj več pa ne. To utegne stati ameriško državno blagajno kar veliko denarja, je pa dobra naložba za prihodnost in bodočo blaginjo prebivalstva. Ugotovljeno je bilo namreč, da imajo taki ukrepi multiplikativne učinke in dobro vplivajo tudi na celotno ekonomijo države. Zadovoljno, zdravo in polno zaposleno prebivalstvo lahko dolgoročno bistveno pripomore k rasti gospodarstva, kar se posledično odraža pozitivno tudi na kapitalskih trgih.

Več o gibanju na trgih in kam z denarjem v časih, ko je na pohodu inflacija, bomo razkrili tudi na webinarju, ki bo v četrtek, 10. junija 2021, ob 20. uri. Več o webinarju si lahko preberete TUKAJ.

rast nepremičnine investiranje

Gibanje delniških tečajev na kapitalskih trgih v mesecu aprilu je bilo podobno aprilskemu vremenu. Nestanovitno.

V podporo tečajem so bili predvsem objavljeni rezultati podjetij za prvi kvartal letošnjega leta, ki so bili povečini boljši od napovedi analitikov. Med velikimi je vlagatelje razočaralo podjetje Netflix, katerega prihodki so  v prvem kvartalu upadli za skoraj 8 %, kar se je poznalo tudi na padcu vrednosti delnice. Tečaj je po objavi zgrmel za skoraj 8 %, kasneje pa se je vrednost stabilizirala.

Vpliv epidemije na delniške tečaje

Negativno je na delniške tečaje vplivalo poslabšanje epidemioloških slik nekaterih velikih držav in pojav novih mutacij koronavirusa, ki jih kar noče biti konec. Predvsem Indija in Brazilija dnevno dosegata rekordne številke novih obolenj, države EU pa se spopadajo z razpoložljivostjo dobave ustreznih cepiv. S cepivom AstraZeneca je bilo, poleg težav z planirano dobavo zaradi možnih stranskih učinkov, v nekaterih državah EU cepljenje začasno, ponekod pa celo trajno ustavljeno, težave pa so tudi s cepivom podjetja Johnson & Johnson. To seveda vpliva na planirano časovno precepljenost svetovne populacije in posledično popolno odprtje svetovne ekonomije in odpravo omejitev gibanja.

Na srečo cepljenje v največji svetovni ekonomiji ZDA poteka celo bolje od načrtovanega, tu bi vsak časovni zamik imel na kapitalskih trgih bistveno večji negativni učinek.

Sredi meseca  je negativno odjeknila tudi novica, da namerava administracija predsednika ZDA Bidna v kratkem predlagati dvig davčne stopnje na dobičke od kapitala, kamor seveda spadajo tudi kapitalski dobički od lastniških vrednostnih papirjev. To naj bi veljalo za najbogatejše Američane, katerih letni dohodki presegajo 1 milijon USD. To je sicer še neuradno, analitiki pa mirijo, da ukrep ne bo imel tako drastičnega vpliva na trge v slogu »nobena juha se ne poje tako vroča kot se skuha«.

Delniški tečaji ubirali različne smeri

Tako so delniški tečaji spričo pozitivnih in negativnih informacij ubirali različne smeri. Rotacija se je tudi v aprilu nadaljevala. Bili smo priča obdobjem, ko so rasle delnice cikličnih sektorjev, kot so predvsem energija in finance, pa tudi obdobjem rasti delnic velikih tehnoloških podjetij, kjer so vlagatelji za nakup izkoristili padce cen.

Velja omeniti, da so zahtevani donosi na ameriške 10-letne državne obveznice (10 year treasury notes) v aprilu nekoliko upadli, trenutno se nahajajo okoli vrednosti 1.6 %. To je za inflacijska pričakovanja in stabilizacijo trgov dobra novica.

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v aprilu pridobil 2.2 %, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnje tabele. V indeksu MSCI WORLD so zajeti praktično vsi razviti svetovni trgi in je najbolj verodostojen in kompleksen odsev dogajanja na globalnih delniških trgih razvitih držav.

