V časniku Finance so svetovalcem postavili vprašanje kako v tem trenutku naložiti 10, 30 ali 50 tisoč evrov. Kratkoročno priporočam depozit na banki, dolgoročno – dlje kot pet let – pa je že precej odvisno od vrednosti privarčevanih sredstev,” je za časnik Finance povedal Mitja Vezovišek.

“Za doseganje naložbenih ciljev je treba oblikovati naložbeni portfelj, ki ga navadno sestavimo z uporabo enega ali več različnih naložbenih produktov, kot so delnice, obveznice, investicijski skladi in alternativne naložbe. Če predpostavljamo, da teh produktov stranka nima, in se osredotočimo le na prosta sredstva za naložbe ter finančne cilje, svetujem, da se naložbeni portfelj oblikuje glede na ročnost. Kratkoročno priporočam depozit na banki, dolgoročno – dlje kot pet let – pa je že precej odvisno od vrednosti privarčevanih sredstev,” je za časnik Finance povedal Mitja Vezovišek.

Tisti z 10 in 30 tisoč evri naj 20 odstotkov portfelja vložijo v srednjeročne obveznice oziroma obvezniške sklade, 40 odstotkov v dolgoročne obveznice oziroma sklade absolutnega donosa, 40 odstotkov pa v košarico delnic na razvitih (večji del) in trgih v razvoju (manjši del). Za vlagatelje, ki imajo na voljo več kot 30 tisoč evrov, priporočam nekoliko več tveganja. Tako naj 15 odstotkov sredstev naložijo v srednjeročne obveznice oziroma obvezniške sklade, 40 odstotkov v dolgoročne obveznice oziroma sklade absolutnega donosa, 30 odstotkov v košarico delnic na razvitih (večji del) in trgih v razvoju (manjši del) ter 15 odstotkov v alternativne naložbe, kot so zlato, surovine, nepremičnine in alternativni skladi.

Pri srednjeročnem vlaganju, torej od enega do pet let, priporočam kombinacijo obeh pristopov – kratkoročnega in dolgoročnega.«

Celoten članek je bil objavljen v časniku Finance.

Konec poletja pomeni konec počitnic in priprave na novo šolsko leto. Bolezni in poškodbe so sestavni del otroštva in naivno razmišljanje o tem, da se mojemu otroku ne bo nič zgodilo, je nesprejemljivo. Nujno je, da zaščitite otrokovo delovno sposobnost.

Poskrbite za socialno varnost otroka

Bolezni in poškodbe so sestavni del otroštva in naivno razmišljanje o tem, da se mojemu otroku ne bo nič zgodilo, je nesprejemljivo. Veliko ljudi pravi, da plačujejo zavarovanja za otroka že leta in da je to “nek” nepotreben strošek, saj se otroku nič ne zgodi. Nikoli ni bolan, nikoli ni polomljen. Res je, da praske in zlomi, ki se zacelijo, ne predstavljajo finančnega bremena za starše, a hujše bolezni oziroma poškodbe s trajnimi posledicami imajo lahko dramatične finančne posledice za celo družino. Dovolj je, da se kaj hudega zgodi enkrat. Zato je nujno, da zaščitite otrokovo delovno sposobnost z nakupom ustrezne zavarovalne vsote. To je tudi edino zavarovanje, ki ga naši otroci običajno potrebujejo.

Za primer nezgode poznamo nezgodno zavarovanje, za primer bolezni pa zavarovanje kritičnih bolezni, ki je v Sloveniji še v povojih in ni ustrezne ponudbe. Poleg tega je pri mladostnikih tveganje razvoja bolezni bistveno nižje, kot pri odraslih osebah, zato je najbolj pomembno, da so ustrezno nezgodno zavarovani.

Trije koraki do ustreznega kritja

Da boste izbrali ustrezno kritje za vašega otroka sledite korakom, ki jih opisujemo v nadaljevanju.

1) Preglejte spletne strani ponudnikov nezgodnega zavarovanja za otroke

Pri izbiri izberite tisto zavarovanje, ki ponuja najvišjo zavarovalno vsoto za primer trajne invalidnosti in najmanj ostalih kritij. Stroški, povezani z invalidnostjo, bi predstavljali največje breme za družinski proračun. Ob težji invalidnosti je treba preurediti bivališče, hkrati pa nas lahko doletijo visoki stroški negovanja, specialističnega zdravljenja in medicinske opreme. Izključena ni niti možnost, da mora vsaj eden od staršev ali partnerjev zapustiti službo. Ob upoštevanju teh dejstev je razumljivo zakaj otroci potrebujejo visoko zavarovalno vsoto za invalidnost. Če je možno naj ta doseže pol miljona evrov! Ker tega nobena zavarovalnica ne ponuja morate preostanek kritja zagotoviti preko družinskega nezgodnega zavarovanja.

