Dogajanje na finančnih trgih v zadnjem obdobju vse bolj kroji (ne)upravičen strah pred inflacijo. Kljub temu, da statistični podatki trenutno prav nič ne kažejo na povišano inflacijo, prej nasprotno, in ugledne finančne institucije (vključno z ameriško centralno banko – FED) napovedujejo, da bo inflacija še kar nekaj časa pod kontrolo, to vlagateljev ne prepriča.

Poplava (tiskanega) denarja na trgih, optimizem v skorajšnjo precepljenost prebivalstva in posledično polno odprtje gospodarstva ter močna rast gospodarskih aktivnosti so tisti dejavniki, na katere vlagatelji polagajo svoje upe v želji po čim višjih donosih. Pa imajo prav in se bo ta scenarij zares uresničil?

Tega z gotovostjo seveda ne moremo napovedati. Likvidnost na finančnih trgih je zares visoka, vendar je veter v prsi inflaciji tudi povečana stopnja brezposelnosti in posledično izguba kupne moči kar znatnega dela prebivalstva pomembnih svetovnih ekonomij. Pa tudi v primeru povišane inflacije je veliko vprašanje, kdaj se bodo centralne banke odločile za dvigovanje obrestih mer in s tem dušile inflacijo, seveda pa tudi gospodarsko aktivnost.

Svetovno gospodarstvo je še daleč od nivojev pred pandemijo, posledice zaprtja in omejitve gibanja so še vedno prehude. Vsaj tako nam zagotavljajo predstavniki najpomembnejših svetovnih centralnih bank.

Strah pred inflacijo poskrbel za korekcije

Prav tako odkritje novih sevov (mutacij) virusa COVID 19 in logistični problemi v zvezi s cepivom lahko še vedno znatno upočasnijo plane o zadostni precepljenosti in popolnim odprtjem svetovnega gospodarstva.

Skratka, neznank je kar lepo število.

Kljub temu pa imajo, kot smo omenili, vlagatelji pač svoje prepričanje. To je bilo lepo vidno konec meseca februarja, ko je prišlo na finančnih trgih zopet do manjše korekcije, ki je posledica strahu pred inflacijo, pa tudi visoki rasti in lepih donosov v letošnjem letu. Nekateri pač unovčujejo dobičke.

Med najslabšimi delnice defenzivnih panog

V tej korekciji so jo najslabše odnesle tiste naložbe oz. naložbeni razredi, ki imajo v obdobjih povišane inflacije (v teoriji) največ težav. To so predvsem obvezniški naložbeni razred in delnice defenzivnih panog, kamor uvrščamo tudi zmagovalce korona krize, kot so visoko tehnološke delnice sektorjev informacijske tehnologije in komunikacij.

Lahko rečemo, da prihaja do kar intenzivne rotacije oz. prenosov naložb v tiste, ki v močni konjunkturi, ki jo kot rečeno nekateri napovedujejo, in časih povišane inflacije najbolje uspevajo. To pa so ciklične delnice predvsem energetskega in finančnega sektorja, pa tudi sektorja materialov in industrijske proizvodnje, če omenimo samo najbolj vidne.

Kljub popravku v zadnjih dneh meseca je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI World v mesecu februarju zrastel za lepih 2.7 %, merjeno v EUR. Enako tudi ameriške delnice, nekoliko slabše evropske, tokrat pa najslabše trgi v razvoju, njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je zrastel zgolj 0.9 %, merjeno v EUR.

Zaradi razlogov, ki smo jih navedli, obveznice pričakovano slabše, zahtevani donosi so se povečali, globalni primerjalni obvezniški indeks je tako izgubil 1.6 % vrednosti, merjeno v EUR.

Tečaj USD napram EUR pa se v mesecu februarju skoraj ni spremenil.

Vir: JP Morgan Review of markets over February 2021

Kripto evforija še vedno traja

Kriptovalute so v mesecu februarju dosegle zgodovinske vrhove. Tako se je vrednost Bitcoina 21. februarja močno približala meji 50.000 evrov, najvišja vrednost je bila tako skoraj 47.500 evrov, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Kasnejši upadi so bili do neke mere pričakovani, mnogi so pač unovčevali izjemne dobičke. Tako je Bitcoin 28.februarja zanihal do vrednosti blizu 37.000 evrov, kar pomeni skoraj 30 % od doseženih vrhov.

Kljub padcu je Bitcoin v februarju še vedno pridobil odličnih skoraj 40 %.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Nepremičninski sektor se pobira

Delnicam podjetij, ki vlagajo v nepremičnine, gre letos bolje. To je do neke mere tudi pričakovano, nepremičninska podjetja so bila v času pandemije in omejitve gibanja močno na udaru, ljudje so ostajali doma in potreba predvsem po poslovnih prostorih je močno upadla. Nekatera podjetja pa so celo propadla.

Vlagatelji menijo, da je najtežje obdobje zaprtja gospodarstva in omejitve gibanja že za nami, potreba po poslovnih prostorih bo spet narasla, kar se pozna tudi na vrednosti delnic.

Tako je v mesecu februarju eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil več kot 5 % vrednosti, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Vsem nepremičninskim podjetjem sicer ne gre enako dobro. Predvsem podjetja, ki vlagajo v evropske nepremičnine, so še vedno v težavah. Razlog je v dolgotrajnejši zapori gospodarstva in bolj rigoroznemu izvajanju omejitvenih ukrepov.

Razlika med tradicionalnimi in naložbami v kriptovalute?

Glede na vsesplošno kripto evforijo smo mnenja, da je pravi čas, da ponovno opozorimo na to, česa bi se morali vlagatelji zavedati pred vstopom v finančne naložbe.

V čem je temeljna razlika med t.i. tradicionalnimi finančnimi naložbami in naložbami v kripto valute?

Tradicionalne finančne naložbe so obveznice, delnice, pa tudi vzajemni skladi in vse bolj popularni indeksni skladi, da omenimo samo najbolj značilne. Poenostavljeno povedano, delnice so lastniški vrednostni papirji, z nakupom katerih vlagatelj postane tudi sorazmerni delni lastnik podjetja, katerega delnice je kupil.