Tokrat najbolje ameriške delnice, primerjalni indeks MSCI USA je pridobil 2.9 %, merjeno v EUR. To je zaradi boljših izgledov za hitro precepljenost ameriškega prebivalstva in posledično hitrejše okrevanje gospodarstva tudi pričakovano. Dobro tudi evropske delnice. Tokrat pa so jo najslabše odnesle japonske delnice, MSCI Japan je upadel kar za 3.9 %, merjeno v EUR.

Obveznice pričakovano slabo, njihov globalni primerjalni indeks je v aprilu izgubil 1.1 %, merjeno v EUR. USD pa je v aprilu napram EUR izgubil 2.4 % vrednosti.

Vir: JP Morgan Review of markets over April 2021

Kripto valute v aprilu s korekcijo

Kriptovalute so v mesecu aprilu doživele korekcijo. Bitcoin je sicer 13. aprila presegel vrednost 53.000 EUR, kar je največ v zgodovini, kasneje pa je vrednost močno upadla, kot je razvidno iz spodnjega grafa. Zadnje dneve meseca se je vrednost precej popravila, tako je bila na mesečni ravni izguba le cca. 4 % vrednosti, merjeno v EUR.

BITCOIN (BTC) – Vir: Yahoo

Nepremičninski sektor aprila dobro

Delnice podjetij, ki vlagajo v nepremičnine, so tudi v mesecu aprilu nadaljevale z rastjo. Optimizem glede ponovne oživitve globalnega gospodarstva po pandemiji očitno dobro vpliva na ta sektor, ki se tako uvršča med bolj uspešne sektorje v letošnjem letu. Vlagatelji stavijo na povečano povpraševanje po poslovnih prostorih, kar je po zaprtju gospodarstva v pandemiji tudi pričakovano.

Tako je v mesecu aprilu eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil več kot 6 % vrednosti, merjeno v EUR, kar je zopet zavidljiv rezultat.

Vir: Yahoo

Coinbase od aprila kotira na borzi

V mesecu aprilu smo bili v kriptosvetu priča tudi pomembni prelomnici. Upravljavec največje svetovne platforme za trgovanje s kriptovalutami COINBASE je začel kotirati na ameriški tehnološki borzi Nasdaq. Zanimivo je, da se COINBASE ni odločil za  t.i. »prvo javno prodajo« (IPO – initial public offering), kjer podjetje z izdajo delnic zbira dodaten kapital za razširitev svojega poslovanja in razprši tveganje na širši nabor vlagateljev. Pri tem procesu sodelujejo tudi investicijske banke in seveda poberejo svoj del zaslužka.

Namesto tega je COINBASE izbral drugačen način, t.i. »direktno uvrstitev na borzo« (direct listing), kjer dosedanji imetniki deležev v podjetju lahko te deleže neposredno prodajo drugim investitorjem preko borze, podjetje pa ne izda novih delnic. S tem se tudi izognejo stroškom investicijskih bank. Se pa na ta način tveganje izdajateljev poveča. V zgodovini smo že bili priča neuspelim poskusom, npr. japonski Mt.Gox, ki je po neuspehu celo bankrotiral.

Ob uvrstitvi na borzo 14. aprila je delnica kotirala pri vrednosti 250 USD. V nadaljevanju trgovalnega dne se je povzpela na 429 USD (72 % rast), da bi  kasneje končala prvi trgovalni dan pri ceni 328 USD. Trenutno znaša njena vrednost cca. 300 USD.

Spodnji graf prikazuje gibanje vrednosti delnice COINBASE (COIN) od uvrstitve na borzo:

Vir: Yahoo

COINBASE platforma ima trenutno 56 milijonov registriranih uporabnikov, v letu 2020 pa je imela »prometa« skoraj 200 milijard USD. Za trgovanje zaračunavajo povprečno 0.5 % od vrednosti transakcije. V letu 2020 so imeli tako cca. 1 milijardo USD prihodkov iz naslova zaračunavanja transakcij (transaction fee).

Delež tovrstnih prihodkov v njihovem celotnem prihodku je 86 %. Analitiki so mnenja, da je izpostavljenost in tveganje zaradi te strukture prihodkov (pre)visoka in je naložba lahko tvegana. Vsak padec kriptovalut in morebitna konkurenca jim lahko drastično zniža prihodke. Kar nekaj finančnih velikanov namreč načrtuje svoje kripto trgovalne platforme, med njimi JP Morgan, Fidelity in Goldman Sachs, kar bo prav gotovo predstavljalo resno konkurenco platformi COINBASE.