2) Zavarovanje za otroka sklenite preko spleta

Če boste tovrstno zavarovanje sklepali pri vašem zavarovalnem zastopniku ali v poslovalnici zavarovalnice boste plačali višjo ceno, kot če boste to storili preko spleta. Seveda to ne velja za vse produkte, še posebej ne za takšne, kjer potrebujete pomoč pri izbiri pravega. A nezgodno zavarovanje za otroka lahko sklenete sami.

3) Preverite pogoje za sklenitev družinskega zavarovanja

Ker zavarovanja za otroke ne ponujajo dovolj visokih zavarovalnih vsot, morate za popolno varnost urediti dodatno zavarovanje, kar bo najceneje preko družinske police. Če boste plačevali skupno premijo, bo ta namreč manjša kot seštevek posameznih premij za vsakega družinskega člana posebej.

Pred dnevi je DZ sprejel sklep na temo odpis dolgov. Država, podjetja in občine se bodo o tem, koliko dolga bodo odpisale posamezniku, lahko odločile same. Država ima na voljo 1.000.000 evrov za odpis dolgov. Imate tudi vi kakšen dolg in bi želeli, da vam ga država odpiše?

Žal vas moram razočarati … Malo verjetno je, da bo vaš dolg odpisan.

Ne morem mimo tega, da ne bi komentirala “rešitve”, ki jo je pred dnevi sprejel DZ. Kar nekaj časa že spremljam vse to dogajanje in predloge in vsakokrat globoko vdihnem in si rečem: “Ana, ne obremenjuj se s tem. Oni že vedo kaj delajo, imajo izkušnje, natančno vedo kdo je pomoči potreben in s tem dejanjem jim bodo življenje res olajšali”. In potem mine nekaj dni in spet me zadane kot strela z jasnega.

V enem izmed časnikov zasledim naslednje: “Država, podjetja in občine se bodo o tem, koliko dolga bodo odpisale posamezniku, lahko odločile same. Država ima na voljo 1.000.000 evrov za odpis dolgov. Izbranim posameznikom bodo odpisali dolg, ki je moral nastati pred letom 2014 (poudarek – pred letom 2014)….” in potem raje zaprem časopis in neham brati. Kaj mislite zakaj?

Nikakor se ne morem sprijazniti s tem, da se država loteva tega na tako preprost način in da po tem častnem sklepu misli, da se bo število ljudi, ki živijo pod pragom revščine naenkrat zmanjšalo. Ali pa da si bodo ljudje s tem odpisom bistveno olajšali življenje. Po mojem mnenju gre le za začasno gašenje požara, ki bo čez noč izbruhnil še močnejši.

“Bodi pošten, trdo delaj, bori se za preživetje, redno plačuj svoje obveznosti in bolj kot se boš boril, manj ti bo odpuščeno, večje davke boš plačeval in bolj boš kaznovan.”

Ob spremljanju vsega tega dogajanja sem se takoj začela spraševati:

1. Kdo bo odločal o tem kdo je upravičen do odpisa dolga?

Predstavljajte si, da pošljete svoje vlogo. Na drugi strani jo bo sprejel nekdo, ki je v istem dnevu prejel najmanj tristo vlog. Ta oseba bo sedaj na podlagi kriterijev, ki so jih odločili in jih lahko najdete tudi na spletni strani http://www.paketpomoci.si/, odločila ali vas da na kupček odobreno ali pa zavrnjeno. Ob tem se mi takoj porodi novo vprašanje: Kaj se bo zgodilo v primeru, da bo več oseb izpolnjevalo te kriterije, “nagrada” pa se bo lahko podelila le še enemu izmed njih? Na podlagi česa se bo potem podelila? Prijateljstva, klica, navodila nadrejenega ali česa drugega? Prav z veseljem bi si ogledala nekaj posameznih primerov dodeljevanja pomoči, da bi videla kako se bodo tega dejansko lotili in kako bodo na podlagi vlog in kriterijev, za katere pravijo, da so strogi in preverljivi, lahko ocenili kdo je upravičen do pomoči. Osebno menim, da bo to na žalost premalo.