Glede na ekonomsko-politično situacijo in rezultate podjetja vrednost delnice sicer lahko zaniha, vlagatelju pa grozi popolna izguba vložka samo v primeru prenehanja delovanja podjetja oz. stečaja (likvidacije). To pa je ob pravilnem izboru podjetja oz. upoštevanju določenih kriterijev sorazmerno redko. Če gre za uveljavljeno podjetje z jasno vizijo, prepoznavno blagovno znamko, sodobnim poslovnim modelom in odgovornim vodenjem podjetja, premišljeno strategijo, bazo zvestih strank in vlaganjem v razvoj novih produktov in storitev, je možnost izgube celotnega vložka relativno nizka.

Kaj pa vzajemni in indeksni skladi?

Če pa vlagamo v vzajemne in indeksne sklade, kjer je naša naložba razpršena med veliko število različnih delnic, pa je verjetnost popolne izgube še toliko manjša. Marsikdo bi rekel, kaj pa delnice NKBM, katere stečaj se je boleče zarezal v spomine znatnega dela slovenskih vlagateljev? To je tipičen primer, kjer se vlagatelji v želji po lahkem zaslužku niso zavedali pasti in kriterijev niso upoštevali.

Res pa je, da je šlo za specifično situacijo, kjer je svoje naredila še finančna kriza in slaba politika vodenja omenjene banke v smislu izdajanja nezavarovanih kreditov, kar pa so takrat počele res domala vse slovenke banke. Verjetnost, da bodo naši vložki v podjetja z več desetletno tradicijo, kot so Volkswagen, Mercedes Benz, pa tudi Apple, Microsoft, Coca Cola, Novartis, če omenimo samo nekatere, čez noč propadli, je zares majhna. Najbrž je večja verjetnost propada nekaterih držav kot teh mega korporacij.

Obveznice pa so dolžniški vrednostni papirji, kjer izdajatelj (večinoma) jamči s svojim premoženjem, da bo izposojeno glavnico do dogovorjenega roka skupaj z obrestmi tudi vrnil.

V obeh primerih gre za neko realno premoženje, ki varuje vlagateljev vložek oz. posojilo.

Pri kripto naložbah pač realnega premoženja (vsaj zaenkrat) ni. Te naložbe temeljijo na psihologiji vlagateljev, da bodo ohranjale oz. pridobivale na vrednosti, da se bo njihov menjalni tečaj višal, ker se bo zanimanje zanje v prihodnosti povečevalo in bodo postale sestavni del našega vsakdanjega življenja. Kripto naložba je vredna natanko toliko, kolikor je nekdo na nakupno/prodajnem mestu pripravljen zanjo odšteti. To pomeni, da je v teoriji možna tudi izguba celotnega vložka oz. je verjetnost le-tega mnogo višja kot pri tradicionalnih finančnih naložbah. Tako so nihanja in negotovost mnogo višja, res pa so tudi zaslužki lahko sorazmerno mnogo višji. Dobro je, da se vlagatelji tega zavedajo, predno se odločijo za naložbo.

Kaj lahko pričakujemo?

Kot sedaj kaže, bodo v letošnjem letu razpoloženje vlagateljev krojile predvsem centralne banke s svojo politiko obrestnih mer. Najbolj ključne bodo kot vedno ameriška centralna banka (FED) in evropska centralna banka (ECB). Bodo držale svoje obljube o bolj ohlapni obrestni politiki? To pomeni, da kljub doseganju ciljne inflacije 2 % ne bodo takoj odreagirale z zvišanjem obrestnih mer, ampak bodo zaradi podpore okrevanju ekonomije po pandemiji bolj prilagodljive, kot smo že omenili. Spremljanje njihovih reakcij in napovedi bo očitno ena izmed prioritet vlagateljev pri odločanju za investicije.

Seveda pa je treba spremljati tudi mesečne statistične podatke o doseženi inflaciji, ki jih periodično objavljajo pooblaščene finančne institucije in so podlaga za akcije centralnih bank v zvezi z obrestnimi merami.

Vsekakor smo mnenja, da nas čaka najverjetneje zanimivo in izzivov polno leto. Naše portfelje naložb je treba prilagoditi tako, da nam bodo tudi v takih možnih scenarijih prinašali zadovoljive donose.

Umirjeno dogajanje na finančnih trgih ob zaključku leta 2020 se je preneslo tudi v letošnje leto in vlagatelje spodbujalo k nakupu. Še največ negotovosti je vlagateljem prineslo dogajanje v zvezi s pandemijo. Očitno so logistični problemi, s tem mislimo proizvodnjo in distribucijo cepiva zoper virus COVID-19, večji, kot smo sprva mislili.

Pa tudi odkritje novih sev-ov oz. mutacij virusa ne prispeva ravno k uresničevanju časovnih planov. To pomeni, da se bo prvotni plan za precepljenost svetovne populacije očitno nekoliko zavlekel. Da se bo svetovno gospodarstvo popolnoma odprlo, bo preteklo še kar nekaj časa, nekatere države v strahu pred novimi vali pandemije celo uvajajo nove omejitvene ukrepe. Tako so tečaji na kapitalskih trgih velik del meseca januarja večinoma rasli, v zadnjem tednu pa je prišlo do (upamo) kratkotrajne korekcije.

Vpliv načrtovanih akcij novega ameriška predsednika

Primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI World je tako v januarju malenkost upadel, izgubil je 0.3 % svoje vrednosti, merjeno v EUR. Vlagatelji so se očitno odločili, da je čas za popravek. V tem sicer ni nič slabega, tečaji ne morejo samo rasti. Kje pa so razlogi za upad?

Poleg visokega vrednotenja tečajev in težav pri proizvodnji in distribuciji cepiva je delno razlog tudi v načrtovanih akcijah ameriškega predsednika Joe-a Bidena. Kot je napovedal že v svoji predvolilni kampanji, načrtuje dvig davkov na korporativne dobičke, ki pa bo bolj zmeren, kot je bilo prvotno mišljeno. Pričakuje se dvig davčne stopnje na 28 % namesto načrtovanih 35 %. Poleg tega se pričakuje tudi sprejetje protimonopolne zakonodaje, kar pomeni pritisk predvsem na sektor tehnologije in komunikacij, kamor spadajo tudi največja podjetja skupine FAAMG (Facebook, Amazon, Apple, Microsoft in Google).

Pa tudi zdravstveni sektor bi lahko bil na udaru, obe stranki v kongresu se namreč zavzemata za zmanjšanje izdatkov za zdravstvo in večji vpliv države pri oblikovanju cen. To pa bi škodilo predvsem farmacevtskim podjetjem. Na področju energije se Biden zavzema za bolj trajnostne in okolju prijazne rešitve, kar bo lahko prineslo težave predvsem naftni industriji ter proizvodnji zemeljskega plina.

