Stranke se na nas obračajo s številnimi vprašanji, nanje pa odgovarjamo tudi v različnih medijih. Eden od medijev v katerih na konkretna vprašanja o investiranju, varčevanju ter drugih finančnih področjih, odgovarja Mitja Vezovišek, je tudi portal Mojaleta.si.

Vprašanje, ki ga je upravljavec osebnega premoženja prejel pred kratkim se glasi: “Pri Zavarovalnici Triglav imam kapitalizirano življenjsko zavarovanje. Od sklenitve je preteklo že preko 10 let, zato vem, da ob izplačilu, davka ne plačam, imam pa določene izstopne stroške. Kaj mi svetujete – da počakam še nekaj let do izteka zavarovanja ali da se odločim za predujem 80 %? Premoženje je sicer naloženo v skladih, ki trenutno nista med najboljšimi: Triglav rastoči trgi in Triglav High Yield bond. Najbrž bo premoženja še manj, če v naslednjih letih pride spet do krize … Hvala za nasvet.”

Večini tovrstnih produktov se je najbolje izogniti

office-3295556_640Naložbena življenjska zavarovanja, kot ga imate vi, so kombinacija zavarovanja in varčevanja, ki so praviloma obremenjena z visokimi stroški, ki močno vplivajo na rezultat varčevanja. To je glavni razlog zakaj se je večini tovrstnih produktov najbolje izogniti, in vaš ni izjema. Glavna težava niso vzajemni skladi, ki jih imate izbrane v sklopu tega produkta, temveč produkt sam. Ena izmed neprijetnih značilnosti vašega produkta je namreč tudi ta, da NE morete do vseh sredstev, ki jih imate na polici. In to tudi po 10-ih letih varčevanja ne! Zato vam ponujajo 80 % predujem …” opozarja Mitja Vezovišek in ob tem dodaja, da rešitev ni enostavna.  

Kot pravi, mora stranka vedeti, da ji zavarovalnica vseskozi obračunava določene stroške in to ne glede na dejstvo, da premij ne vplačuje več. “Nekateri stroški so fiksni, kar pomeni, da če vzamete predujem in zmanjšate vrednost police, bodo ti stroški v odstotku od vrednosti premoženja močno narasli. Drugič ne drži povsem, da so izbrani skladi slabi. Hitro rastoča podjetja je sklad, ki investira v majhna podjetja v ZDA, katerih delnice so v zadnjih nekaj letih močno zrasle. Konec leta 2018 smo sicer videli korekcijo, a v letošnjem letu se vrednosti ponovno približujejo vrhovom. Nihče ne ve, kaj bo jutri, zato je težko predvideti ali bomo imeli več ali manj,” dodaja strokovnjak s področja osebnih financ.

Tukaj pa je še tretja točka – odločitev glede predujema ali čakanja. “To je odvisno od vaših ciljev, drugih naložb in možnosti, skratka od načrta, ki ga imate ter celotnega naložbenega portfelja. Če načrta nimate in ne spremljate vašega portfelja, potem pa je prvi korak ta, da ga izdelate. Le na podlagi izdelanega načrta je moč sprejeti pravo odločitev. Menjava posameznega produkta je namreč podobno, kot bi na avtu zamenjali eno gumo, ostalih treh pa ne bi niti pogledali,” še opozarja Mitja Vezovišek.

Več o tem, kako izdelati osebni finančni načrt, si lahko preberete tudi v njegovi knjigi TUKAJ

Na vsakem koraku nam ponujajo čudežne rešitve v obliki hitrih kreditov, izrednih limitov, kreditnih kartic, vse, samo da bomo lahko uresničili svoje materialne želje. A te hitre rešitve nas zadovoljijo le za kratek čas, kaj hitro nam začnejo greniti dneve in pogljabljati našo finančno luknjo. In ko enkrat zapademo v dolgove, se iz njih težko izkopljejo.

Saj veste, najbolj mamljiva je situacija, ko v eni uri, samo z osebnim dokumentom na svoj račun dobimo nekaj tisočakov. Kaj vse lahko kupimo s tem denarjem! Ali še bolje, poplačamo vse tekoče stroške in še nekaj nam ostane, da si privoščimo kakšno malenkost. Potem pa … pridejo meseci, leta, ko je treba vse to tudi odplačati.