2. So kriteriji za odobritev pomoči res pravi?

Kaj je res dohodkovni razred ali pa prejemanje pomoči pravo merilo? Vse prevečkrat smo priča nepravični delitvi pomoči in čas je, da s tem prenehamo. Tisti, ki najbolj potrebujejo pomoč navadno zanjo sploh ne prosijo, ker jim je pretežko in jih je sram. Na žalost, pa se vse pogosteje po pomoč obračajo tisti, ki na podlagi resničnih podatkov do le-te sploh nebi bili upravičeni. Poslušam zaposlene v šolah, vrtcih, organizacijah, ki dodeljujejo pomoč in zaposlene v drugih zavodih, kako so ogorčeni nad tem, da se po pomoč in subvencijo obračajo ljudje, ki imajo v resnici več kot dovolj denarja. In to se navzven celo dobro vidi! Prav nič jih ni sram! Nasprotno, z vsemi štirimi se borijo za svoj delež češ, to mi pripada, sem državljan Republike Slovenije in vzel bom tisto kar lahko – tako kot drugi to počnejo.
Zatorej menim, da bi se morali tega drugače lotiti in postaviti drugačne kriterije, da bodo na koncu pomoč dobili tisti, ki jo res potrebujejo. V našem podjetju jim pri tem z veseljem pomagamo.

3. Kaj nam želi vlada s tem sporočiti?

Namesto, da bi bili odzivi ljudi pozitivni (kar je verjetno tudi bil osnovni namen), smo sedaj lahko priča slabi volji in naslednjem sporočilu: “Bodi pošten, trdo delaj, bori se za preživetje, redno plačuj svoje obveznosti in bolj kot se boš boril, manj ti bo odpuščeno, večje davke boš plačeval in bolj boš kaznovan.”
Ni prav, da se sedaj vsi tisti, ki ne izpolnjujejo teh kriterijev počutijo tako. Kaj oni ne potrebujejo pomoči? Seveda jo in tudi tukaj obstajajo rešitve, samo potrebno se je angažirati in začeti delati na temu. Že to, da bi ljudi izobraževali, jih učili ravnanja z denarjem in jim pokazali pot kako zaslužiti več bi bilo zelo veliko. Največ pravzaprav.

4. Zakaj vlada ne razmišlja dolgoročno in raje poskrbi za zmanjšanje števila brezposelnosti?

Si predstavljate koliko ljudi bi lahko zaposlili s temi sredstvi in kakšne obveznosti bi lahko ti ljudje potem poravnali s svojimi plačami? Prepričana sem, da ne le za 50 evrov. Nahranili bi lahko kar nekaj malih ustec in jih tudi peljali na morje. S takšno potezo bi olajšali življenje celim družinam in ne le posameznikom. Gledati je potrebno širše in dolgoročno, v kolikor želimo zmanjšati število ljudi, ki želijo pod pragom revščine. Že mlade je potrebno pravilno usmeriti in jim pokazati pravo pot. To, da jih učimo kako jim bo država odpustila dolg, če se bodo znašli v finančni stiski gotovo ni dobra popotnica. Bolje bi bilo, da jim pokažemo pot, kjer se jim ne bo potrebno zadolževati. Potrebno jih je motivirati za delo, učenje in nenazadnje življenje.

In za konec …

Potrebno bo začeti in razmišljati drugače! Ljudi je potrebno naučiti loviti ribe, da bodo imeli hrane dovolj za celo življenje. Ne pa, da jim enkrat prinesemo eno ribico, da potešimo lakoto tisti trenutek in potem izginemo!

Začnimo delati na preventivi, naučimo ljudi osnove ravnanja z denarjem, pomagajmo jim poiskati delo in jim pokažimo kako lahko povečajo svoje prihodke. Prepričana sem da bi bilo za začetek dovolj že to, da bi vsak prebral knjigo z naslovom Na pomoč! Kako naj ravnam z denarjem? Pa ne zato, ker sem jo jaz napisala! Pokukajte v knjigo v kolikor še niste in videli boste zakaj tako mislim.

Po strmem padcu vrednosti nepremičnin v letu 2008, ki je povzročil globalno finančno krizo, so se cene nepremičnin po svetu večinoma že vrnile v območje pred krizo. V Sloveniji sicer še čakamo, da cene dosežejo dno, a marsikdo se spet spogleduje z nepremičnino kot naložbo.

Nepremičnine uvrščamo med štiri najpomembnejše alternativne naložbe oziroma naložbenene razrede, kamor spadajo še surovine in materiali, hedge skladi ter skladi zasebnega kapitala. Mnogi nepremičnine sicer razumejo drugače, saj mešajo bivalno nepremičnino z naložbenim razredom nepremičnin.

Teorija investiranja v nepremičnine ni enaka praksi!