V zunanjepolitičnih odnosih s Kitajsko bo Biden kot kaže ostal nepopustljiv, izogibal pa se bo trgovinski vojni.

Kljub temu pa analitiki ocenjujejo, da prinaša Bidenova politična agenda več dobrega kot slabega za finančne trge, zato za večjo zaskrbljenost (zaenkrat) ni razloga.

Januarja najbolje azijskim trgom v razvoju

Poglejmo si podrobneje, kaj se je dogajalo na finančnih trgih v mesecu januarju. Spodnja tabela kaže, da je daleč najbolje šlo azijskim trgom v razvoju, njihov primerjalni indeks je pridobil skoraj 5 % vrednosti, merjeno v EUR. Ameriške in evropske delnice v povprečju malenkost v rdečem, poraženec meseca pa, kot smo že navajeni, trgi v razvoju Latinske Amerike, izgubili so 6 % vrednosti, vse merjeno v EUR.

Obveznice malenkost v rdečem, evropske so izgubile v povprečju 0.5 % v EUR. USD je v januarju pridobil napram EUR 0.7 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over January 2021

Kriptovalute še vedno odlično

Kriptovalute so v začetku leta nadaljevale z izjemno rastjo. Tako je Bitcoin 8.  januarja celo prebil mejo 33.000 EUR, Ethereum pa 20. januarja vrednost 1.140 EUR.

Kasneje je sicer prišlo do popravkov, tako je Bitcoin na mesečni ravni zrastel solidnih več kot 14 %, Ethereum pa odličnih več kot 75 %, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnjih grafov.

BITCOIN (BTC) – Vir: Yahoo

ETHEREUM (ETH) – Vir: Yahoo

Vir: Yahoo

Pa so se kriteriji, na podlagi katerih se vlagatelji odločajo za investiranje, v zadnjem obdobju kaj spremenili?

Analitiki ugotavljajo, da so se. Če je bil v preteklosti glavni kriterij za investiranje pričakovani dobiček in razmerje med ceno delnice in donosom na delnico (P/E faktor), prihaja v ospredje pri mnogih vlagateljih ‘dobro ime’ podjetja (angleško Goodwill). Ta opredeljuje ugled blagovne znamke podjetja, bazo zvestih strank, dobre odnose in komunikacijo s strankami, dobre in poštene odnose podjetja z zaposlenimi, uporaba primerne in okolju prijazne tehnologije ter intelektualni kapital podjetja.

V finančni industriji pa se vedno bolj pojavlja kratica ESG. Kaj pomeni?

Kratica ESG je postala sopomenka za družbeno odgovorno ali trajnostno investiranje. ESG je kratica, ki označuje ključna okoljska, družbena in korporativna merila, ki jih uporabljamo pri izbiri naložb (E kot »environmental«, S kot »social« in G kot »governance«). Etični, trajnostni ali družbeno odgovorni pristop k investiranju postaja najpomembnejši investicijski trend naše generacije, ki naj bi revolucionarno spremenil način poslovanja finančne industrije.

Družbeno odgovorni skladi ESG so v zadnjih letih največja uspešnica med investicijskimi skladi. Pravzaprav so v globalnem merilu edina kategorija, ki dosega razcvet v pravem pomenu besede, saj rasti čistih prilivov že nekaj let presegajo 20 %. Slikovno definicijo družbeno odgovornega investiranja kaže spodnja slika:

Kaj lahko pričakujemo?

Zaenkrat večjih čeri oz. pasti za vlagatelje (še) ni na vidiku, s tem se strinja večina analitikov. Fundamenti na finančnih trgih so še vedno dobri, visoka likvidnost kot posledica sprejetih ukrepov pomoči podjetjem in gospodinjstvom, predvsem v ZDA in Evropi, ob nizkih obrestnih merah so odlično okolje za rast tečajev.

Kot rečeno, Bidenovi ukrepi za finančne trge prinašajo več dobrega kot slabega, vsaj tako ocenjuje Wall Street. Umiritev napetosti v svetu, prednost dogovarjanju in dialogu pred grožnjami, oživitev članstva ZDA v različnih svetovnih okoljevarstvenih, človekoljubnih in varnostnih organizacijah ter sprejetje novih paketov pomoči za okrevanje ekonomije so vsekakor dejavniki, ki vzbujajo optimizem in delujejo vzpodbudno na razpoloženje vlagateljev in pripravljenost za investiranje.

Nekaj slabe volje sicer prinaša napovedan dvig davkov na korporativne dobičke in sprejetje protimonopolne zakonodaje, kaj hujšega pa se ne pričakuje.

Vsekakor je trenutno sicer največja skrb vlagateljev možnost novih valov pandemije, pa tudi tu se vidi luč na koncu predora, svetovna populacija bo slej ko prej precepljena.

Nas torej čaka na finančnih trgih dobro leto?

Eden izmed najbolj znanih in uglednih svetovnih finančnih analitikov je izjavil, da ga najbolj skrbi to, da vse deluje preveč popolno. Naj vas spomnimo, tudi v začetku lanskega leta večjih skrbi ni bilo, pa se je zgodila pandemija. V sodobnem svetu se pač vse dogaja vedno hitreje, prihaja do skokovitih sprememb, svet je zaradi učinkovite tehnologije vedno boj povezan in medsebojno odvisen, zato varnih otokov ni več. Vlagatelji moramo pač biti pripravljeni na vse scenarije.

Zato naj na koncu kot vedno še enkrat poudarimo, da previdnost ni nikoli odveč, finančna sredstva je treba razpršiti med različne naložbene razrede tako, da bodo vaši portfelji v skladu z vašim naložbenim profilom, ki opredeljuje tudi odnos do tveganja in želenih donosov. Obenem pa je potrebno periodično izvajanje rebalansa, kar pomeni ponovno vzpostavitev razmerij med naložbenimi razredi, ki se zaradi različnih stopenj rasti lahko sčasoma porušijo. Tu je zelo dobrodošla pomoč izkušenih osebnih finančnih svetovalcev.

Bi želeli imeti informacije naložbenega tima Vezovišek & Partnerji iz prve roke ves čas na dosegu? TUKAJ PREVERITE, kako.