Zadolževanje je svetovni problem

Kljub temu, da se zavedamo, kakšne so posledice, pa še vedno veliko Slovencev pade na te na prvi pogled zelo privlačne kreditne ponudbe, ki nam jih ponujajo banke. Zakaj je temu tako, je v oddaji Danes na Planet TV razkrila Ana Vezovišek.

“Ne samo Slovencev, zadolževanje je svetovni problem. Ne samo nagle odločitve za hitre kredite, ampak tudi sicer potrošniški krediti, limiti, kreditne kartice, vse to, kar dobiš praktično čez noč, je velik družbeni problem,” pravi specialistka za financiranje in osebni proračun.

Ob tem opozarja, a si nepremičnino res težko zagotovimo brez kredita, a če že naj bo to edini kredit, ki ga imamo. “Do vseh ostalih dobrin pa bi morali priti na drug način ali še bolje, biti brez njih, kot pa si zategovati zanko okoli vratu.”

Slovenci med najbolj varčnimi, ampak …

Ne glede na raziskave, ki kažejo, da smo Slovenci na 3 mestu po višini privarčevanih sredstev, je v realnosti drugače. “Gre za neenakomerno razporeditev, saj če primerjamo lestvice milijonarjev, hitro vidimo, koliko ljudi se s tem na drugi strani pokrije. Me pa ob vsem tem najbolj skrbi za starejšo generacijo, saj je za marsikoga danes že prepozno, medtem ko imajo mlajši sedaj priložnost, da se o vsem tem poučijo,” dodaja Ana Vezovišek, tudi ena od pobudnikov finančnega opismenjevanja v Sloveniji.

Kako je s finančno pismenostjo v Sloveniji?

“Na tem področju smo zelo neizkušeni, ravno pred kratkim smo naredili raziskavo, kjer smo ponovno ugotovili, da smo finančno nepismeni. A to ne velja samo za Slovence. To je svetovni problem, v katerega bo treba vložiti še ogromno dela. Veseli me, da je tudi Zveza potrošnikov Slovenije začela končno delati na tem, saj sama z ekipo že 5 let aktivno delamo na tem, z lastnim denarjem, časom in znanjem investiramo v ljudi, da bi se izognili prezadolževanju in zgodbam, ko se ljudje na koncu upokojujejo in imajo samo 400 evrov pokojnine. Treba bo resnično veliko narediti, če bomo želeli v prihodnje bolj mirno živeti,” dodaja strokovnjakinja.

Ob tem dodaja, da jo vedno znova preseneča, koliko ljudi še danes nasede lepim besedam in obljubam, kljub temu, da se veliko piše in opozarja o tem. Stvari je treba najprej preveriti. 

V življenju se lahko marsikaj zgodi, veliko dogodkov nas ujame nepripravljene, takrat, ko bi si najmanj želeli. A pred nekaterimi nepredvidljivimi situacijami se lahko tudi zaščitimo. Zdaj pa se za hip ustavite in razmislite, kakšne posledice bi imelo za vas in vašo družino, če bi se ta trenutek zgodil kateri izmed navedenih dogodkov:

  • pri prečkanju ceste vas na prehodu za pešce nepričakovano zbije avtomobil in zaradi tega ostanete nepokretni, v invalidskem vozičku,
  • vas nepričakovano zadene kap in zaradi tega ostanete nepokretni,
  • umrete v prometni nesreči,
  • vam zgori hiša in ostanete brez strehe nad glavo,
  • vam ukradejo avto in ostanete brez prevoznega sredstva.

Zaščita mora ustrezati statusu, starosti, višini prihodkov …

“Tudi jaz mislim, da se vam to ne bo zgodilo, a vam za vsak primer, da boste mirno spali, predlagam, da izdelave načrt zaščite delovne sposobnosti, zdravja, življenja in premoženja,” svetuje osebni finančni svetovalec Mitja Vezovišek.

zavarovanjeEna od sestavin osebnega finančnega načrta, ki jih je v svoji knjigi Osebni finančni načrt definiral je prav načrt zaščite delovne sposobnosti, zdravja, življenja in premoženja. Pri čemer kot prvi korak navaja, preveritev stopnje finančne varnosti posameznika oziroma družine. “To mora ustrezati statusu, starosti, višini prihodkov in premoženju ter številu vzdrževanih družinskih članov. Ko govorimo o finančni varnosti, mislimo na štiri pomembne sestavine, za katere moramo oblikovati strategijo:

  • zaščito družine oziroma osnovne socialne varnosti,
  • zaščito izpada dohodka, če postanete delovno nesposobni,
  • zaščito izpada dohodka pri hudi bolezni in
  • zaščito pred izgubo oziroma uničenjem premoženja.”