Če alternativne naložbe uvrstimo v naložbeni portfelj pozitivno vplivamo na razmerje donos/tveganje, saj v portfelj prinašajo stabilnost na eni in presežne donose na drugi strani. To je posledica dejstva, da alternativne naložbe niso tako močno odvisne od sprememb obrestnih mer ter imajo manjšo volatilnost od tradicionalnih naložb, predvsem delnic. Težava pri tem je, da alternativne naložbe prinašajo drugačna tveganja, med katerimi lahko izpostavimo tveganje izdajatelja ter omejeno likvidnost.

Kakšen del v portfelju naj zavzemajo nepremičnine?

Vsi poznamo staro židovsko pravilo tretjin, ki je uporabno še danes. Če pravilo postavimo v današnje čase lahko rečemo, da naj alternativne naložbe obsegajo tretjino naložbenega portfelja. S tem mislim na vse alternativne naložbene razrede, ne le nepremičnine. Drugo tretjino portfelja naj zavzemajo delnice in tretjo denar ter garantirane naložbe.
Težava je v tem, ker v portfelju povprečnega Slovenca dominirajo nepremičnine, saj bivalna nepremičnina običajno predstavlja daleč največjo naložbo. Iz tega lahko sklepamo, da kupovanje dodatnih naložbenih nepremičnin, še posebej v fizični obliki, za povprečnega Slovenca ni priporočljivo. To se z mladimi generacijami sicer spreminja, saj nakup bivalne nepremičnine ni več tako samoumevno, za nekatere ga je celo nemogoče izvesti.

Načini investiranja v nepremičnine

Klasičen način investiranja v nepremičnine je direktno z nakupom, česar se poslužujemo predvsem pri nakupu bivalne nepremičnine. Pri naložbi v nepremičnine pa imamo na voljo še nekaj drugih možnosti, kot so nepremičninski skladi ali delnice nepremičninskih družb.
Tako skladi kot nepremičninske družbe odpravljajo največjo težavo pri investiranju v nepremičnine, ki je likvidnost. D1onosnost investiranja v nepremičnine je namreč podobna donosnosti delnic. V zadnjih 3 letih (podatek iz 31.03.2015) je namreč indeks GPR 250, ki je sestavljen iz 250 najbolj likvidnih globalnih nepremičninskih podjetij porasel za kar 60,1%, kar je razvidno iz spodnje slike.

Razvoj vrednosti nepremičninskega indeksa GPR 250

vir: Global Property Reserch, Q12015

Ob tem velja opozoriti na dejstvo, da je bila prav prenapihnjenost vrednosti nepremičnin v letu 2008 glavni razlog za hudo svetovno krizo in močan padec vrednosti praktično vseh naložbenih razredov, tudi nepremičnin.

Pasti pri investiranju v nepremičnine

Recimo, da smo kupili apartma na obali za 100.000 evrov kot naložbo. Res je, da imamo v tem primeru nepremičnino v fizični obliki, vendar takšen nakup prinaša s seboj veliko pasti. Če kasneje potrebujemo le del denarja, npr. 20.000 evrov za zdravljenje v tujini, ne moremo prodati le 20% nepremičnine. Če pa želimo hitro prodati celo nepremičnino bomo pri tem običajno morali sprejeti bistveno nižjo ceno.
Nelikvidnost pa ni edina težava pri investiranju v nepremičnine. Pozorni moramo biti tudi na stroške financiranja, vzdrževanja, zavarovanja ter davke (ob prodaji ter nepremičninski davek, ki ga danes v Sloveniji še vedno poznamo le v obliki nadomestila za uporabo zemljišča). Pri odločanju za takšno investicijo moramo zato vzeti vsa tveganja in stroške v zakup.

Donosnost nepremičnin v fizični obliki

Nepremičnine kot naložba v fizični obliki prinašajo dva vira donosa. Prvi je kapitalska donosnost, kjer pričakujemo porast vrednosti nepremičnine skozi čas, drugi pa je tekoča donosnost od oddajanja v najem. Nepremičnine s potencialom za oddajanje imajo zato višjo vrednost kot brez njega.