Lahko rečemo, da je zaključek leta 2020 na finančnih trgih minil dokaj umirjeno. Večjih pretresov ni bilo, mir vlagateljev je nekoliko zmotilo le odkritje novega seva (mutacije) virusa SARS-COV-2 v Veliki Britaniji. Ta naj bi bil še bolj nalezljiv od sedaj poznane verzije, na srečo pa ne tudi bolj smrten.

To je kratkoročno nekoliko zamajalo stabilnost trgov, vendar se je situacija hitro umirila. Res pa so nekatere države EU čez božične in novoletne praznike še dodatno zaostrile omejitvene ukrepe.

1,8 trilijona evrov za »obnovo« Evrope

V podporo tečajem pa je bilo sicer pričakovano sprejetje novih paketov stimulativne pomoči gospodarstvu in gospodinjstvom v ZDA in EU. Po večtedenskem pogajanju je ameriški kongres le potrdil nov paket pomoči, vreden skoraj 900 milijard dolarjev.

Prav tako so tudi države EU končno dosegle sporazum o dolgoročnem proračunu EU, z največjim svežnjem spodbud, ki je bil kdaj koli sprejet. Skupaj 1,8 trilijona evrov bo pomagalo pri obnovi Evrope po pandemiji COVID-19. Tako bo Evropa bolj zelena, bolj digitalna in odpornejša. Nekatere države, predvsem Poljska in Madžarska, so temu sporazumu doslej namreč močno nasprotovale.

Dobra novica je tudi, da se je svet dokončno rešil bivšega predsednika ZDA Donalda Trumpa, ko se je hočeš nočeš moral sprijazniti z porazom.

Najbolje trgi v razvoju

Tako so tečaji na kapitalskih trgih v decembru povečini umirjeno rasli, primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI World je pridobil 1.9 %, merjeno v evrih. Podrobnejši pregled dogajanja pa prikazuje spodnja tabela.

Tako je najbolje šlo trgom v razvoju, v povprečju so pridobili na globalnem nivoju 5 % vrednosti, merjeno v evrih. Evropske delnice tokrat slabše, primerjalni indeks MSCI Europe je pridobil 2.2 % v evrih, ameriški MSCI USA pa 1.8 %.

Evrske obveznice so v decembru ostale bolj ali manj na izhodiščnih vrednostih.

Dolar je v decembru napram evru izgubil več kot 2 % vrednosti.

Vir: JP Morgan Review of markets over December 2020

Kriptovalute v decembru zopet izjemno

Kriptovalutam so v zaključku leta vrednosti zopet močno zrasle.

Bitcoin, (BTC), kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v decembru pridobil več kot 54 % vrednosti, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa. Ethereum, (ETH), pa to pot malo slabše, pridobil je cca. 20 % vrednosti, merjeno v EUR.

BITCOIN (BTC), Vir: Yahoo

ETHEREUM (ETH), Vir: Yahoo

Pa smo se v letu 2020 vlagatelji tudi kaj naučili?

Najpomembnejši nauk leta 2020 je prav gotovo, da so finančni trgi še enkrat dokazali svojo odpornost. Po skoraj apokaliptičnih napovedih po odkritju virusa COVID-19, ko so delniški tečaji v izjemno kratkem času padli tudi za 30 – 40 %, so se potem tudi neverjetno hitro pobrali. Česa takega v zgodovini še nismo doživeli. Upamo, da so sedaj tudi največji dvomljivci spoznali, da se tečaji vedno popravijo, samo dovolj potrpežljivi moramo biti, kot pravi Warren Buffett, in se ne prepustiti paniki. V slogu pregovora ‘ za dežjem vedno posije sonce ‘.

Moramo pa priznati, da imajo za to največje zasluge vlade in centralne banke najpomembnejših svetovnih ekonomij, predvsem ZDA in EU, ki so se izjemno hitro in učinkovito odzvale na krizo in s paketi stimulativne pomoči preprečile globalno ekonomsko krizo največjih razsežnosti in posledično izjemne padce BDP-jev in še večje brezposelnosti.

Spodnja preglednica prikazuje zanimiv pregled nekaterih predstavnikov različnih naložbenih razredov, njihove donose v letu 2020, največje padce od začetka leta 2020 in največji odboj od najnižjih vrednosti.

Vrednosti so podane v USD, za predstavo v EUR je potrebno upoštevati, da je USD v letu 2020 napram EUR izgubil več kot 8 % vrednosti.

Vir: Visual Capitalist

Za nas pa je še bolj zanimivo, da si pogledamo tudi, kako je v letu 2020 šlo posameznim naložbenim razredom, (delnicam, obveznicam in alternativnim naložbam), ki so najbolj pogosto zastopane v naših portfeljih.

Naložbeni razred delnice

Delnice v krizah najmočneje zanihajo, to se je pokazalo tudi v letošnjem letu. Po rekordnih padcih med 30 in 40 %, nekateri najbolj ogroženi sektorji celo več, čez 50 %, se je pričelo tudi izjemno hitro okrevanje tečajev. Niso pa vse delnice okrevale enako hitro. Geografsko gledano je šlo v letu 2020 najbolje ameriškim delnicam, njihov primerjalni indeks MSCI USA je kljub padcem pridobil več kot 10 %, merjeno v evrih.

Zasluge gredo predvsem izjemni učinkovitosti ameriških finančnih oblasti, ki so reagirale odlično, delno pa tudi strukturi ameriškega gospodarstva in delniških indeksov, visok odstotek zavzemajo namreč visoko tehnološka IT in komunikacijska podjetja, ki so to krizo prenesla najbolje. Evropa slabše, primerjalni indeks MSCI Europe je v letu 2020 zabeležil negativen donos v višini cca. 3 %, merjeno v evrih. Presenetljivo dobro pa trgi v razvoju, primerjalni indeks MSCI EM je kljub krizi zrasel skoraj 8 %, merjeno v evrih.

Sektorsko gledano so razlike še večje. Nesporni zmagovalci so visokotehnološka podjetja v IT in komunikacijskemu sektorju, v letošnjem letu so pridobila v povprečju med 20 in 30 %, merjeno v evrih. Odlično tudi sektor potrošnih dobrin. Pričakovano pa najslabše energetski sektor, še vedno beleži več kot 30 % negativni donos. Pa tudi nepremičninskemu sektorju in financam ni šlo najbolje.

Lahko rečemo, da smo večino teh smernic upoštevali tudi mi pri alokaciji sredstev naložbenega razreda delnice v portfeljih naših strank, zato smo krizo prestali zelo solidno.

