V začetku tega tedna so banke in hranilnice zaznale novo obliko poskusa goljufije s kreditnimi karticami. ”Opaženi so bili primeri, ko neznana oseba (prevarant) pokliče stranko banke ali hranilnice in se predstavi kot zaposleni na oddelku za varnost pri VISA ali MasterCard kartični shemi,” so sporočili iz Združenja bank Slovenije.

Kako lahko ugotovimo, da nas kliče prevarant?

Ob telefonskem klicu že razpolaga z nekaterimi našimi osnovnimi podatki, kot sta ime, priimek, naslov in celo del podatkov o naši kreditni kartici. Obvestijo nas, da je bila naša kartica uporabljena za nakup in preverjajo, če je do tega dejansko prišlo. Vprašajo nas, če smo kupili blago v višini X evrov v Y trgovini z našo kartico in ker je naš odgovor v tem primeru ne, od nas zahteva, da zaupate številko na zadnji strani kreditne kartice (CVC oz. CVV številka), ki se uporablja izključno pri nakupih s kartico preko interneta. Ob tem nam pojasni, da potrebuje te podatke, da se prepriča, da kartica ni bila izgubljena ali ukradena.

Če bomo neznani osebi to številko ali katerikoli drugi podatek zaupali, se bo zloraba šele zgodila, saj bodo našo kartico lahko uporabili za plačilo preko interneta.

Kako zaščititi dostop do premoženja pred nepridipravi?

Združenje bank Slovenije opozarja vse imetnike plačilnih in kreditnih kartic, naj bodo posebej previdni pri tem, ko mu zaupajo podatke. ”Imetniki plačilnih in kreditnih kartic svojih podatkov o karticah nikoli nikomur ne posredujejo preko elektronske pošte oziroma po telefonu.”

Kako najbolje zaščititi svoje kartice oziroma dostop do le-teh pa smo povprašali tudi Ano Vezovišek: “Najbolj pomembno je, da nikoli na prvo žogo ne nasedamo klicem ali elektronskim sporočilom (kakršnim koli sporočilom povezanim z našimi financami) in da pridobimo vse potrebne podatke o klicatelju oz. pošiljatelju. Torej, kdo nas kliče, kdo nam piše, od kod nas kliče, kje dela … in mu povemo, da bomo poklicali nazaj takoj, ko preverimo stanje. Potem pokličemo na našo matično banko (nikakor ne na številko od koder smo prejeli klic!) in preverimo kaj je na tem. Pomembno si je zapomniti, da po telefonu nikoli in nikdar ne dajemo nobenih informacij o naših karticah ali drugem premoženju – nobene številke, nobenega datuma, ničesar.”

Še enkrat izpostavimo, kot pravijo za ZBS, da je pomembno dosledno upoštevanje Temeljnih pravil varne uporabe plačilnih kartic, saj se lahko s previdnim in odgovornim ravnanjem izognete prevaram.

»Obstaja več definicij alternativnih naložb, osnovna pa je, da so to vse naložbe, ki niso tradicionalne,« pravi Mitja Vezovišek, upravljavec osebnega premoženja. Poznamo tri vrste tradicionalnih naložb: delnice, obveznice in denar. »Druga definicija, ki govori o alternativnih naložbah pa govori o tem, da so to naložbe, ki ne kotirajo na borzi. Če ti dve definiciji kombiniramo, dobimo dober vtis, kaj to je alternativna naložba.«

Upravljavcu osebnega premoženja Mitji Vezovišku lahko prisluhnete v »podcastu« Mojih financ z naslovom Kaj se skriva v ozadju alternativnih naložb?, kjer v pogovoru z urednico Mojih financ Marjo Milič, razmišljata o alternativnih naložbah. Celoten posnetek je TUKAJ.

Pravila pri vrednotenju posamezne naložbe

V svetu naložb se pogosto pojavljajo prevare. Obstaja veliko ponaredb, imitacij alternativnih naložb. »Obstaja kar nekaj pravil, ki jih moramo upoštevati, ko vrednotimo posamezno naložbo. Povezane so z osnovnimi značilnostmi naložb.« Mitja ob tem našteva naslednja tri pravila:

Začnimo pri donosu. Če vam nekdo ponuja naložbo, ki prinaša dva odstotka na mesec, pa po možnosti še garantiran donos, to zelo, zelo spominja na prevaro in v 99,9 % je to prevara.
Če vam nekdo ponuja naložbo, ki ni transparentna in ni mogoče razumeti, od kod ustvarja donos in tega tudi nihče ne zna pojasniti, je spet zelo velika verjetnost, da gre za prevaro.
Tretja značilnost pa je, da vam to naložbo ponuja nekdo, ki se s tem ukvarja popoldansko, občasno. Dopoldan je lahko frizer ali mesar, popoldan pa vam ponuja najbolj vročo alternativno naložbo, ki vam bo prinesla petkrat boljše obresti kot depozit. Tam je že jasno, da gre za prevaro ali pa ta, ki vam jo ponuja, ne ve, o čem govori.