Večina investitorjev žal ne zna izračunati sedanje vrednosti prihodnjih denarnih tokov od oddajanja v najem. Pri takšnem izračunu namreč ni dovolj enostavno predvideti višino mesečne najemnine in jo pomnožiti z 12, da bi dobili letno donosnost. Pri izračunu moramo namreč upoštevati tudi inflacijo, stroške financiranja, zavarovanja in investicijskega vzdrževanja, davke ter dejstvo, da naša nepremičnina verjetno ne bo stalno zasedena. Če bi upoštevali še vrednost našega dela in naše osebne stroške (telefon, gorivo ipd.) bi hitro ugotovili, da je realna donosnost od oddaje v najem bližje trem kot štirim odstotkom na leto.
Donosu od oddaje v najem je potrebno prišteti še porast vrednosti nepremičnine, ki pa je pri investiciji v le eno nepremičnino močno vprašljiv. Zato je tudi pri investiranju v nepremičnine razpršenost eno izmed glavnih pravil. To pa lahko dosežejo le posamezniki z naložbenim portfeljem v višini nekaj milijonov evrov, za vse ostale pa je bolje v nepremičnine investirati preko skladov oziroma nepremičninskih družb.

Nakup z možnostjo oddaje nepremičnine

V tujini se je zato uveljavila posebna oblika nakupa fizičnih nepremičnin, in sicer nakup z možnostjo oddaje. To v praksi pomeni, da kupite npr. apartma v strnjenem naselju, ki ga običajno upravlja priznana hotelska veriga ali podjetje specializirano za upravljanje z nepremičninami. Apartma je v vaši lasti, vendar upravljanje z njim prepustite upravljavcu. Ta skrbi za oddajo, čiščenje, vzdrževanje ipd., vi pa si le izberete termine v katerih boste apartma koristili sami.
Nakup z možnostjo oddaje je smiselna odločitev za investicijo v nepremičnine, če želite izkoristiti prednosti obeh svetov. Naložbenega in lastniškega, saj ponuja kombinacijo zadovoljevanja lastnih potreb po oddihu in naložbe v nepremičnine brez potrebe po lastnem delu. Nekaj takšnih primerov najdemo tudi na Hrvaški obali, ki je za Slovence že tradicionalno zanimiva.

Previdnost in načrt

Če se odločate o investiciji v nepremičnine ali vključitvi ostalih alternativnih naložbenih razredov v vaš naložbeni portfelj, previdnost ne bo odveč. Meje med alternativnimi naložbami in prevarami so včasih zelo tanke in jih s težavo prepoznamo tudi profesionalci, kaj šele posamezen investitor. Zato je prvi korak v procesu odločanja investicijski načrt (primer lahko najdete v knjigi Osebni finančni načrt), s katerim predvidite uteži posameznih naložbenih razredov v vašem portfelju. Na podlagi dobrega načrta lahko pristopite k izbiri naložb, najsi bo v obliki direktnega nakupa nepremičnine ali posrednega preko finančnih produktov, kot so nepremičninski skladi ali delnice nepremičninskih družb. Če ste v dilemi ali pa bi radi le preverili kako dober je vaš naložbeni portfelj, lahko to enostavno storite z naročilom drugega mnenja. Kaj je to in kakšne koristi lahko pričakujete od te storitve pa lahko preverite tukaj.

Avtor
Mitja Vezovišek, mag.
Osebni finančni svetovalec / Partner

Aktualni bikovski borzni cikel se očitno bliža zgornjemu robu. Kdaj prilagoditi naložbeni portfelj, da se ne bo ponovila stara zgodba, ko so nekatere naložbe strmoglavile tudi za 80 odstotkov, vi pa ste to spoznali šele, ko je bilo že prepozno.

Kaj vidite na trgih?

Bolj izkušeni vlagatelji vedo, da se na finančnih trgih periodično pojavljajo anomalije, ki jih je smiselno upoštevati pri prilagajanju naložbenega portfelja. Periodične anomalije imajo za posledico višje donose v nekaterih obdobjih, najsi bo to dan, teden, mesec ali leto. Poleg anomalij je smiselno upoštevati tudi gospodarske in borzne cikle, ki generirajo daljše trende. Med njimi je širšim množicam najbolj poznan trend gospodarske rasti in upada oziroma borznega bika (naraščanje tečajev) in medveda (upadanje tečajev). Med periodičnimi anomalijami je najbolj poznan znan borzni pregovor, ki pravi, da je smiselno delniške naložbe prodati v maju in jih znova kupiti konec oktobra. A ta anomalija se ne uresniči vsako leto, zato je potrebno pri odločitvi upoštevati tudi vrsto drugih dejavnikov, med katerimi je najbolj pomembna strateška alokacija.