Kako bo ta uvrstitev na borzo dolgoročno vplivala na ceno kriptovalut, bo pokazal čas. Mnenje analitikov je, da pozitivno. S tem, da podjetje, katerega prihodki so skoraj v celoti odvisni od dogajanja na trgu kriptovalut, kotira na borzi in tako močno poveča transparentnost poslovanja, gotovo vliva več zaupanja v ta svet, ki se mu mnogi vlagatelji še vedno izogibajo. Vlagatelji, ki zaradi velike nihajnosti ne želijo investirati neposredno v kriptovalute, lahko tako kljub temu sodelujejo pri dobičkih v kripto boomu, ki je zajel svet in del svojih sredstev v portfelju namenijo tudi tovrstnim naložbam. Verjamemo, da bo takih možnosti v prihodnje vedno več, COINBASE je le prva med njimi. Več kot jih bo, bolj se bo kriptosvet umestil in zasidral v miselnosti in svetu tradicionalnih vlagateljev.

Rast cene surovin kot napoved prihodnosti?

Lahko rečemo, da so temelji, ki podpirajo delniške trge, še vedno odlični. Likvidnost je še vedno visoka, obrestne mere centralnih bank predvsem v ZDA in EU (vsaj tako zagotavljajo njihovi predstavniki) bodo še kar nekaj časa ostale rekordno nizke, pa tudi o visoki gospodarski rasti letos ne gre dvomiti.

V prihodnosti bodo na stabilnost trgov še kar nekaj časa najverjetneje vplivale epidemiološke slike pomembnejših svetovnih ekonomij. Predvsem države v razvoju, omenili smo že Indijo in Brazilijo, bodo zaradi šibkejših zdravstvenih sistemov in težje dostopnosti do cepiv lahko imele pri precepljenosti prebivalstva še velike težave, preden se bodo razmere umirile.

Kaj povzroča skrb vlagateljev?

Stabilnost trgov lahko zamajejo tudi podatki o naraščajoči inflaciji. Analitiki so  mnenja, da je povišano stopnjo inflacije sicer pričakovati, vendar samo kratkoročno, kasneje pa se bodo razmere umirile. Povpraševanje po proizvodih in storitvah se bo po popolnem odprtju gospodarstva in odpravi omejitvenih ukrepov globalno zelo verjetno povečalo, potrošniki si bodo dali duška z nakupi in potovanji, kar jim je bilo v času pandemije onemogočeno. Koliko pa bo to vplivalo na dvig cen, je v tem trenutku težko napovedati. Dober napovednik za inflacijske pritiske so cene surovin, ki v obdobju inflacije praviloma rastejo. Tako je cena bakra zaradi povečanega povpraševanja v zadnjem obdobju na svetovnih borzah zrasla in se trenutno nahaja na desetletnem vrhu.

Kot smo že omenili, zaskrbljenost vlagateljev povzroča tudi napoved Bidnove administracije o dvigu davčne stopnje na kapitalske dobičke za najbogatejši sloj Američanov. Pri sprejetju tega zakona je seveda pričakovati velik odpor republikanskih predstavnikov v vseh vejah oblasti. Na to, ali bo in v kakšnem obsegu predsedniku Bidnu ta predvolilna obljuba uspela, pa bomo morali še malo počakati.

Tako je pred vlagatelji kot vedno tudi v letošnjem letu kar nekaj izzivov, ampak na to smo že navajeni. Brez negotovosti in tveganj v tej dejavnosti žal tudi dobičkov ni.

Bi želeli imeti informacije naložbenega tima Vezovišek & Partnerji iz prve roke ves čas na dosegu? TUKAJ PREVERITE, kako.

vezovišek trgi market

Rotacija in posledično povečana nihajnost, predvsem velikih tehnoloških podjetij na delniških trgih, se je v mesecu marcu nadaljevala. Vlagatelji na krilih optimizma postajajo vse bolj pogumni in prenašajo sredstva iz konservativnih delniških naložb, kamor lahko uvrščamo tudi velika tehnološka podjetja iz sektorjev informacijske tehnologije in komunikacij, ki so v času korona krize najbolj uspevala, v delniške naložbe cikličnih sektorjev, kjer si v obdobju napovedane visoke gospodarske rasti obetajo višje donose.