Naložbeni razred obveznice

Ta naložbeni razred je pričakovano deloval dobro. Tako je primerjalni indeks evrskih državnih obveznic, ki so v tem naložbenem razredu v naših portfeljih tudi najmočneje zastopane, pridobil v letu 2020 zelo solidne 3 % vrednosti, merjeno v evrih. Podjetniške obveznice sicer nekoliko slabše, tveganost je pač višja.

Naložbeni razred alternativa

Pod alternativo uvrščamo naložbe, ki imajo v osnovi s finančnimi trgi negativno korelacijo. Kljub temu se na to vedno ne moremo zanesti. Ko se išče likvidnost, se prodaja dobesedno vse, kar se je pokazalo tudi na začetku te krize, ko je na trgu vladala panika. Tipični predstavniki alternativnih naložb so plemenite kovine (zlato, srebro, platina, paladij …), nepremičnine in nepremičninski skladi, zasebni kapital, posojilne sheme in pa seveda kripto naložbe.

Vse te naložbe uporabljamo tudi mi za zaščito in uravnoteženost portfeljev naših strank, kar se je tudi v tej krizi izkazalo kot dobra naložbena strategija. Tako so naložbe v zlato v tem letu pridobile več kot 20 %, merjeno v evrih. Zmagovalec leta 2020 pa so kripto naložbe. Tako je Bitcoin kot najbolj prepoznavna in najpomembnejša kripto valuta zrasel za več kot 300 %, Ethereum pa celo za več kot 450 %. To pomeni, da je modro del sredstev v naših portfeljih, seveda v višini, ki je v skladu z našim naložbenim profilom, investirati tudi v tovrstne naložbe. Naložbeni profil namreč opredeljuje naš odnos do tveganja.

Kaj lahko pričakujemo?

Kot smo se naučili tudi v letu 2020, je napovedovanje prihodnosti na finančnih trgih izjemno nehvaležno delo.

Kljub temu pa je kar nekaj dejavnikov, ki bodo pomagali krojiti dogajanja na finančnih trgih v letu 2021 in za katere lahko rečemo, da je velika verjetnost, da se bodo zgodili.

Najpomembnejše za svetovno gospodarstvo je v tem trenutku prav gotovo cepljenje čim večjega dela svetovne populacije zoper virus COVID-19. Šele tedaj, ko bo verjetnost okužbe minimalna, lahko pričakujemo popolno odprtje in okrevanje vseh ekonomskih sektorjev, tudi tistih, ki zahtevajo ali pa je njihova uspešnost vezana na odpravo omejitev gibanja in  fizični kontakt. To je logistično zahtevna naloga, tako da, po sedanjih optimističnih napovedih, lahko to pričakujemo do sredine leta 2021.

Umirjanje napetosti ima blagodejen učinek na finančne trge

Prav tako je zelo verjetno, da bo v letošnjem letu prišlo do umirjanja političnih in trgovinskih napetosti, ki jih je zakuhal bivši predsednik ZDA Trump. Za to bo imel zasluge predvsem novi ameriški predsednik Biden, korake v to smer je že napovedal. Bi pa lahko bili tu še vedno problematični odnosi z Kitajsko, kjer medsebojne razmere nikakor še niso urejene in je očitkov veliko. Vsako umirjanje napetosti pa ima blagodejen učinek na finančne trge.

Kot posledico umirjanja je treba sicer omeniti nadaljevanje izgubljanja vrednosti ameriškega dolarja, potreba po varnem pribežališču se namreč manjša, kar se pozna pri donosih ameriških delnic.

Nadalje lahko pričakujemo še vedno povečano likvidnost na trgih kot posledica ogromnih količin denarja, ki so jih vlade in centralne banke namenila kot pomoč gospodarstvom in gospodinjstvom. Tu gre seveda za tiskanje denarja. Velika likvidnost v povezavi z nizkimi obrestnimi merami centralnih bank pa je  idealno okolje za rast naših naložb.

Povečana likvidnost lahko pripelje do inflacije

Negativna posledica povečane likvidnosti je lahko pojav inflacije. Tu so mnenja analitikov nekoliko deljena. Veter v prsi inflaciji je povečana globalna brezposelnost in posledično nižja kupna moč dela svetovne populacije. Kaj se bo zares zgodilo, torej še ne moremo napovedati. Bo pa inflacija imela močan vpliv na izbor in donose naših naložb.

Optimizem vlagateljem vlivajo tudi napovedi predstavnikov svetovnih korporacij. Večina jih je za leto 2021 napovedala rast prihodkov in dobičkov kot rezultat umirjanja napetosti, sprostitve vseh omejitev in ponovnega polnega zagona globalne gospodarske aktivnosti.

Ob upoštevanju vseh teh dejavnikov torej lahko pričakujemo v letošnjem letu pozitivno dogajanje na finančnih trgih in zmerno rast naših naložb, če se seveda ne bo zgodilo kaj nepredvidenega, kar pa sedaj še ne moremo vedeti.

Zato previdnost ni nikoli odveč, finančna sredstva je potrebno razpršiti med različne naložbene razrede tako, da bodo vaši portfelji v skladu v vašim naložbenim profilom, ki opredeljuje tudi odnos do tveganja. Obenem pa je potrebno periodično izvajanje rebalansa, kar pomeni ponovno vzpostavitev razmerij med naložbenimi razredi, ki se zaradi različnih stopenj rasti lahko sčasoma porušijo. Tu je zelo dobrodošla pomoč izkušenih finančnih svetovalcev, to vedno poudarimo.

Bi želeli imeti informacije naložbenega tima Vezovišek & Partnerji iz prve roke ves čas na dosegu? TUKAJ PREVERITE, kako.

V novembru sta finančne trge krojila dva najpomembnejša dogodka letošnjega leta (poleg odkritja samega virusa v začetku leta). To so bile ameriške predsedniške volitve in odkritje cepiva zoper virus Covid-19, ki ga je objavilo ameriško farmacevtsko podjetje Pfizer v sodelovanju z nemškim BioNTech. Kot so pokazale preliminarne raziskave, to cepivo lahko pri 90 odstotkih ljudi prepreči, da bodo razvili virus Covid-19.

Če lahko rečemo, da sam izbor ameriškega predsednika nekoliko nepričakovano ni bistveno vplival na finančne trge, pa jim je objava o odkritju cepiva dalo pravi polet. Tako je MSCI World indeks, ki je primerjalni globalni delniški indeks razvitih trgov, v mesecu novembru zabeležil rast v višini kar 9.9 %, merjeno v EUR.