Dodaja tudi, da je znakov, da gre za prevaro še več. Včasih tudi profesionalni vlagatelji in svetovalci težko, na prvi pogled ločijo, ali gre za prevaro ali alternativno naložbo.

Vrhunska, najboljši upravljavci, ekskluziven dostop

Produkti so običajno dobro »zamaskirani«, še več, pojavljajo se v medijih in promovirajo jih znane osebnosti. »V Sloveniji je bilo več takih primerov, zadnji je bil Luxuris, ki ga je med drugim promoviral tudi Jure Košir. Ko povežeš zmagovalca, športno osebo, z neko naložbo, za katero pravijo, da je vrhunska in jo upravljajo najboljši upravljavci na svetu in imate samo vi ekskluziven dostop do nje, gre običajno za prevaro. Sem pa prepričan, da tudi Jure in mnogi profesionalci niso vedeli, da gre za prevaro. Bili pa smo skeptični,« pravi Mitja. Bilo je prelepo, da bi bilo res.

Zlato včasih hranilec vrednosti, danes pa …

Od prevar pa k pravim alternativnim naložbam. Zadnje čase je zelo aktualno trgovanje z zlatom. To je bilo še posebej aktualno pred predsedniškimi volitvami v Ameriki. Danes lahko unčo zlata kupimo za 1.190 dolarjev, kar je 12 % več kot v začetku letošnjega leta. A to je še vedno ena tretjina manj kot pred petimi leti. Kaj se torej dogaja z zlatom in kaj lahko pričakujemo?

»Unča je bila nekaj mesecev nazaj tudi 10 % več vredna. Letos je bil porast vrednosti opazen, a v zadnjem mesecu je prišlo do ponovnega padca vrednosti zlata. Zlato je včasih veljalo za hranilca vrednosti, zaščito pred inflacijo. To pa se je končalo leta 2008, ko je na trgu nastala histerija zaradi propada Lehman Brothers in krize, so špekulanti začeli prelivati kapital v zlato. To je pognalo ceno do 1.900 dolarjev in takrat je zlato, vsaj zame, izgubilo pridih varne, mirne naložbe. Morda bo to spet kdaj postalo, a v tem trenutku ni tako. Zlato je ljudska domača naložba. Če smo prej rekli, da je alternativna naložba tista, ki je ne moreš kupiti na borzi, to za zlato skoraj ne drži več. Danes lahko v obliki ETF ali ETFs skladov kupite zlato, ki je podprto s fizično naložbo. Kupite torej papir, da vam nekdo hrani zlato v švicarskem trezorju, s čimer smo blizu tega, kar ponujajo tradicionalne naložbe. Nihče ne ve, kaj se bo naprej zgodilo z zlatom,« poudarja strokovnjak.

Zlato temelj vsakega portfelja?

Nekateri pravijo, da je zlato temelj vsakega portfelja, a kot pravi Mitja Vezovišek, je to zastarela logika. »Je pa res, da obstajajo zelo uspešne teorije, ki kažejo, da je pravi delež zlata v portfelju nekje 7,5 %. To lahko pomaga pri stabilnosti portfelja, kar pomeni, da preprečuje velika nihanja. Portfeljem, ki imajo poleg zlata tudi druge naložbe, zlato lahko pomaga.«

Več o tem, kakšen »lesk« ima zlato v očeh Slovencev in kaj še priporoča upravljavec osebnega premoženja Mitja Vezovišek, pa lahko prisluhnete v »podcastu« Mojih financ z naslovom Kaj se skriva v ozadju alternativnih naložb?, kjer je Mitja Vezovišek, v pogovoru z urednico Mojih financ Marjo Milič, razkril še več. Celoten posnetek je TUKAJ.

Spet je leto naokoli in z njim nova raziskava, ki jo vsako leto naredijo pri reviji Moje finance. V letošnjem letu so se osredotočili na 18 bančnih storitev, ki so jih razdelili na štiri sklope in sicer:

naj osnovni bančni paket, ki vključuje primerjavo 14 storitev,
najugodnejši depozit,
naj potrošniško posojilo ter
naj stanovanjsko posojilo.

Vrh lestvice je že tretje leto zapored zasedla Delavska hranilnica, na dnu lestvice pa se je tokrat znašla Banka Koper (več na http://mojefinance.finance.si/).

Pa je naj banka res naj banka?