Prikaz donosnosti glavnih borznih indeksov v zadnjem letu

Prikaz donosnosti glavnih borznih indeksov v zadnjih petih letih

Aktualni bikovski borzni cikel se očitno bliža zgornjemu robu, o čemer pričajo tudi rekordni donosi delniških trgov, kar je razvidno iz zgornjega prikaza. To je dejstvo, vprašanje pa je, kdaj bo dosegel vrh. Ta teden, čez mesec dni, pol leta ali šele v drugi polovici leta 2016, kot napovedujejo nekateri analitiki. Tokrat smo namreč priča precejšnji neenotnosti med analitiki in tudi borznimi trgi po svetu, poleg tega pa imamo zgodovinsko unikatno situacijo z obrestnimi merami, ki so praktično na dnu. Zaradi pomanjkanja alternativ z zadovoljivim donosom in ob ogromnih presežkih prostega denarja, ki išče vsaj minimalen donos, so delniški trgi v danih razmerah tvegana, a za mnoge očitna izbira. A previdno! Če uporabite malo zdrave pameti je jasno, da tako naprej ne more iti. Vsaj kakšna občutnejša korekcija se bo definitivno zgodila. Kdaj – tega nihče ne ve. To pomeni, da bodo tečaji kratkoročno upadli za 10 ali več odstotkov, kar bo predstavljalo odlično priložnost za vstop.

Naj izstopim?

Da in ne. Če ste dooolgoročni vlagatelj, potem vas tudi obrat trenda in upad tečajev ne sme pretirano skrbeti, ob pogoju, da imate v vašem naložbenem portfelju ustrezno strateško alokacijo. Žal velika večina vlagateljev (pa tudi njihovih »svetovalcev«) sploh ne pozna pravega pomena te besede. Če že pa se jim ustavi ob pojmu »ustrezno« ali najkasneje takrat, ko dopolnjujejo naložbeni portfelj (npr. z mesečnim varčevanjem) ali si del sredstev iz njega izplačajo. Ustrezna strateška alokacija se prej ali slej podre, zato je potrebno naložbeni portfelj periodično prilagajati. Večina vlagateljev (ja, spet lahko zatrdimo, da tudi večina »svetovalcev«) s tem misli, da je potrebno uganiti kdaj bodo tečaji dosegli vrh ali dno in premagati trg. Raziskave potrjujejo, da tega, na dolgi rok, ne zmore kar 96% profesionalnih upraviteljev premoženja, kaj šele, da bi to uspevalo vlagateljem.

Kako in kdaj prilagoditi naložbeni portfelj?

Kot je v nedavno izdani knjigi z naslovom Osebni finančni načrt zapisal Mitja Vezovišek, je pri prilagajanju naložbenega portfelja smiselno zasledovati svetovne trende in naložbeni portfelj usmerjati v nasprotno smer, kot to počne večina. To pomeni, da v času največje panike na delniških trgih, ko mnogi obupajo, kupujemo delnice, namesto, da bi jih prodajali in obratno. To ne pomeni, da se na spremembe na trgih odzivamo dnevno in aktivno trgujemo, temveč so menjave učinkovite le, če jih opravljamo periodično.

Pasivna naložbena strategija običajno prinese višje donose kot aktivna, je zapisano tudi v knjigi Osebni finančni načrt. Mitja s tem ni ciljal na popolno pasivnost, temveč na ohranjanje enake naložbene sestave (razporeditev po naložbenih razredih) portfelja, kot je zapisana v investicijskem načrtu. Medklic: žal tega večina nima! Testiranje naložbenih portfeljev sestavljenih iz petih naložbenih razredov (delnice izdajateljev iz ZDA, delnice drugih razvitih držav, delnice držav v razvoju in dveh razredov obveznic ZDA) je pokazalo, da lahko najvišjo povprečno letno donosnost naložbenega portfelja dosežemo tako, da portfelj prilagajamo enkrat na tri mesece. To strategijo uporabljamo tudi pri strankah, ki imajo z nami sklenjeno pogodbo o svetovanju. Poleg tega dodaten donos dosegamo še z davčno optimizacijo in izbiro podobnih produktov z nižjimi stroški, kar je del storitve Premium, kot smo jo poimenovali.

Mitja v knjigi opozarja prav na ta dva vidika, saj je pri spremembah potrebno upoštevati tudi transakcijske stroške in davke, ki so odvisni od finančnih produktov, ki jih imamo v portfelju. V Sloveniji namreč poznamo inštitut krovnega vzajemnega sklada, znotraj katerega je pri večini ponudnikov moč menjati podsklade brez transakcijskih stroškov in davčnih posledic. Podobno, le da omejeno število brezplačnih menjav ponujajo investicijska in naložbena zavarovanja. To pa ne velja za indeksne sklade, nakupe in prodaje delnic ali obveznic direktno na borzi.

Kaj torej storiti? Naročite drugo mnenje!