Od kje tak optimizem?

Veliko zaslug za optimizem na kapitalskih trgih gre pripisati novemu ameriškemu predsedniku Bidenu in njegovi administraciji. Po dolgotrajnih in mučnih pogajanjih je namreč ameriški senat končno potrdil nov sveženj pomoči gospodarstvu in gospodinjstvom za blažitev posledic pandemije, težak kar 1.9 trilijona USD, ki ga je zahteval prav Biden.

Ta pomoč pa ne vpliva pozitivno samo na največjo svetovno ekonomijo, ampak se njeni multiplikativni učinki poznajo tudi globalno. ZDA bodo tako kot ogromen porabnik okrepile potrošnjo, s tem tudi uvoz, od česar imajo neposredne koristi ekonomije držav, ki v ZDA izvažajo, če omenimo samo najbolj vidne učinke.

Indeks razvitih trgov pridobil 6.8 %

Poleg tega je opazen tudi napredek v načrtovani precepljenosti ameriškega prebivalstva. Bidenova administracija je očitno zelo uspešna pri zagotavljanju cepiva, kar vpliva na hitro izboljšanje epidemiološke slike ZDA. Trenutno kaže, da bo ameriško prebivalstvo precepljeno bistveno hitreje kot je bilo načrtovano v začetku leta. Predsednik Biden je v svojem govoru celo obljubil, da bo cepivo dostopno vsem odraslim ameriškim državljanom že v mesecu maju letošnjega leta. To daje upe o skorajšnjem polnem okrevanju ameriškega gospodarstva, kar pa se pozna tudi na kapitalskih trgih.

Tako je primerjalni indeks razvitih trgov MSCI WORLD v marcu pridobil izjemnih 6.8 %, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnje tabele. Odlično tudi evropske delnice, njihov primerjalni indeks je v marcu pridobil 6.7 %, merjeno v EUR. Ta mesec pa slabše trgi v razvoju, njihov globalni primerjalni indeks je pridobil še vedno zadovoljivih 1.7 % v EUR. To je bilo spričo rasti USD tudi pričakovati, USD je napram EUR v marcu pridobil več kot 3 %.

Obveznice so zaradi naraščajočih pričakovanj glede inflacije še vedno na udaru, primerjalni indeks evropskih obveznic se giblje okoli izhodiščnih vrednosti.

Vir: JP Morgan Review of markets over April 2021

Kriptovalute tudi v marcu odlično

Kriptovalute so v mesecu marcu zopet dosegle zgodovinski vrh. Tako je vrednost Bitcoina 13. marca presegla vrednost 51 tisoč EUR. Kasneje je sicer padla pod vrednost 44 tisoč EUR, vendar se je nato zopet pobrala in se sedaj giblje okoli vrednosti 50 tisoč EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Velika nihajnost je za ta naložbeni razred razumljiva in tako bo najverjetneje tudi v prihodnosti. Pač naložba, ki od vlagateljev zahteva močne živce.

Tako je Bitcoin v mesecu marcu pridobil odličnih več kot 35 % vrednosti.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Nepremičninski sektor navzgor

Globalni sektor podjetij, ki vlagajo v nepremičninsko dejavnost, je tudi v mesecu marcu nadaljeval pot navzgor. Vlagatelji pač stavijo na to, da se bo po koncu pandemije in ponovnem zagonu vseh dejavnosti potreba po poslovnih prostorih spet povečala. Prav ta del nepremičninskega sektorja je v pandemiji najbolj trpel.

Ne gre pa tudi pri tem sektorju spregledati inflacijskih pričakovanj. Po eni strani so nepremičnine lahko zaščita pred inflacijo in izgubo realne vrednosti denarja, po drugi strani pa lahko nove investicije v tej dejavnosti zavira dvig obrestnih mer za kredite, ki je zelo verjetna posledica povišane inflacije. Investicije v nepremičninskem sektorju so namreč  zelo občutljive na višino obrestne mere, visok delež sredstev za investicije je namreč pridobljen s krediti.