Rezultati raziskave, so zagotovo nekaj najbolj vročega, nekaj kar zanima večino ljudi. Vsako leto so radovedni in hitijo preverjati kje na lestvici se nahaja “njihova” banka in koliko (pre)plačujejo bančne storitve. Seveda kaj hitro ugotovijo, da jim nič ne pomaga, če se “njihova” banka nahaja na desetem mestu, ko pa imajo tam stanovanjski kredit, ki jim onemogoča kakršenkoli prestop (žal so si prestop onemogočili s kreditno pogodbo). Tako le nemočno opazujejo in si želijo, da bi cena storitev padla ali pa vsaj ostala tam kjer je in da se njihova kreditna pogodba kmalu izteče.

Tisti, ki se vsakodnevno srečujemo z različnimi ponudbami bank in spremljamo dejansko dogajanje na trgu, si te rezultate raziskave ogledamo še s toliko večjim zanimanjem. Zakaj? Ne zato, da preverimo cene njihovih osnovnih bančnih storitev (kot je plačilni promet), ki so tako ali tako uradno objavljene, temveč, da preverimo njihovo uradno konkurenčnost na področju kreditiranja. In kaj vsako leto ugotovimo? Da so na žalost objavljene obrestne mere eno, v praksi pa se dogaja nekaj čisto drugega.

Kdaj banke pokažejo svoj pravi obraz?

Zanimivo je, da banke navajajo obrestne mere, ki naj bi veljale brez kakršnihkoli pogojevanj, potem pa, ko gre zares, pokažejo svoj pravi obraz. Seveda je pri tem potrebno poudariti, da to ne velja za vse banke, zato ni pravično, da se nekatere banke res držijo pravil, druge pa gredo malce mimo njih. Mimo njih gredo tiste, ki se zavedajo, da jim bo slaba uvrstitev na lestvici pripeljala manj strank.

Pa si poglejmo kaj banke največkrat pogojujejo in tega ne navajajo, kreditojemalci pa ne vedo oziroma si ne znajo preračunati kaj to za njih pomeni.

1. Razmerje med vrednostjo nepremičnine in višino kredita je zelo pomembno

Torej, če je nepremičnina vredna 100.000 evrov, vi pa bi želeli 80.000 evrov, se boste morali pri iskanju banke in ugodne ponudbe zelo potruditi. Vse banke namreč ne financirajo tako visokega razmerja. Ponekod je ta meja že pri 60 %, kar pomeni, da bi vam v zgoraj navedenem primeru banka povišala obrestno mero tudi do 1,00 %. In kdaj vam to povedo? Pet pred dvanajsto, ko nimate več manevrskega prostora in ne morete na drugi banki zaprositi za kredit.

2. Obvezna cenitev s strani pooblaščenega cenilca

Sicer tukaj govorimo o strošku med 250 in 400 evri (odvisno od vrste nepremičnine), pa vendar ni to nekaj kar bi zanemarili, še posebej, če ocena vrednosti banki potem ne bo ustrezala in bo zaradi nje kredit zavrnila.

3. Sklenitev “paketa”

Osnovne storitve poslovanja banke sodijo morda v zlato sredino, vendar kaj vam to pomaga, ko vas prepričajo v to, da sklenete paket, ki zajema tudi limit, kreditno kartico, zavarovanje brezposelnosti, nezgodno zavarovanje itd. Ko vse to začnete veselo uporabljati pase tega enostavno ne morete več znebiti (poudarek na limitu in kreditni kartici). In sledi plačevanje negativnih obresti, opominov itd.

4. Sklenitev rentnega varčevanja

Ta pogoj je za marsikoga navidez zelo privlačen. Misli si: “Super! Bom vsaj varčeval. Tako ali tako bi moral! In če bom rabil sredstva, jih bom vzel ven.” Žal ne gre tako. Določena varčevanja so vezana na vašo upokojitev. Torej, če imate danes še 30 let do upokojitve do teh sredstev ne morete nikakor priti – samo z odločbo o upokojitvi. Zato je potrebno biti zelo previden. V primeru,da tega pogoja ne boste sprejeli, pa se seveda obrestna mera ustrezno zviša. Takoj, ste si prislužili dodatnih +0,30 % ali celo več.