Zakaj zavarujemo premoženje, sebe pa ne?

Žal je tako, da ljudje brez težav zavarujemo svojo lastnino in se ne sprašujemo o smotrnosti in ceni, ki jo za to plačamo. Večina ljudje sklene zavarovanje kaska za svoj avtomobil, če je ta vreden 20 tisoč evrov, je strošek zavarovanja približno 90 evrov mesečno.

“Ravno nasprotno pa je razmišljanje, ko govorimo o zaščiti pred izpadom dohodka zaradi smrti, invalidnosti ali hude bolezni. Predstavljajte si posameznika s povprečnim dohodkom, za katerega je strošek zaščite izpada dohodka, če postane delovno nepsosoben zaradi invalidnosti, kar desetkrat manjši od stroška zavarovanja avtomobila,” dodaja Mitja Vezovišek.

Če mislite, da zaščite ne potrebujete, si poglejte spodnjo tabelo. Invalidska pokojnina v zadnjih letih sicer upada, toda ne zaradi manj “invalidov” temveč zaradi pogojev, ki so vedno strožji. Še vedno pa je odstotek zelo visok. Vsak sedmi upokojenec ima invalidsko pokojnino, kar je precej zastrašujoče dejstvo. Recimo samo v letu 2015 se je v Sloveniji invalidsko upokojilo preko 4.000 aktivnih ljudi, od tega kar 93 odstotkov zaradi bolezni kot so rakava in srčnožilna obolenja. Le 7 odstotkov se jih je upokojilo zaradi nezgode.

Število pokojnin glede na vrsto pokojnine

Vrsta pokojnine       Število pokojnin na mesec         Struktura    
Starostna 441.844 71,7 %
Družinska 40.262 6,5 %
Invalidska 82.706 13,4 %
Vdovska 51.342 8,3 %
Vir: ZPIZ, februar 2017

Zavedati se moramo, da v kolikor se bomo želeli zaščititi, ko se bomo s situacijo že borili, bomo žal prepozni. Zavarovalnica je tu, da nas zavaruje pred nepredvidenimi dogodki, da nanjo prenesemo tista tveganja, ki si jih sami ne moremo privoščiti. Najprej zaščitimo sebe; svoje življenje, delovno sposobnost in zdravje, na koncu tudi premoženje.

Naj pa opozorimo, da zavarovalnica ni tukaj zato, da pri njej sklepamo varčevanja. Za to so primerne druge finančne institucije, a o tem kdaj drugič. 

Novo leto prinaša spremembe tudi na področju davkov tako za posameznike (pri teh sicer nekoliko manj), kot tudi za podjetnike. Čeprav se v letošnjem letu velik del sprememb še pričakuje, pa je s 1. 1. 2019 že stopilo v veljavo nekaj novosti.

Pa začnimo z dobrimi novicami. Ne samo, da so se v novem letu povišale plače v javnem sektorju, s 1. 1. 2019 se je povišala tudi minimalna plača iz sedanjih 638 evrov na 667 evrov, v letu 2020 pa bo minimalna plača znašala 700 evrov. Takrat bodo iz minimalne plače izvzeti tudi vsi dodatki (za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter težje razmere dela).

Višje starševsko nadomestilo

Z letošnjim letom pa se sproščajo tudi varčevalni ukrepi pri Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Materinsko nadomestilo je tako neomejeno, starševsko nadomestilo pa je omejeno na 2,5 kratnik povprečne plače (doslej je bil dvakratnik). Prav tako se iz 90 % na 100 % povečuje očetovsko in starševsko nadomestilo, dodatek za velike družine pa bodo odslej prejele vse velike družine, ne glede na dohodkovni položaj. Omeniti velja, da bodo do državnih štipendij upravičeni dijaki in študenti iz družin z dohodki pod 659,30 evra neto na družinskega člana.

Omeniti velja še, da bomo za starostno upokojitev v letu 2019 morali moški in ženske dopolniti 60 let in imeti 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Tako kot v preteklem letu, se tudi letos za izračun pokojninske osnove upoštevaj osnove iz najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970 dalje. 