Storitev “Drugo mnenje” je nova storitev, ki smo jo v Sloveniji prvi ponudili strankam, ki še nimajo sklenjene pogodbe o svetovanju, prav v podjetju Vezovišek & Partnerji. Drugo mnenje posameznikom in družinam pomaga na poti do uresničitve finančnih ciljev. Če varčujete v vzajemnih ali pokojninskih skladih, ste sklenili naložbeno življenjsko zavarovanje oziroma imate že oblikovan naložbeni portfelj, potem je zdaj pravi čas, da preverite stanje in sestavo naložbenega portfelja. Naša izkušena ekipa strokovnjakov je kos vsakemu izzivu. Drugo mnenje lahko naročite TUKAJ. Tako boste lahko še pravi čas ukrepali in mirno spali. Da se ne bo ponovila stara zgodba, ko so nekatere naložbe strmoglavile tudi za 80 odstotkov, vi pa ste to spoznali šele, ko je bilo že prepozno.

Od nenadne odločitve švicarske centralne banke, da opusti umetno vzdrževanje tečaja švicarskega franka je vprašanje za milijon frankov: konvertirati ali ne? Morda poplačati kredit?

Da bomo takoj zelo jasni – tega nihče ne ve! A ker se vseeno morate odločiti takoj, vam v nadaljevanju razkrivamo tri ključne faktorje.

Danes vsi vedo, da:

je zadolževanje v drugi valuti, kot je tista v kateri prejemate plačo, tvegano;
so spremembe na finančnih trgih možne tudi ali predvsem takrat, ko jih ne pričakujemo;
prodajalca, kar bančniki so (zapomnite si, da je banka = trgovina), ne smemo nikoli enačiti s svetovalcem (teh na banki obupno primanjkuje), kar pomeni, da na banko več ne hodim sam, temveč šele po posvetu s svetovalcem.

Na banko več ne hodim sam!

Česar še vedno večina ne dojame pa je:

da se zadolževati ni priporočljivo, sploh pa ne, če pri tem sprejemamo še dodatna tveganja, kot je npr. valutno;
da obstajajo dobri in slabi dolgovi, pri čemer med dobre sodi le investicija, ki nam bo prinesla več, kot nas bo kredit stal ter (pogojno, glej naslednjo alinejo) nakup lastne nepremičnine;
da najemnina ni stran vržen denar in je na dolgi rok cenejša od kredita (za nejeverne Tomaže – to učijo celo na Ekonomski fakulteti).

Ampak po toči zvoniti je prepozno, bodo rekli vsi, ki so se že zadolžili. Kateri so torej tisti trije ključni faktorji, ki jih je potrebno upoštevati pri odločitvi o konverziji kredita iz švicarskih frankov v evre? In ali lahko računate na pomoč bank ali države?

Faktor 1 = Ročnost kredita in gibanje tečaja

Analitiki si ne upajo napovedati gibanja tečaja, a ob začetku tiskanja denarja, ki ga je napovedal guverner evropske centralne banke ter ponovnem “problemu” z imenom Grčija, je smer, vsaj na kratek rok, očitna. Na kratek rok lahko pričakujemo nadaljnjo krepitev švicarskega franka, kar pomeni še večjo izgubo. A gibanje verjetno ne bo izrazito, saj se je tečaj, po šoku, stabiliziral pri vrednosti malo pod 1.

Gibanje tečaja švicarskega franka od leta 1999 – graf lahko najdete na spletni strani ECB.

A naj poudarimo, da tega pravzaprav nihče ne ve. Če imate torej do konca odplačevanja kredita še več let, se lahko vmes zgodi tudi obrat. Evropi uspe, zgodi se “kaj pa vemo kaj” in tečaj se obrne.

Faktor 2 = Proračun in premoženje

Če obrok kredita predstavlja pomemben delež v vašem družinskem proračunu, drugega premoženja, razen bivalne nepremičnine, pa nimate, potem si tveganja ne morete privoščiti. Enako velja za podjetja. In če imate kredit v tuji valuti ste tveganju močno izpostavljeni. Odločitev je tu na dlani. Če pa imate na drugi strani naložben portfelj večji od zneska kredita in ta vsebuje npr. delnice, ste v popolnoma drugačni situaciji. Pravzaprav niste nič izgubili, saj so delnice v zadnjih dneh precej porasle. Še več, v zadnjih nekaj letih ste verjetno dosegli višji donos, kot je izguba zaradi tečajnih nihanj.