5. Sklenitev nezgodnega zavarovanja z enkratnim plačilom

To je eden izmed pogojev, ki je tudi zelo zavajajoč. Prvič iz vidika cene, ko banka stranki predstavi ponudbo in strošek enkratne premije enostavno doda k znesku kredita, češ, saj ne boste imeli bistveno višjega obroka. Stranko s tem potolaži, da ima tako mir za celih npr. 20 let, po drugi strani pa ji banka lahko naredi zelo veliko škode. O kakšni škodi govorimo? Lahko tudi o zelo dramatični. Kreditojemalci mislijo, da so s tem ustrezno zaščiteni in da je v primeru najhujšega za njihove bližnje poskrbljeno. Potem pa pride do naravne smrti in nihče ne dobi nič. Kredit pa ostaja. Kot drugo pa govorimo o strošku zavarovanja. Če bi to zavarovanje sklenili drugje, bi bila po naših izkušnjah premija precej nižja. Poleg tega bi jo plačevali sproti in če bi kredit odplačali pravočasno tako nebi ničesar preplačali. V primeru enkratnega plačila pa vam banka oz. zavarovalnica ničesar ne bo vračala.

6. Paket zavarovanj

(Sklenitev zavarovanja avtomobila, življenjskega zavarovanja, zavarovanja nepremičnine itd.)
Saj poznate tisto: “Če boste pri nas sklenili vsa zavarovanja, vam ponudimo 50 % popust”. In potem stranka čez npr. tri leta po naključju preveri kakšna zavarovanja ima sklenjena in ugotovi, da jih kljub začetnemu 50 % popustu še vedno preplača 30 %. Kaj bi si ob tem mislili? Koliko nas potem stane kredit v resnici?

Če kdaj, je ZDAJ pravi čas za spremembo! Nujno preverite kakšen kredit imate!

V zadnjih dveh letih smo v pregled dobili več sto kreditnih pogodb in le redko se je našla takšna, na katero nismo imeli komentarja. Enega izmed primerov, ki ga še danes ne moremo kar tako pozabiti, smo objavili na mojkredit.eu.

Gospa je leta 2008 podpisala kreditno pogodbo z zelo visoko obrestno mero, s katero bi kredit v znesku 100.000 evrov v 30-tih letih, preplačala za 139.508 evrov. Potem pa je z našo pomočjo prišla do ugodnejšega, s katerim bo prihranila kar 87.731 evrov!

Si predstavljate!? Kakšna bi bila šele razlika v kolikor bi bil znesek kredita višji in ne bi upoštevali nepotrebnih dodatnih pogojev.

Upamo, da niste med tistimi, ki so sklepali kreditne pogodbe z res slabimi pogoji … Z enostavnim izračunom se lahko takoj prepričate ali je vaš kredit ugoden ali ne in kaj vas čaka v prihodnje. Ja, v prihodnje! V kolikor imate kredit z variabilno obrestno mero in vas čaka še 15, 20 ali več let odplačevanja, se morate nujno pripraviti na to, da se bo vaš obrok v prihodnosti povišal. Za koliko? Preverite tukaj.

Recite STOP slabim kreditnim pogojem, saj si zaslužite le najboljše!

Veste kaj je moratorij? Ali kaj so interkalarne obresti? Za vas smo pripravili nekaj osnovnih izrazov, da vas bančnik ne bo nikoli presenetil!

Poznavanje osnovnih bančnih izrazov vam bo gotovo prišlo prav. Morda, ko boste najemali kredit ali pa takrat, ko vas bo nekdo izmed vaših znancev prosil za obrazložitev. Preberite kateri so osnovni izrazi s katerimi se največkrat seznanimo v banki.

Amortizacijski načrt

Je načrt odplačevanja kredita, v katerem se za vsa prihodnja obdobja pripravi pregled zneskov anuitet, obresti, razdolžnin in ostankov dolga po posameznih plačilih.

Anuiteta

Je običajno mesečni znesek odplačila kredita, s katerimi se v enakih, vnaprej določenih zneskih izplačujejo glavnica in obresti.

Efektivna obrestna mera (EBM)

Je način prikazovanja obrestne mere, ki upošteva tudi vse stroške, ki so povezani z odobritvijo kredita. Sestavljena je iz fiksne ali variabilne o.m. + stroške odobritve + drugi stroški (vodenje TRR, zavarovanje, itd.).

Euribor

Je medbančna obrestna mera za depozite v evrih, ki se oblikuje na evropskem medbančnem deviznem trgu. Reprezentativne banke iz evro območja si po EURIBOR-u medsebojno ponujajo depozite (posojajo denar) za določeno ročnost odplačevanja kredita.

Interkalarne obresti

So obresti, ki se obračunajo za čas od začetka porabe kredita do začetka odplačevanja kredita in se ponavadi obračunajo po pogodbeni obrestni meri.

Libor

Je kratica za “London Interbank Offered Rate” – londonska medbančna obrestna mera, katera trenutno na slovenskem bančnem trgu ni dostopna.

Moratorij

Je odlog plačila zapadlih obveznosti.

Solidarni porok

Je fizična oseba, ki poleg kreditojemalca podpiše kreditno pogodbo in s tem jamči za poplačilo kredita.