Vsi tisti, ki oddajate premoženje v najem – nepremičnine, je z novim letom v uporabi nov obrazec za napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. A brez skrbi, to je za zdaj tudi vse, kar se je spremenilo na področju nepremičnin, novi zakon o davku na nepremičnine naj bi se sprejel v letošnjem letu, v veljavo pa stopil leta 2020. A letos vseeno ne bo tako »nedolžno«, pričakujete lahko večji nadzor na področju NUSZ, saj občine in FURS bolj preverjajo evidence, kot so jih v preteklosti.

Obetajo se višji prispevki za samozaposlene

V letu 2019 se obeta sprememba višine minimalnih prispevkov, ti se bodo za samostojne podjetnike zaradi rasti povprečne plače v Sloveniji povečali. Prispevki so v letu 2018 za najvišjo davčno osnovo za podjetnike znašali 373 evrov na mesec (najnižji brez olajšave za začetnike). Ti izhajajo iz davčne osnove 60 odstotkov povprečne plače v višini 976 evrov.

Podatki za leto 2019 sicer še niso dokončni, a glede na to, da so plače zrasle, bi se minimalni prispevki lahko povečali za približno 7 evrov na mesec, po novem naj bi znašali okoli 380 evrov. Rast pa se tudi po letošnjem letu ne bo ustavila, saj se bodo v prihodnjem letu ti lahko povišali celo na 399 evrov. Razlog? Dvig plač v gospodarstvu, javnem sektorju in dvig minimalne plače. 

Tako, kot imamo pravila povsod v življenju, obstajajo tudi pravila pri investiranju. Nekateri se kakršnihkoli pravil sicer izogibajo, a pravila investiranja niso napisana zaradi pravil samih, temveč zato, ker je z upoštevanjem teh verjetnost doseganja donosov bistveno višja, kot bi bila sicer. Mitja Vezovišek nam tokrat razkriva 5 osnovnih pravil investiranja.

Prvo pravilo: Izogibaj se naložbam, ki jih ne razumeš

Če torej ne razumete principa delovanja vzajemnih skladov, se o tem, pred investicijo, poučite. To vam bo vzelo nekaj dni ali pa posvet ali dva pri neodvisnem svetovalcu. Najbolj enostaven način je, da obiščete kakšno izobraževalno delavnico in to kombinirate s prebiranjem strokovne literature na to temo.

“Značilnosti bolj kompleksnih naložbenih produktov žal ne morete osvojiti v nekaj dneh. Ker je za to potreben študij in praksa, se tovrstnih naložb izogibajte, če pri investiranju nimate opore v obliki izkušenih strokovnjakov. S tem ne mislimo na prvega svetovalca, ki vam prekriža pot, temveč na osebo (še bolje ekipo), ki ima dokazljive reference ter s katero podpišete mandatno pogodbo o strokovni podpori. Ta naj vsebuje tudi stavek “svetovalec se zavezuje stranki svetovati pošteno in etično, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka,” opozarja Mitja Vezovišek, wealth manager.

Drugo pravilo: Večji ko je pričakovan donos, bolj tvegana je naložba

Izogibajte se naložbam, ki obljubljajo previsoke donose. Donose, ki presegajo 12 % letno, je, za povprečnega vlagatelja, na dolgi rok nemogoče ustvarjati. Če vam kdo obljublja več kot 1 % mesečno ali 12 % letno se raje obrnite stran.

“Drži, da se svet razvija in da se občasno pojavijo izjemne priložnosti za visoke donose ob sprejemljivem tveganju. Takšne priložnosti se npr. pojavijo po obdobjih depresije, nezaupanja in črnogledih napovedi, ki nimajo opore v dejanskih podatkih ali pa v primeru razvojnega preboja, odkritja nove tehnologije, kot je bil npr. parni stroj, internet ali kot je danes “verjetno” blockchain,” dodaja strokovnjak.  

Tretje pravilo: Razpršitev premoženja med različne vrste naložb in različne upravljavce

Kot primer tokrat Mitja Vezovišek navaja odločitev investirati svoje prihranke v vzajemne sklade. “Pri tem je smiselno sredstva razpršiti tako med delniške kot obvezniške sklade, na razvite kot tudi razvijajoče se trge in tudi med več upravljavcev. A to še ni dovolj. V našem naložbenem portfelju je prostor še za kakšne druge finančne produkte, ne samo vzajemne sklade. Katere produkte bomo izbrali, je odvisno predvsem od naše finančne pismenosti, ponudbe in višine sredstev, ki jih imamo na voljo.”