Šele, ko bo cepljena večina, na predkrizne nivoje

Začetna evforija v zvezi z odkritjem cepiva se je kasneje nekoliko umirila, pojavila pa so se vprašanja, kdaj bo cepivo dejansko na voljo širši populaciji. Izdelava in distribucija cepiva je velik logističen zalogaj. Šele tedaj, ko bo cepljena večina svetovnega prebivalstva in bo verjetnost okužbe minimalna, lahko pričakujemo, da se bo večina panog globalnega gospodarstva, ki jih je kriza najbolj prizadela, začela vračati na predkrizne nivoje.

V zvezi z izborom ameriškega predsednika pa lahko rečemo, da so finančni trgi zmago Joeja Bidena sprejeli z odobravanjem. Res je, da nekatere predvolilne napovedi, kot je verjeten dvig davkov in omejitve za ameriške korporacije, niso ravno v prid rasti delniških tečajev. Na splošno ni za pričakovati, da bo Bidnova prioriteta podpora borzam in tudi odhodki ameriškega proračuna bodo zaradi povečanja socialnih transferjev precej višji.

Umiritev politično ekonomskih napetosti v svetu

Pomembno pa je, da je bila njegova zmaga kljub vsemu relativno tesna, kar pomeni, da demokrati ne bodo imeli večine v obeh domovih, kongresu in senatu. Zato tudi njegove najbolj radikalne odločitve, ki bi lahko škodile finančnim trgom, ne bodo sprejete. Republikanci bodo najverjetneje blokirali tovrstne predloge. Vsaj tako v tem trenutku razmišlja Wall Street.
Dejstvo pa je, da bo njegova izvolitev prinesla umiritev politično ekonomskih napetosti v svetu, o čemer smo že pisali. To je vsekakor pozitivno za globalno ekonomijo in posledično finančne trge. Svet se je nekako naveličal stalnih napetosti in negotovosti, ki jih je s svojimi nepremišljenimi izjavami in akcijami povzročal predsednik Trump.

Izjemen mesec na finančnih trgih

Kot rečeno, je razvoj dogodkov povzročil, da smo bili ponovno priča izjemnemu mesecu na finančnih trgih, kot je razvidno iz spodnje tabele.

Najbolje je šlo v novembru delnicam Latinske Amerike, njihov primerjalni indeks je pridobil kar 18.7 %, merjeno v EUR. Je pa res, da je letos pred tem tudi največ izgubil. Odlično tudi evropske delnice (brez UK), primerjalni indeks MSCI Europe je pridobil kar 14 %, merjeno v EUR. Pa tudi nad rezultati ameriških delnic se ne moremo pritoževati, primerjalni indeks MSCI USA je pridobil zelo solidnih 8.6 %, merjeno v EUR. Globalni trgi v razvoju pa tokrat malo slabše, MSCI EM je zrastel 6.4 %, merjeno v EUR.

Obveznice ta mesec nekoliko slabše, njihovi primerjalni indeksi se niso kaj dosti spremenili in so bolj ali manj vztrajali na izhodiščni vrednosti. Razloge gre iskati predvsem v evforiji, ki je zajela finančne trge zaradi odkritja cepiva, kar je delno povzročilo tudi rotacijo oz. prenos sredstev iz obvezniških na delniške trge. Povsem pričakovano.

Ameriški dolar pa je napram evru v novembru izgubil na vrednosti 2.7 %, za to vrednost bi bili rezultati na finančnih trgih še boljši, če bi jih merili v USD.

Vir: JP Morgan Review of markets over November 2020

Kriptovalute v novembru izjemno

Kriptovalute so tudi v mesecu novembru nadaljevale izjemno rast. Bitcoin je celo že dosegel najvišje nivoje izpred slabih 3 let. Bitcoin, (BTC), kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je namreč v novembru pridobil več kot 40 %, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Ethereum, (ETH), pa še bolje, pridobil je več kot 50 % vrednosti, merjeno v EUR.

Ali to pomeni ponoven preporod trga kriptovalut? Dobički so izjemni.

Vir: Yahoo

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo?

Ponoviti take donose, kot smo jih bili deležni v mesecu novembru, je nerealno pričakovati. Res pa je, da je statistično gledano mesec december za finančne trge večinoma dober.

Trenutni delniški tečaji, še posebej v panogah, ki so dobro prestale koronakrizo, so na visokih nivojih, o tem ni dvoma. P/E razmerja (cena delnice/prihodki na delnico), ki so eden od pomembnih razlogov za nakup, se pri vodilnih tehnoloških korporacijah gibljejo okoli vrednosti 35, pri nekaterih pa še mnogo višje.

Naj vas spomnimo, razmerje P/E je odraz zaupanja vlagateljev v posamezno naložbo in nam sporoča, koliko kratnik letnega prihodka na posamezno delnico so pripravljeni plačati za nakup. Da je naložba primerna oz. privlačna za nakup, se ta vrednost za povprečno delnico giblje med 15 in 20. Seveda je ta privlačnost odvisna tudi od drugih faktorjev, kot so poslovni model podjetja, perspektivnost sektorja, močan razvoj, priljubljenost blagovne znamke z zvestimi potrošniki in podobno, so pa omenjene vrednosti kljub temu visoke.

Od Bidna in proizvodnje cepiva odvisen zagon finančnih trgov

Tako so Bidnova zmaga in odkritje cepiva za Covid-19 že vračunane v trenutne cene delnic. Da bodo finančni trgi spet dobili zagon in prostor za rast, je odvisno predvsem od naslednjih Bidnovih potez in uspehu pri proizvodnji in distribuciji cepiva, da bo dostopno čim večjemu delu svetovne populacije.

Nekaj potez je Biden že najavil. Menjava na čelu ameriške centralne banke (FED), na tem mestu želi ponovno videti nekdanjo predsednico Janet Yellen, je bila sprejeta z odobravanjem. Ta institucija ima za finančne trge vedno ključno vlogo, z dvigovanje in spuščanjem obrestnih mer pomembno vpliva na gospodarsko aktivnost in celoten finančni sistem največje ekonomije na svetu.

Pričakuje se umiritev napetosti

Prav tako se pričakuje umiritev napetosti na političnem in gospodarskem področju, ki jih je zakuhala Trumpova administracija. To pomeni odprava restrikcij na področju svetovne trgovine, ki so v zadnjem času hromile svetovno gospodarstvo.