Zavarovalna premija

Je cena zavarovanja, ki jo plača kreditojemalec ob najemu kredita. Pozor! S tem zavarovanjem ni krita obveznost do banke v primeru smrti kreditojemalca. S tem banka zavaruje svojo terjatev pri zavarovalnici in v primeru ne-odplačevanja kredita, le-to odstopi v izterjavo zavarovalnici.

Vas zanima kakšna je vaša kreditna sposobnost? Kolikšen je maksimalen znesek, ki ga lahko dobite?

Kot zanimivost vam lahko povemo, da se najpogostejša vprašanja s strani bodočih kreditojemalcev navezujejo ravno na kreditno sposobnost.

Vprašanje se ponavadi glasi: Kolikšen je maksimalen znesek kredita, ki ga lahko dobim?

Seveda to pomeni kredit na maksimalno dobo in z minimalno lastno udeležbo. In verjeli ali ne, ravno to vprašanje sproži tako imenovan tihi alarm v glavi bančnika. Zakaj? Zato, ker ste mu takoj dali vedeti, da še nimate izdelanega finančnega načrta in da niti najmanj niste pripravljeni na bodoče obveznosti.

Sicer pa – a res mislite, da vam bo bančnik na podlagi višine vaših prihodkov ali bolje, vaše neto plače, povedal kakšen mesečni obrok ste resnično sposobni odplačevati? Odgovor je ne. Na žalost višina vaših prihodkov ni realni odraz vaše kreditne sposobnosti. Realni odraz je vaš življenjski standard.

V nadaljevanju za vas razkrivamo najpogostejše napake pri izračunu kreditne sposobnosti

Neupoštevanje rasti Euribor-ja

Za tiste, ki ne veste:

Euribor je kratica za Euro Interbank Offered Rate (medbančna ponujena obrestna mera znotraj Evra) in je dnevno povprečje obresti po katerih si banke posojajo denar.

Obrestne mere, ki se najpogosteje uporabljajo pri dolgoročnih kreditih so tako sestavljene iz Euribor-ja in pribitka ali “marže” banke. Euribor je danes zelo nizek in v povprečju znaša 0,34 % (6-mesečni). V zadnjih desetih letih pa je povprečni 6-mesečni Euribor znašal 3,05%.

To pomeni, da lahko kreditojemalec v prihodnosti pričakuje precej višji mesečni obrok. Če ta danes znaša 423 €, bo takrat znašal 580 €.

Pri izračunu višine mesečnih prihodkov se upoštevajo tudi malica, prevoz, dnevnice itd.

Nemalokrat se zgodi, da bodoči kreditojemalci želijo, da bi vse banke upoštevale tudi dodatek k plači – malico, prevoz, dnevnice, kilometrino…

To za potrošnika tisti trenutek predstavlja velik plus, je pa lahko na drugi strani tudi velik minus. Zakaj? Kaj, če se vam pripeti nezgoda, ki bi vam za več mesecev onemogočala delo?

Si predstavljate kaj se bo zgodilo potem? Ne boste prejeli nobenega izmed prej omenjenih dodatkov. In sedaj preverite kakšen odstotek ti dodatki predstavljajo glede na vašo neto plačo. V kolikor je ta zelo velik morate biti še posebej previdni. Ni namreč malo primerov, ki jim je takšna izguba dohodkov onemogočila odplačevanje obveznosti.

Kreditojemalci ne računajo, da se bodo pred zaključkom kredita upokojili.

Predstavljajte si, da ste stari 50 let in najemate kredit z mesečnim obrokom v višini 400 €, na dobo 20 let. Čez 10 let se boste upokojili. Si predstavljate kaj vas čaka? Moramo biti iskreni.

Naslednjih 10 let vas čaka zelo težko obdobje. V kolikor je mesečni obrok na začetku predstavljal 1/3 vašega mesečnega prihodka, bo takrat najmanj 1/2. In če že danes obrok predstavlja veliko mesečno obremenitev, bo potem še toliko težje.

Naj vas potolažimo. Obstaja način, kako se VARNO zadolžiti.

Upoštevajte zlato pravilo, ki bi ga moral preizkusiti vsak bodoči kreditojemalec:

Najmanj 6 mesecev pred najemom kredita pričnite z vodenjem vašega osebnega ali družinskega proračuna. Le na ta način boste ugotovili kakšna je vaša kreditna sposobnost.

Kako boste to ugotovili?

Vodite vse prihodke in odhodke. Kako? Danes obstaja že kar lepo število bank, ki to počnejo namesto vas. Tako tudi izgovor, da nimate časa, odpade. : -)

Vsak mesec boste na koncu obračunskega obdobja videli, kakšen prihranek ste uspeli doseči. In ta prihranek je vaš bodoči mesečni obrok iz naslova kredita.