Tako je v mesecu marcu eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil 2.7 % vrednosti v USD, kot je razvidno iz spodnjega grafa, v EUR pa skoraj 5 %.

Vir: Yahoo

Kmalu inflacijski pritiski?

Torej lahko že kmalu pričakujemo inflacijske pritiske? Odvisno koga vprašate oz. komu verjamete.

Kot smo ugotovili, trenutno dogajanje na kapitalskih trgih podpira močan optimizem glede umiritve pandemije, odprave vseh ukrepov in omejitev, hitrega okrevanja gospodarstva in močne gospodarske rasti. Take razmere pa povzročijo tudi povečano povpraševanje države, podjetij in gospodinjstev. To je samo po sebi sicer pozitivno in pripomore k nadaljnjemu okrevanju ekonomije, posledično pa lahko ustvari inflacijske pritiske.

Čeprav podatki o stopnji inflacije, ki v  ZDA znaša trenutno 1.7 %, v Evropi pa 1 % na letni ravni, kar je še daleč od želene in priporočene stopnje 2 % centralnih bank, še niso vzrok za skrb, pa vlagatelji očitno menijo drugače. Tudi izjave predstavnikov centralnih bank, predvsem ameriške centralne banke (FED), da bodo vodili bolj sproščeno politiko obrestnih mer in je možno dvigovanje še daleč, jih ne prepričajo. Zakaj?

Vlagatelji se v svojem prepričanju opirajo na rast donosnosti ameriških 10-letnih državnih obveznic (10 Year Treasury notes), katerih gibanje se je v zgodovini že mnogokrat izkazalo za pravilen napovednik prihodnosti. Obvezniški trg, ki je nekajkrat večji od delniškega, je pomemben dejavnik v ekonomiji držav, ki ga je treba pri odločitvah glede bodoče finančne politike opazovati in upoštevati.

V zadnjem obdobju prihaja do močne rasti donosnosti 10-letnih državnih obveznic. Če je bila zahtevana donosnost še v začetku leta 1 %, pa je trenutno že 1.6 %, analitiki pa napovedujejo še nadaljevanje rasti.

To se dogaja, ko vlagateljem v ta naložbeni razred donosnost ob pričakovanih bodočih inflacijskih pritiskih tako ne zadošča več, obveznice so pripravljeni kupovati le ob višji donosnosti. Zahtevana donosnost obveznic začne rasti, cene posledično padati. Tako lahko ugotovimo, da se napovedi centralnih bank in trgov med seboj razlikujejo. Kdo ima torej prav? Zgodovina nas uči, da v večini primerov trgi.

Kako pa to vpliva na delniške trge?

Dogajanje na trgu ameriških državnih obveznic in spremembe njihove donosnosti deluje torej kot barometer za napoved prihodnosti. Rast zahtevane donosnosti je za vlagatelje zadosten dokaz, da prihaja obdobje hitre gospodarske rasti in možne povišane inflacijske stopnje.

Paradoks je v tem, da v primeru, ko potrošniki pričakujejo inflacijo, torej višje cene proizvodov in storitev, pohitijo z nakupi v prepričanju, da bo kasneje vse dražje. Povpraševanje se poveča, posledično cene zrastejo, pa imamo zares inflacijo. Naj vas spomnimo, dogajanje na kapitalskih trgih je lahko tudi znanilec sprememb v realni ekonomiji, trgi so časovno pred realno ekonomijo. Tako vlagatelji svojo naložbeno politiko prilagajajo novim razmeram.

V iskanju čim višjih donosov v pričakovanem obdobju povišane inflacije odprodajajo naložbe, katerih prihodki bodo v inflaciji najbolj trpeli, katerih razmerja med ceno delnice in prihodki na delnico (P/E faktor) so v tem trenutku visoka, in kupujejo delniške naložbe, kjer je to razmerje bolj ugodno. Tako si obetajo višje donose, predvsem, ker so opogumljeni z že omenjenimi dogajanji.

Na udaru velika tehnološka podjetja

Zaradi tega so na najbolj na udaru velika tehnološka podjetja sektorjev informacijske tehnologije in komunikacij, katerim je v obdobju koronakrize šlo najbolje in je cena delnic najbolj zrasla, obenem pa seveda tudi P/E razmerje.