Četrto pravilo: Pazite na stroške!

Stroški pomembno vplivajo na donosnost vsake naložbe. Zato je smiselno med množico podobnih naložb izbirati tiste, ki imajo najnižje stroške. “Ko govorimo o investiranju, se običajno soočimo z različnimi vrstami stroškov, ki različno vplivajo na donosnost. Nekateri so enkratni, druge pa plačujemo stalno, ne da bi se tega zavedali. Prav takšni stroški pa najbolj vplivajo na končni izplen.”

Pri investicijah se običajno srečamo s tremi glavnimi stroški:
– vstopni stroški, ki jih plačamo ob vstopu v naložbo in se gibljejo v razponu od 0 do 6 %;
– izstopni stroški, ki jih plačamo ob izstopu in se gibljejo v razponu od 0 do 3 %;
– upravljavski stroški, ki jih plačujemo stalno in se gibljejo v razponu od 0 do 3 %, pri čemur velja, da ti, na dolgi rok, najbolj zmanjšujejo vrednost premoženja.

Peto pravilo: Nikar ne pozabite na spremljanje naložb in prilagajanje naložbenega portfelja razmeram na trgu

Če želimo dosegati stabilnejše in višje donose, kot večina, potem moramo spremljati in revidirati naš naložbeni portfelj. Kako pogosto je to smiselno početi, da učinek ne bo nasproten?

stock-market-2616931_640“Najprej je treba poznati naložbeno strategijo. S tem mislimo na cilj revidiranja oziroma menjave naložbenih produktov oziroma razredov. Če se odzivamo na dogodke na trgu in lovimo vrhove v času rasti tečajev in najnižje točke v času padanja tečajev, je verjetnost, da bomo pri tem uspešni, izredno majhna. Kaj se bo zgodilo v naslednjih dneh ali tednih je namreč praktično nemogoče napovedati.

Pri revidiranju naložbenega portfelja je tako smiselno zasledovati svetovne trende in naložbeni portfelj usmerjati v nasprotno smer, kot to počne večina. To pomeni, da v času največje panike na delniških trgih, ko mnogi obupajo, kupujemo delnice, namesto, da bi jih prodajali in obratno. To ne pomeni, da se na spremembe na trgih odzivamo dnevno in aktivno trgujemo, temveč so menjave učinkovite le, če jih opravljamo periodično.

Pasivna naložbena strategija običajno prinese višje donose kot aktivna. S tem ne mislimo na popolno pasivnost, temveč na ohranjanje enake naložbene sestave (razporeditev po naložbenih razredih) portfelja, kot jo določimo v investicijskem načrtu. Zato pa najprej potrebujemo načrt!” še dodaja wealth manager.

Članek je bil objavljen v reviji ADMA. 

Pokojnina je nekaj na kar mlad človek ne pomisli. O njej začnemo razmišljati v poznih srednjih letih, nekateri šele tik pred tem, ko naj bi jo dočakali. Takrat pa je zagotovo že prepozno, če prej niste usmerili vsaj nekaj pozornosti in denarja v to področje.

Mitja Vezovišek, osebni finančni svetovalec je za portal Mojaleta.si pripravil nekaj konkretnih odgovorov, ki vam bodo lahko pomagali do spoznanja in verjamemo, da tudi odločitve, da za svojo pokojnino poskrbite sami in danes.

Seveda je ključno vprašanje, zakaj sploh moramo poskrbeti za svojo pokojnino, če delamo, tako kot so naši starši, stari starši in podobno. No, situacija je danes precej drugačna, kot je bila takrat. “Pokojninske blagajne so praktično povsod po Evropi dolgoročno vreča brez dna. Gre za strukturni problem, saj obstoječi sistem lahko zagotavlja izplačilo človeku dostojne pokojnine le v razmerah, ko je razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci stabilno. Temu pa v starajoči se Evropi ni tako, saj se življenjska doba nenehno povečuje, medtem ko potrebna delovna doba za upokojitev temu ne sledi. Dejstvo je, da moramo za dostojno pokojnino poskrbeti sami, kar pomeni, da moramo del prihodkov nameniti varčevanju za pokojnino,” pravi osebni finančni svetovalec.