V kolikor danes menite, da lahko vaš mesečni obrok znaša 300 €, to pomeni, da morate naslednjih 6 mesecev vsak mesec privarčevati 300 €. Tako boste občutili kaj vas čaka prihodnjih 15, 20 ali celo 30 let.

In nenazadnje boste z vodenjem osebnega ali družinskega proračuna banki dokazali, da vam takšen mesečni obrok ne bo predstavljal prevelike obremenitve ali pa boste kaj hitro spoznali, da zaenkrat še niste pripravljeni plačevati takšne obveznosti.

Kako lahko zlezemo iz večnega minusa?

V prvi vrsti si moramo postaviti ta cilj in ga časovno opredeliti. Pogledati, kakšne so naše trenutne obveznosti, jih razvrstiti od najmanjše do največje in potem začeti odplačevati vse lepo po vrsti. Pri tem refinanciranje ni najboljša rešitev, saj v večini primerov čez leto ali dve spet zaidemo na stara pota.

Odločilno je, da začnemo spreminjati svoje navade in ravnanje z denarjem. Da poiščemo rezerve, ki jih lahko usmerimo v odplačevanje obveznosti. Kako to naredimo? Začne se pri zapisovanju čisto vseh prihodkov in odhodkov in kaj hitro bomo našli 10 ali 20 odstotkov sredstev, ki jih lahko preusmerimo drugam.

Na kaj moramo paziti, ko sklepamo zavarovanja?

Tudi pri izbiri ustreznih zavarovanj lahko veliko prihranimo s tem, da vnaprej premislimo, kakšnim finančnim tveganjem smo izpostavljeni. Najlažje je, da se vprašamo, kaj če. Kaj če me jutri več ni, kaj če se poškodujem, zbolim ali pa pride do zloma na borzi, potresa ali poplave v naravi?

Zato je prvi korak pri izbiri zavarovanj načrt zaščite življenja, delovne sposobnosti, zdravja in premoženja, tudi finančnega. Šele nato sledi izbira posameznih produktov, kjer je pametno upoštevati načelo čim manj, a vse, kar potrebujem. Pri tem pa vedno ločimo zavarovanje od varčevanja in primerjamo ponudbe vseh ponudnikov.

Kako je najbolje varčevati?

Tako da dosežemo največji donos na enoto tveganja, pri pa plačamo najnižje možne stroške in davke. Ja, sliši se preprosto, a v resnici ni. Tako kot ni enopomenskega odgovora, kjer je ta odvisen od naših predhodnih izkušenj, ciljev, ročnosti, naložbenega profila in strategije, starosti, premoženja in zneska, ki ga imamo na voljo za varčevanje.

Načeloma bi lahko rekli, da več imamo časa, znanja, izkušenj in denarja, več tveganja si lahko privoščimo in kompleksnejše finančne produkte lahko izbiramo. Sicer pa se je najbolje držati produktov, ki jih razumemo, ali poiskati strokovno pomoč osebnega finančnega svetovalca.

Kako je z zavarovanji, ki so hkrati varčevanja?

Zavarovanje in varčevanje je najbolje ločiti, saj so izkušnje pokazale, da je paketna ponudba, razen redkih izjem, vedno slabša. V večini primerov je bolje izbrati tako imenovano riziko zavarovanje, ki vsebuje le zavarovalno komponento, in varčevati ločeno.

Največja težava tako imenovanih naložbenih življenjskih zavarovanj, v katerih sta združena zavarovanje in varčevanje, je v visokih stroških, ki so jih zavarovalnice morale razkriti šele po sprejetju evropske direktive pred nekaj leti. Pred tem so uspešno prikrivale te stroške, ne samo strankam, temveč tudi zavarovalnim zastopnikom.

Številni med njimi še danes ne vedo, da je povprečen strošek ‘varčevanja’ pri naložbenih življenjskih zavarovanjih kar 14 odstotkov. In to ne vključuje stroška zavarovanja, to je rizika premije. A visoki stroški niso edina težava. Večina tovrstnih zavarovanj je povrhu vsega še nepregledna, ponuja le omejene možnosti sprememb in dvojno obdavčitev, kadar gre za dobo, krajšo od 10 let. Po drugi strani je varčevanje z naložbenimi življenjskimi zavarovanji po preteku 10 let neobdavčeno.

Prednost je tudi v tem, da nekatera zavarovanja ponujajo dostop do naložb, do katerih sicer z majhnimi zneski ni mogoče priti, vsebuje elemente garancije, ponujajo finančni vzvod in še kaj bi se našlo. Zato si tista redka naložbena življenjska zavarovanja, ki ponujajo tovrstne elemente in so hkrati stroškovna ugodna, zanimiva alternativa varčevanju v investicijskih skladih. A žal je takšnih pravih investicijskih zavarovanj (kot imenujemo naložbena življenjska zavarovanja z minimalno zavarovalno vsoto za smrt in brez dodatnih zavarovanj) zelo zelo malo.