Na drugi strani pa v obdobju visoke gospodarske rasti in inflacije najbolj uspevajo ciklični gospodarski sektorji, kot so npr. energetski sektor, materiali, industrijska proizvodnja in finance. Za finančni sektor pomenijo višje obrestne mere tudi višje dobičke, energetski sektor pa si obeta višje cene energentov. Prav ti sektorji so v obdobju koronakrize najbolj trpeli, vrednotenja njihovih delnic so ugodna, P/E razmerja nizka. Zato je rotacija tako silovita.

Kaj lahko pričakujemo?

Kot sedaj kaže, zaenkrat lahko še pričakujemo nadaljevanje rotacije, menijo analitiki. Koliko časa še, seveda ne vemo. Odvisno od epidemioloških slik držav, stopnje precepljenosti ter seveda mesečnih podatkov o stopnji inflacije in gibanju zahtevane donosnosti 10-letnih ameriških državnih obveznic.

V primeru, da bo zahtevana donosnost prebila mejo 2 %, nas čakajo na delniških trgih težave. Bodo pa na neki točki vlagatelji ocenili, da so vrednotenja visokotehnoloških podjetij zopet postala privlačna in bodo odšli po nakupih. Toliko v tolažbo imetnikom le-teh delnic.

Treba je povedati, da gre kljub trenutni situaciji za prvovrstna podjetja, na katerih temelji tehnološki napredek sveta in globalne ekonomije. Digitalizacije in avtomatizacije, ki prodira v vse sektorje gospodarstva, povezljivosti med gospodarskimi in fizičnimi subjekti, Internetu stvari (Internet of Things – IOT), in še bi lahko naštevali, si brez odločilne vloge in razvojnega prispevka teh podjetij ni mogoče zamisliti.

So ugodnejša vrednotenja teh podjetij že priložnost za nakup (buying the dip)? Kdo ima torej prav glede inflacije, centralne banke ali finančni trgi? To bodo vprašanja, s katerimi si bodo vlagatelji belili glavo v nadaljevanju letošnjega leta.

Bi želeli imeti informacije naložbenega tima Vezovišek & Partnerji iz prve roke ves čas na dosegu? TUKAJ PREVERITE, kako.

delo od doma vezovišek

Pandemija je v naša življenja vnesla številne nove navade. Nekatere smo sprejeli zlahka, spet druge pa niso tako enostavne in vsakdanje. Ena od tistih, na katero smo se bili primorani navaditi tudi v naši ekipi, je delo od doma, delo na daljavo in komunikacija preko sodobnih spletnih orodij. Tako smo v naši ekipi z našimi strankami komunicirali iz zavetja svojega doma. Pa ne le s strankami, tudi med seboj.

Priznati moramo, da smo najbrž v tisti manjšini, ki je svoje delo v celoti in uspešno preselila na splet. Način našega dela smo še bolj digitalizirali, tudi nadaljnji načrti in razvoj je usmerjen v to, a ne gre samo za to. Naučili smo se veliko o sebi, pa tudi o naših strankah, predvsem pa smo na račun tega uspeli optimizirati naše delovne procese tako, da sebi in stranki danes prihranimo še več časa, kot prej. Da o denarju niti ne govorimo.

Delo od doma predstavlja izziv

Seveda pa pri našem delu vedno izhajamo iz dobrih praks, zato se po teh radi ozremo tudi čez mejo, tja, kjer drugi že uspešno izvajajo tudi osebno finančno svetovanje na daljavo. Marsikatero dobro prakso smo že posvojili in jo uspešno implementirali.

A vseeno, ob tem, kar boste prebrali v nadaljevanju, moramo priznat, da je bilo naše domače delovno okolje, v primerjavi s temi, ki vam jih predstavljamo, skoraj normalno. : )

V številnih panogah se odpira vprašanje, ali bomo sposobni prilagoditi poslovni proces in omogočiti svojim zaposlenim nemoteno delo tudi iz udobja doma, stike pa vzdrževati le virtualno? Pandemija je v resnici poslovni svet postavila na preizkušnjo in po točno letu dni trajajoči pandemiji so se morali delu na daljavo ukloniti tudi najbolj zagrizeni pristaši dela iz pisarn in prav tako tisti, ki jim pred tem digitalizacija poslovnih procesov ni preveč dišala.