Nikakor pa to ne pomeni popolno sprostitev trgovine s Kitajsko in Rusijo, to je Biden že dal jasno vedeti. Še vedno velja prepričanje, da Kitajska in Rusija grobo kršita mednarodne norme in sporazume predvsem na področju zaščite intelektualne lastnine, tu je za pričakovati nadaljevanje ostrih pogajanj. Bodo pa verjetno ZDA obnovile partnerstvo in članstvo v mnogih mednarodnih institucijah na področjih, kot so okoljevarstvo in zaščita okolja, obramba, zmanjševanje uporabe fosilnih goriv in podobno. Pričakovati je tudi novi paket pomoči prizadetim podjetjem in gospodinjstvom zaradi koronakrize v večjem obsegu, kot bi ga bila pripravljena odobriti Trumpova administracija.

Vedno več analitikov omenja za leto 2021 možnost pojava inflacije, kar spričo ogromnih sredstev pomoči (beri tiskanje denarja) s strani vlad in centralnih bank v ZDA in Evropi (pričakuje se nov sveženj pomoči kljub nasprotovanju nekaterih držav, kot so Poljska in Madžarska) ne bi bili nič presenetljivega.

Na valutnem področju se pričakuje nadaljnje slabljenje dolarja, potreba po varnem pribežališču se je zaradi umiritve napetosti v svetu namreč zmanjšala.

Kaj vse to pomeni za finančne trge?

Glede na vse navedeno gotovina na bančnem računu zagotovo ne bo prava izbira v letu 2021. Inflacija mu lahko znatno zniža realno vrednost, ponujene obresti pa so zelo nizke. Likvidnost na trgih bo v letu 2021 še visoka, prosta denarna sredstva v strahu pred izgubo vrednosti iščejo kakršnekoli naložbe, ki bi lahko prinesle pozitiven donos.

Kateri naložbeni razredi oz. kateri sektorji znotraj naložbenega razreda delnice bodo najbolj rastli, pa seveda ne moremo napovedati. Zgodi se lahko še marsikaj, kar lahko trenutno stanje postavi na glavo. Veliko je odvisno od hitrosti dostopnosti cepiva širši globalni populaciji, po tem šele lahko pričakujemo popolno okrevanje ekonomije. Tega po mnenju epidemiologov pred sredino leta 2021 ne gre pričakovati. Do takrat pa lahko najbolj prizadeti sektorji utrpijo še dodatne izgube.

Zato je najbolj modro razpršiti finančna sredstva med različne naložbene razrede tako, da bodo vaši portfelji v skladu v vašim naložbenim profilom, ki opredeljuje tudi odnos do tveganja. Obenem pa je potrebno periodično izvajanje rebalansa, kar pomeni ponovno vzpostavitev razmerij med naložbenimi razredi, ki se zaradi različnih stopenj rasti lahko sčasoma porušijo. Tu je zelo dobrodošla pomoč izkušenih finančnih svetovalcev, to vedno poudarimo.

Mesec oktober je minil v znamenju hitrega poslabšanja epidemioloških slik večine držav in pa seveda predvolilnega boja med republikanskim in demokratskim kandidatom za mesto bodočega ameriškega predsednika, brez dvoma najbolj vplivnega položaja na zemeljski obli, ki prehaja v zaključno fazo. To je dogodek, ki bo nedvomno najbolj zaznamoval dogajanje na finančnih trgih v preostanku letošnjega leta.

Analitiki kar tekmujejo v napovedih, kaj se bo zgodilo v primeru zmage enega ali drugega kandidata, o tem si lahko nekaj več preberete v zadnjem delu tega prispevka.

Ukrepi bodo vplivali na hitrost okrevanja gospodarstva

Epidemiološka slika večine pomembnih držav z izjemo Kitajske se je, kot rečeno, v oktobru močno poslabšala. Očitno je svetovno žarišče postala Evropa, ki dnevno beleži rekorde v številu novo okuženih. Tako so vlade evropskih držav v strahu, da pandemija uide izpod nadzora, že začele sprejemati omejitvene ukrepe, podobne kot v prvemu valu pandemije spomladi.

To bo vsekakor vplivalo na hitrost okrevanja gospodarstva, ki se še ni povsem pobralo od učinkov prvega vala, je pa bilo glede na objavljene ekonomske podatke na dobri poti. Jasno je, da bo to vplivalo tudi na finančne trge. Upamo lahko samo, da tokrat ne bo prišlo do zaprtja gospodarske aktivnosti v takšnem obsegu kot spomladi, mnogo podjetij tega enostavno ne bo preživelo.

Finančni trgi konec oktobra zanihali …

Finančni trgi so se sicer v oktobru držali kar dobro, žal pa so v zadnjem tednu močneje zanihali. To je bilo spričo zaključne faze volitev v ZDA sicer do neke mere pričakovano, zgodovinsko gledano trgi tik pred volitvami zaradi povečane nervoze povečini postanejo nestabilni. Situacija se po volitvah običajno hitro umiri.

V tej povečani nihajnosti so jo najslabše odnesle tehnološke delnice, predvsem velikih pet, korporacije skupine FAAMG ( Facebook, Apple, Amazon, Microsoft in Google), ki so sicer letos na vrednosti tudi največ pridobile. Tudi rezultati tretjega kvartala te skupine podjetij, ko so bili objavljeni v minulem tednu in so bili povečini boljši od napovedi analitikov, niso prepričali vlagateljev, da bi se odpravili po nakupih. Najslabše gre trenutno Apple-u, objavil je namreč padec pričakovane prodaje novih Iphonov na Kitajskem, kar mu je kar znatno zbilo vrednost delnic.

Oktober na finančnih trgih

Poglejmo si še, kaj se je dogajalo v oktobru na finančnih trgih, kot prikazuje spodnja tabela.

MSCI World indeks, ki je primerjalni globalni delniški indeks razvitih trgov, je v mesecu oktobru zabeležil padec v višini 2.4 %, merjeno v EUR. Najbolje je šlo to pot trgom v razvoju, njihov globalni primerjalni indeks je zrastel 2.8 %. Še bolje pa azijskim trgom v razvoju, zrasli so v povprečju za 3.5 %, vse merjeno v EUR. Za to ima največje zasluge Kitajska, ki se je prva izvila iz korona krize in ima pozitiven vpliv na celotno regijo. Evropske delnice pa v oktobru najslabše, v povprečju so izgubile več kot 5 % merjeno v EUR. Razloge gre iskati predvsem v poslabšanju epidemiološke slike evrskih držav in grožnjo s ponovitvijo omejitvenih ukrepov, ki bodo škodili gospodarski aktivnosti.