Ena od možnosti so pokojninski skladi, niso pa edina

Izraz pokojninski skladi je v Sloveniji že nekaj časa poznan, gre za namenske sklade, ki zbirajo presežna sredstva posameznikov in jih investirajo v delnice, obveznice, denarne inštrumente in alternativne naložbe s ciljem ustvarjanja donosa.

“Večina pozna pokojninske sklade t.i. drugega stebra, kamor pretežno vplačujejo delodajalci v imenu zaposlenih, medtem ko pokojninskih skladov t.i. tretjega stebra praktično ne poznamo. Pokojninski skladi so ene izmed možnosti za varčevanje, nikakor pa niso edina. V zadnjih letih smo tudi v Sloveniji spoznali, da varčevanje za pokojnino na banki oziroma v garantiranih pokojninskih skladih, za večino ni primerno. Z začetkom leta 2016 je tako večina ponudnikov pokojninskih skladov uvedla t.i. sklade življenjskega cikla, ki omogočajo izbiro od manj do bolj tveganih naložbenih politik. Bolj tvegana praviloma pomeni višji donos na dolgi rok, a hkrati višja nihanja vrednosti v času varčevanja,” dodaja Mitja Vezovišek.

Varčevanje v pokojninskih skladih seveda ima svoje prednosti, a kot pravi strokovnjak, so te predvsem davčne. “Glavna prednost varčevanja v sklopu drugega pokojninskega stebra, v pokojninskih skladih torej, je odlog plačila dohodnine. Če imamo npr. 1.000 evrov neto plače, lahko z vplačilom 1.000 evrov letno, ene plače torej, prihranimo 270 evrov dohodnine. Ob upokojitvi bodo višja izplačila sicer obdavčena, vendar bo obdavčitev zaradi olajšav bistveno nižja, kot je danes.”

Kdaj? Zdaj!

Marsikdo meni, da je še premlad, da bi začel dajati “na stran” za pokojnino, a v resnici je matematika na strani mladosti. Idealno bi bilo, da bi že s prvo plačo začeli dajati na stran za pokojnino. Zakaj? Če takoj pričnemo dajati na stran del prihodkov, npr. 100 evrov mesečno in to počnemo prvih 10 let, lahko naslednjih 30 let ne varčujemo ničesar več pa bomo še vedno imeli več kot sosed, ki prvih 10 let ne varčuje nič, nato pa naslednjih 30 let po 100 evrov na mesec. Kljub temu, da bo vplačal trikrat več, bo po 40-ih letih imel manj denarja na računu. Vse to zaradi najmočnejše sile v vesolju – obrestno obrestnega računa.

Seveda pa smo Slovenci še vedno skeptični do pokojninskih skladov, kar je v prvi vrsti posledica nizke stopnje finančne pismenosti, omejene izbire ter prodajalcev finančnih produktov, ki promovirajo druge rešitve, kot so npr. naložbena življenjska zavarovanja, saj jim prinašajo mnogo višji zaslužek na račun visokih stroškov, ki jih nevede plača stranka, še opozarja Mitja Vezovišek.

Spet je ta čas v letu. Ulice, trgi in nakupovalni centri so že okrašeni, mi pa počasi razmišljamo o dosežkih preteklega leta in načrtujemo novo. “Ob prehodu v novo leto se radi poigramo z načrti za prihajajoče in največkrat sklenemo tudi, da bomo bolj preudarno ravnali z denarjem. Finančne zaobljube so po javnomnenjskih raziskavah skoraj vedno med top 5 novoletnimi zaobljubami – “shujšati, izboljšati svoje finančno stanje, vaditi, poiskati (novo) službo in zdravo jesti”,” pravi wealth manager Mitja Vezovišek. 

modern-technologies-1263422_640Se tudi vam vsako leto utrnejo podobne želje, ki sčasoma zbledijo v divjem ritmu vsakdana? Tisti, ki se zavedajo neuspešnosti takšnih novoletnih zaobljub, so naredili prvi korak k uresničenju le teh. Zavedanje, da nečesa ne znamo oziroma vemo je namreč prav tako pomembno kot znanje, ki ga moramo pridobiti.

“Vse več Slovencem uspe prehod iz prve faze zavedanja, ki jo opisujemo z ne vem, da ne vem, v drugo fazo zavedanja, ki jo opisujemo z vem, da ne vem. Če ste uspeli prestopiti v drugo fazo zavedanja potem veste, da finančno načrtovanje ni samo za bogate, kot je pogosto mišljenje tistih, ki še nimajo izdelanega osebnega finančnega načrta,” dodaja Mitja Vezovišek. 