Ana in Mitja Vezovišek sta v reviji Jana svetovala bralcem, kako se odločiti za varčevanje, oplemeniti premoženje in pravilno upravljati z denarjem. Ker želimo, da čim več ljudi prebere praktične in neprecenljive nasvete, smo se odločili, da jih objavimo tudi na naši spletni strani.

Na kaj moramo paziti, ko najemamo posojilo?

Na marsikaj, še zlasti ko gre za stanovanjska posojila. Narediti moramo načrt financiranja, v katerem ugotovimo, koliko si dejansko lahko privoščimo, in tega nam ne pokaže kreditna sposobnost (čeprav večina bank izhaja ravno iz tega). Predvideti moramo možne scenarije – spremembo EURIBOR (če najamemo posojilo z variabilno obrestno mero), upad prihodkov, izgubo zaposlitve, delovne sposobnosti …

Pomena priprave se premalo zavedamo, in zato je toliko žalostnih zgodb, ko ljudje ne zmorejo več plačevati obveznosti. Osnovno pravilo pri najemanju stanovanjskega posojila pa je: dajajmo vsaj šest mesecev predviden znesek mesečne obveznosti na stran, da bomo občutili, kaj nas čaka naslednjih 15, 20 ali celo morda še več let. In ko bomo enkrat vedeli, kolikšen obrok si lahko privoščimo, se začne lov za iskanjem najboljšega ponudnika.

Na kaj moramo paziti, ko gremo v minus oziroma ko nam povečajo limit?

Da ga bomo morali vrniti, ne glede na to, v kako težkem položaju se bomo morda znašli. Na to namreč marsikdo kar malce pozabi in krivi banke. Limit je daleč najdražja oblika financiranja, ki se ga tudi najtežje znebimo. Preprosto si mislimo, da nam pripada, da ga bomo imeli večno … v resnici pa gre za metanje denarja skozi okno. V povprečju je skupna obrestna mera med 12 in 15 odstotki na leto (odvisno od višine limita), saj vključuje odobritev limita, zavarovanje limita in obrestno mero za dovoljeno negativno stanje.

Kje nas najpogosteje ‘nategujejo’, ko gre za finance?

Uh, na večini področij, pri čemer se o nekaterih bolj govori in o drugih manj. Na prvem mestu bi omenila sklepanje zavarovanj, kjer gre pogosto za izkoriščanje ranljivosti in nevednosti ljudi ter dajanje praznih obljub. Na drugo mesto bi umestila banke (seveda ne vseh, pa vendar), kjer bi lahko rekli, da gre že bolj za prikrito ‘nategovanje’, saj mora posameznik na primer ugodno obrestno mero ali na splošno za to, da sploh dobi limit ali posojilo, skleniti bodisi naložbeno zavarovanje, varčevanje, vzeti kreditno kartico, imeti poseben račun in podobno.

Sledijo različne ponzijeve sheme, ki ponujajo ‘enkratne’ finančne produkte, pri čemer računajo predvsem na naivnost in pohlep posameznikov in kjer na koncu posameznik ostane brez vsega. In še bi lahko nadaljevali … recimo na področju nepremičnin, zasebnih posojil. Bolj ko smo izobraženi, manj bomo nasedali prevaram in sprejemali napačne odločitve.

Kako lahko nehamo živeti od plače do plače?

V Ameriki so pred časom delali raziskavo, v kateri so ugotovili, da kar 76 odstotkov ljudi živi od plače do plače. Če bi to raziskavo delali v Sloveniji, bi bil ta odstotek najbrž še višji. Zakaj je tako težko pretrgati ta krog? Ker smo vajeni porabiti vse in še več.

V resnici pa bi bilo naše življenje lahko veliko bolj preprosto, če bi si prvega v mesecu na račun nakazali toliko, kolikor dejansko potrebujemo, in potem denar, ki ga dobimo s plačo, preusmerili na drug, na primer varčevalni račun. Prvega v naslednjem mesecu si nato ponovno nakažemo, kolikor potrebujemo, z varčevalnega računa. Tako začnemo bolj racionalno ravnati z denarjem, vemo, koliko ga lahko namenimo za posamezno kategorijo izdatkov (na primer hrano, otroke, stanovanje …) in ne živimo prek svojih zmožnosti. Poleg tega se nam ne zgodi več, da bi morali recimo zavarovanje avtomobila plačati na obroke.