Virtualna pisarna je lahko nova poslovna priložnost

Treba je priznati, da tak način dela pogosto vodi v monotonost in pomankanje motivacije. Kaj pa, če bi vam nekdo povedal, da lahko virtualna pisarna predstavlja nov list v vaši poslovni zgodbi? Danes delate od doma, že jutri pa bi bili lahko nekje na obali, s prenosnim računalnikom in skodelico vroče kave. Možnosti je neskončno, najboljše pa je, da je vsaka ideja lahko uresničljiva, če si to le dovolimo.
In kako svetovanje na daljavo odlično in svojevrstno opravljajo svetovalci širom sveta?

Na portalu Wealth management so razkrili nekaj zelo zanimivih primerov ljudi, ki delajo praktično od kjerkoli si zamislijo …

Za ljubitelje sonca in peščenih plaž …

 Da lahko svoje delo odlično opravljate, pri tem pa vam pogled uide na vedno privlačno modrino morja in beline peščenih plaž kalifornijskega Long Beacha, dokazuje izkušena finančna svetovalka Patricia Hausknost, ki nudi svoje storitve že 47 let.

Josepha Bautista, svetovalca in ustanovitelja podjetja Grow with Joe, je pandemija prisilila, da se je za 10 mesecev ustalil v Meddelinu v Kolumbiji, kjer svetuje strankam s poti in ponuja virtualno finančno svetovanje iz prelepih plaž Mehiškega Mazatlana.

Za vse pustolovce po duši …

Za tiste bolj avanturističnega duha, je poskrbel Patrick Huey, ki si je za svojo virtualno pisarno izbral kar avtodom in z njim nabiral kilometre po gorovjih Južne Floride, Alabame, Tenesseja in Severne Karoline. Pri svojem delu je več kot uspešen, saj kot lastnik podjetja Victory Independent Planning upravlja s preko 100 milijonov dolarjev premoženja.

Ljubitelje ribolova in ekstremnih razmer, pa bo s svojo idejo plavajoče pisarne razveselil izkušeni finančni svetovalec Scott Hanson, ki vodi ledeno pisarno, postavljeno na vrhu zamrznjenega gozdnega jezera ob meji med ZDA in Kanado. Da je vse mogoče, dokazuje z upravljanjem 50 milijonov dolarjev premoženja strank pri EFS Advisors.

Biti povezan z naravo je dobesedno vzel predstavnik podjetja Aaron Gubin, vodja skupine SigFig VP. Svojo vizijo je uresničil v obliki virtualnih Zoom sestankov z naravnimi ozadji kot so Death Valley, Yellowstone in Glacier National park. Za celostno izkušnjo njegovih strank, pa je poskrbel z nakupom drona.

Svetovalec za globalno gospodarstvo pri podjetju Global Wealth Advisors Ben Murphy, ki upravlja s sredstvi strank v višini 450 milijonov dolarjev, je luksuz svoje pisarne zamenjal za korak nazaj k bolj pristnemu in preprostemu življenju v zahodnem Teksasu, kjer združuje pisarniško delo in skrb za živino.

Za ljubitelje družinskega življenja …

Ste za daljši družinski zimski oddih? Gabriel Burczyk, ustanovitelj podjetja Wrapmanager upravlja s 400 milijoni premoženja in to v polni smučarski opremi med vožnjo s sedežnico. Zaradi pandemije je rezerviral 4-mesečni oddih z družino ob jezeru Tahoe v Kaliforniji, kjer je ugotovil, da je res mogoče delati od kjerkoli.

Želite ostati uspešen podjetnik in oče, hkrati pa postoriti gospodinjska opravila? Nič lažjega za Matthewa Ricksa, ustanovitelja neodvisnega podjetja Haystack financial planning, ki razpolaga s 5,5 milijona dolarjev premoženja strank iz enega od njegovih domov na Floridi, kjer vodi virtualne sestanke.

Še vedno mislite, da, vsaj svetovalne storitve ne morete odpravljati od koderkoli? Dobro premislite, predvsem pa stopite iz okvirov, ki so bili začrtani do sedaj.

Fotografije: Wealthmanagement.com