Obveznice zopet pričakovano dobro, njihov globalni primerjalni indeks je pridobil skoraj 1 %, podobno tudi evropske obveznice, vse merjeno v EUR.

Ameriški dolar pa je napram evru nekoliko pridobil na vrednosti, 0.7 %.

Vir: JP Morgan Review of markets for October 2020

Kriptovalute v oktobru odlično

Kriptovalutam so v mesecu oktobru vrednosti zrasle. Bitcoin (BTC), kot najpomembnejši predstavnik kriptovalut, je v oktobru pridobil skoraj 30 %, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Ethereum (ETH), tokrat sicer slabše, ampak še vedno dobro. V oktobru je pridobil več kot 8 % vrednosti.

BITCOIN (BTC), Vir: Yahoo

 

ETHEREUM (ETH), Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo?

Poleg možne prisilne zaustavitve velikega dela svetovne gospodarske aktivnosti v obsegu, ki smo mu bili priča v prvem valu pandemije spomladi, kar je odvisno od nadaljnjega širjenja virusa in bi imelo negativne posledice tudi na finančne trge, bo imel na trge, vsaj kratkoročno, največji vpliv izid ameriških predsedniških volitev.

Dolgoročno sicer zmaga republikancev ali demokratov statistično gledano nima večjega vpliva. O tem smo že pisali. Kratkoročno pa, glede na gospodarsko – politične razmere v svetu, kjer imata oba kandidata zelo različne poglede in odnos do trenutne svetovne problematike ter odprtih vprašanj, bo do vpliva zagotovo prišlo.

Zbrali smo nekaj možnih scenarijev, do katerih bi v globalnem gospodarstvu in ekonomski politiki lahko prišlo v primeru zmage posameznega kandidata. Poudarjamo, da so to zgolj napovedi, ki so verjetne, nikakor pa ni zagotovo, da se bodo tudi uresničile.

V primeru zmage Bidna in demokratske stranke, lahko pričakujemo hiter sprejem novega finančnega paketa stimulativne pomoči ameriškim podjetjem in gospodinjstvom, ki bo dodatno povečalo likvidnost na finančnih trgih, spodbudilo potrošnjo in investicije in s tem pozitivno vplivalo na finančne trge.

Prinaša Biden umiritev na področju ekonomske politike?

Na področju ekonomske politike lahko skoraj zagotovo pričakujemo umiritev in bistveno bolj zmerno politiko, če ne kar odpravo ukrepov trgovinske vojne, kar bo imelo pozitiven vpliv na globalne trgovinske tokove in predvsem države izvoznice, ki so jim Trumpovi ukrepi najbolj škodovali. Tu je potrebno omeniti Evropo in Kitajsko, katerih gospodarstvo je močno izvozno orientirano, predvsem evropsko avtomobilsko industrijo in kitajska tehnološka podjetja, ki so Trumpu najbolj trn v peti.

Biden v svojem predvolilnem boju napoveduje tudi velike investicije v zeleno tehnologijo in alternativne obnovljive vire energije, kar bo seveda dalo veter v hrbet podjetjem, ki so globalni ponudniki tovrstnih tehnologij in rešitev. Biden načrtuje v svojem programu tudi velike investicije v infrastrukturo, s tem bi spodbudil gospodarsko rast, kar pa je priložnost za globalne gradbene korporacije.

Možno slabljenje ameriška dolarja

Zaradi umiritve razmer bi lahko prišlo tudi do slabljenja ameriškega dolarja, potreba po varnem zatočišču se bo namreč zmanjšala. To pa pomeni prosperiteto trgov v razvoju, predvsem Kitajske, pa vendar tudi Evrope.

Zahtevani donosi na ameriške obveznice bi se lahko povečali, vrednost obveznic pa posledično zmanjšala. Evropskim obveznicam kaže bolje, na to vpliva slaba epidemiološka slika evropskega prostora in odkup obveznic s strani ECB (Evropske centralne banke).

Biden napoveduje tudi višje davke za ameriška podjetja. Omeniti velja še farmacevtski sektor, kateremu Biden napoveduje omejitve prodajnih cen in reformo zdravstvenega sistema v ZDA, kar bi lahko imelo negativen vpliv na vrednost delnic farmacevtskih korporacij. Vodilna farmacevtska podjetja namreč kar 50 % prihodkov ustvarijo v ZDA.

Pod Trumpom dolar ostane najbolj trdna valuta?

Zmaga Donalda Trumpa pa pomeni status quo oz. nadaljevanje poznane ekonomske politike na vseh področjih, ki jo že dobro poznamo. Višjih davkov za ameriške korporacije ne bo, prosperirala bodo podjetja, ki proizvajajo fosilna goriva, orožarska industrija in še bi lahko naštevali. Zaradi negotovosti v svetovni trgovini bo dolar ostal najbolj varna in trdna valuta.

Raziskave kažejo, da si Wall Street … najbolj želi zmago Bidna in hkrati »blue wave«, to pomeni demokratsko večino v obeh ameriških domovih, senatu in kongresu. To bi namreč močno olajšalo sprejemanje predlogov in zakonov na področju ekonomske politike. V nasprotnem primeru, če večine ne bo, pa bo to zagotovo prineslo blokiranje s strani republikancev in dolgotrajna pogajanja, kar bo ohromilo učinkovitost ameriške vlade.

Na vse te napovedi pa lahko bistveno vpliva pandemija in kratkoročno zadeve postavi na glavo. Lahko pride še do katerih drugih dogodkov, ki bi lahko imeli vpliv, pa so v tem trenutku še nepoznani. Zato je za vlagatelje tudi v tako zahtevnem obdobju najpomembnejše, da se držijo svoje naložbene strategije in načrta, ne odreagirajo panično ob povečani nihajnosti finančnih trgov in redno izvajajo rebalanse svojih portfeljev.

Skratka, ključno je, da kontroliramo naša čustva in sledimo načrtu, kar je s pomočjo izkušenih finančnih strokovnjakov bistveno lažje, kot če to počnemo sami. Redki to zmorejo sami, večina pa potrebuje strokovno pomoč.

Bi želeli imeti informacije naložbenega tima Vezovišek & Partnerji iz prve roke ves čas na dosegu? TUKAJ PREVERITE, kako.