Študije kažejo, da lahko načrtovanje koristi vsem, ne glede na njihovo premoženje ali višino prihodkov. Tisti, ki načrtujejo, varčujejo več in so bolj samozavestni glede njihove finančne prihodnosti.

Preglejte naložbe, preverite cilje in odnos do tveganja

V času, ko se globalna gospodarska rast preveša v zadnjo fazo, pogosto pozabimo na potrebo po pregledu naših naložb. Vsi varčujemo, nekateri smo dobra leta na finančnih trgih izkoristili tudi za prenos (dela) prihrankov iz bank v vzajemne, pokojninske ali kotirajoče sklade, posamezne delnice ali alternativne naložbe. Redko kateri pa se tega loti načrtno z definicijo ciljev in odnosa do tveganja.

Le peščica Slovencev ima izdelan investicijski načrt razpršitve premoženja, zato je zdaj zadnji čas za takšen načrt, preden bomo spet krivili druge za 50-odstotni padec vrednosti naših naložb.

Glavne koristi izdelave investicijskega načrta, po nasvetu Mitje Vezoviška, lahko strnemo v pet točk, in sicer:

  1. Zavedali se boste tveganj na katere prej sploh pomislili niste; hkrati boste natančno vedeli, za koliko se lahko zniža vrednost vašega premoženja v primeru zloma na borzi.
  2. Z načrtom boste preverili, kako realni so vaši cilji in kaj morate storiti, da jih boste dosegli.
  3. Poznali boste strukturo vaših naložb, koliko imate delnic, obveznic in alternativnih naložb.
  4. Vedeli boste, koliko stroškov plačujete ponudnikom produktov in spoznali alternativne ponudnike z nižjimi stroški.
  5. Živeli boste bolj sproščeno, z manj stresa in imeli boste več časa zase in za tisto, kar vam je v življenju najpomembnejše.

“Sam načrt pa še ni dovolj. Investiranje namreč ni produkt, temveč proces. To pomeni, da moramo poznati osnovna pravila investiranja, še preden dejansko vplačamo prvi evro. Ena izmed novoletnih zaobljub naj bo vsekakor ta, da boste najprej investirali v svoje znanje, šele nato pa svoj denar.”

Članek je bil objavljen v reviji ADMA.  

Pri dostopu do naših prihrankov bi morali biti ljudje še posebej previdni. V praksi namreč pogosto slišimo, da je ljudem s strani zavarovalnih agentov obljubljeno in ustno zagotovljeno marsikaj, kar ni v skladu s pisno dokumentacijo, ki je v kasneje sklenjena. “Ali pa obljubljeno velja zgolj ob določenih strogih pogojih, za kar bi potem lahko praktično rekli, da ne velja,” opozarja Petra Bokal, osebna finančna svetovalka in soavtorica knjige Hudič je v drobnem tisku.

Dejstvo, da predčasen dostop do prihrankov ni vselej možen in ja, res ni poceni, je eno izmed sedmih zamolčanih, ki jih skoraj zagotovo srečamo pri izbiri naložbenega zavarovanja. Poglejmo si nekaj številk, konkretneje število pretečenih let od sklenitve police, ko lahko zahtevate odkup:  

tabela1_zavarovanja

*Strogi pogoji

Odkup pomeni, da dvignemo vso premoženje, ki se je do dneva odkupa oplemenitilo na naši zavarovalni polici, polico pa se razdre, torej zavarovalnica nima več obveznosti do zavarovanca.

Včasih odkup možen že po šestih mesecih, ampak …

“Pri določenih zavarovalnicah je odkup možen že po šestih mesecih, pri glavnini pa po dveh oziroma treh letih od sklenitve police,” pravi Petra Bokal in dodaja, da je temu tako zato, ker v prvih dveh letih poravnamo predvsem stroške sklepanja, zato se zgolj majhen del vplačanih sredstev plemeniti. “Zavarovalnica Triglav in Sava ob tem postavljata zelo stroge pogoje v kakšnih primerih lahko zavarovanec zahteva odkup (izselitev iz države, smrt upravičenca ali ožjega družinskega člana, 100 % trajna invalidnost ali izguba poslovne sposobnosti ali težje bolezni, nepretrgana brezposelnost daljša od treh mesecev).”