Dan pred zgodovinskim referendumom v Veliki Britaniji smo se s sodelavci šalili, da nas ponoči čaka malo drugačen teambuilding. Načrt je bil, da se ob treh zjutraj dobimo v pisarni v Kristalni palači! Nataša je bila zadolžena, da prinese čips, Urban pivo, Dragano pa smo prosili za kavo iz Mc’Donaldsa, ki je odprt 24 ur. A, ker smo se dobro pripravili in ker vendarle nismo v Londonu, smo to noč mirno spali.

Zgodovinska odločitev jasna že od razpisa referenduma

Da bomo priča zgodovinski odločitvi, ki lahko vpliva tudi na naša življenja, ne samo naložbene portfelje, je bilo jasno že od razpisa referenduma. Dogajati pa se je začelo šele v zadnjem času. Naš naložben tim je že 10 dni pred referendumom sprejel odločitev, da vsem strankam, za katere spremljamo naložbene portfelje, pojasnimo tveganje in predlagamo prilagoditev njihovih portfeljev na način, da zmanjšamo delež tveganih (delniških) naložb. To se sicer lahko izkaže za napako, zato tega ni smiselno početi pogosto, a tokrat je naložbeni tim presodil, da gre za pomemben dogodek in je bolje igrati na varno.

Nekaj dni prej smo na delniških trgih videli začetek upadanja delniških indeksov. Razlog za padec so analitiki pripisovali strahu vlagateljev pred morebitnim izstopom Velike Britanije iz EU, saj so ankete prvič kazale, da bi Velika Britanija lahko izstopila iz EU (kar so poimenovali Brexit). A to ni bil edini razlog. Poleg Brexita so analitiki pozorno spremljali tudi zasedanje ameriške centralne banke, ki bo slej kot prej dvignila ključno obrestno mero, četudi tokrat tega še ni storila. Glede na brexit je vprašanje, kdaj sploh bo, saj lahko spet pričakujemo ukrepanje centralnih bank, ki bodo želele pomiriti finančne trge.

Kam z denarjem?

Dejstvo je, da se bližamo tudi poletnim dopustom, kar pomeni, da se bo zmanjšala likvidnost na trgu, kar lahko tečaje hitro potisne v eno ali drugo smer. V izogib negativnim pretresom smo strankam tako svetovali zmanjšanje uteži delniških naložb. Vprašanje je bilo le kam z denarjem? Obveznice namreč več ne ponujajo varnega zavetja, saj so zahtevane obrestne mere na zgodovinsko nizkih ravneh, zato je varno zavetje bolje iskati v denarju oziroma denarnih skladih, plemenitih kovinah in ostalih alternativnih naložbah. V letošnjem letu smo že pred brexit-om videli lepo rast plemenitih kovin in delnic zlatih rudnikov ter nafte. Medtem, ko so za plemenite kovine na čelu z zlatom napovedi še vedno dobre pa so analitiki mnenja, da se je rast nafte vsaj kratkoročno ustavila.

Brexit je tu! Kako naprej?

V teh dneh lahko pričakujemo močnejšo korekcijo na finančnih trgih, kar zna biti lepa priložnost za poceni nakupe. V primeru ustreznih reakcij politike in centralnih bank se bodo trgi hitro osredotočili na ekonomske kazalnike, ki so trenutno v ozadju ter naslednji veliki letošnji dogodek, ki bodo volitve v ZDA. Kljub temu, da precej vlagateljev ni bilo dobro pripravljenih na brexit, saj so trgi v zadnjih dneh pred referendumom rasli na podlagi napačnih anket, je na trgu ogromno denarja, ki čaka na priložnost. Zato več deset odstotnih padcev ni pričakovati. Po pričakovanjih raziskovalne družbe BCA Research naj bi največ izgubile prav delnice indeksa Euro Stoxx 50, in sicer predvidoma slabih 13 %, delnice indeksa FTSE 100 pa naj bi izgubile dobrih 10 %. Seveda tudi delnice trgov v razvoju ne bodo brez rdeče barve, najbolje jo znajo odnesti prav delnice ZDA.

“Kupuj, ko drugi bežijo!”

Vse skupaj zahteva ukrepanje v primeru enkratnih vplačil, medtem, ko takšni dogodki mesečnim varčevanjem pomagajo do boljše povprečne cene in s tem višje povprečne donosnosti. Zelo narobe bi bilo prekinjati obstoječa mesečna varčevanja, še posebej če imamo do cilja še vrsto let. Kar zadeva enkratna vplačila pa je za prilagoditev portfeljev verjetno že prepozno. Bolj smiselno bo ubrati strategijo Warrena Buffetta: “Kupuj, ko drugi bežijo!” Torej, pripravite denarnice, saj bomo lahko kupovali poceni. Le politiki in centralne banke morajo odigrati svojo vlogo …