Faktor 3 = Vaš naložbeni profil in mir v hiši

Ja, tudi pri najemanju kreditov je pomemben vaš naložbeni profil. Kako dobro spite, če delnice ali valute zanihajo? Koliko tveganja ste pripravljeni prevzeti? Če sicer raje posegate po varnih ali celo garantiranih naložbah, potem je odločitev tudi tu jasna. Tveganja ne prevzemajte. Če pa ste bolj nagnjeni k tveganim naložbam, potem pa lahko tudi kredit v tuji valuti vidite na takšen način. Seveda pa je najbolj pomemben mir v hiši. Če se ne želite več igrati z ognjem ali s slabo voljo partnerja, potem prekinite špekulacijo. Lahko pa poizkusite najti tudi izveden finančni inštrument – opcijo, s katero se zaščitite v primeru nadaljevanja upada tečaja.

Kaj torej storiti? Bodo banke ali država pomagale?

Enoznačnega odgovora ni. Kaj je za vas najbolj ugodno žal nihče ne ve. Računati na pomoč banke ali države je utopija. Morda bodo kreditojemalci skupaj, s pomočjo Zveze potrošnikov Slovenije kaj dosegli. A se bojimo, da bodo o tem odločala sodišča, kar pomeni, da nimate časa čakati na njihovo odločitev. Odločiti se, zaradi kratkoročnega trenda, morate zdaj.

Če se odločite za konverzijo vam banke ponujajo “ugodne” pogoje. Večina jih pravi, da vam ne bo obračunala stroškov, da vam ponuja nizko obrestno mero oziroma pribitek ipd. To vse drži, a še vedno vam ostanejo stroški notarja, stroški menjave valute ter višji Euribor in višji pribitek na Euribor, kot je bil na Libor. Bodite trdi pogajalci in od banke zahtevajte, da nosi del stroškov, še posebej, če ste bili zavedeni. Če ne drugega bi potrošniki lahko prisilili banke, da bi ponudile konverzijo res brez vseh, tudi teh skritih stroškov. Mokre sanje kreditojemalcev, ki bodo to v tem trenutku to tudi ostale …

Če ste že naveličani neskončnih pogovorov s šefom o tem zakaj vam ne more zvišati plače ali pa vas enostavno omejuje dogovor vlade s sindikati, ne obupajte. Zbrali smo nekaj idej in nasvetov kako lahko sami povišate vaš razpoložljiv mesečni dohodek.

Zamenjaj in prihrani!

Zveza potrošnikov Slovenije je v letu 2014 organizirala odmevno akcijo z direktnim učinkom – znižanjem stroškov elektrike in plina, kar ima za posledico višji razpoložljiv dohodek posameznika oziroma družine. V letu 2015 lahko vzamete stvari v svoje roke in preverite možnosti za znižanje stroškov bivanja. Poleg računa za elektriko in plin lahko zmanjšate tudi račun za telefon, internet in televizijo, saj je konkurenca med ponudniki vse ostrejša, cene pa vse nižje. Če ponudnika katerekoli izmed zgoraj naštetih storitev storitve niste zamenjali že več kot leto dni je verjetnost, da lahko z menjavo prihranite kar 87%. Vse kar potrebujete je pol ure časa in google.

Pobrskajte po podstrešju in v omarah ter prodajte kar ne potrebujete

Raziskava iz Velike Britanije je razkrila, da ima povprečna družina v lasti kar 186 stvari, ki jih ne uporablja pa imajo vrednost. Če ste kupili novo televizijo, športno opremo ali pa ste za darilo dobili kakšno igračo ali kos obleke, potem na vaših tleh leži denar, ki ga morate le pobrati. O tem smo govorili tudi na lanskoletni Finančni šoli v sklopu projekta Vem, da ne vem.

Internet vam nudi vrsto priložnosti, da odvečne stvari prodate hitro in brez stroškov. Če še ne poznate spletne strani bolha.com potem je čas, da se registrirate in začnete prodajati. Pri tem upoštevajte pravilo, da je vsekakor čas za prodajo, če stvari niste uporabili v zadnjem letu. Tudi če se vam zdi, da jo boste še potrebovali … Star pregovor pravi, da česar se ne dotaknete leto dni, to lahko enostavno pogrešate. Vsi pa pravijo, da česar ne morete prodati je najbolje da donirate!

Kaj pa vaš izgubljen zaklad?

Večina družin ima izgubljen zaklad. Težava je, ker se tega ne zavedajo. S tem mislimo na več stvari, med katerimi izstopajo:

– denar na vašem bančnem računu
Zaklad se skriva v izgubljeni priložnosti za donose … Če ste imeli v zadnjih 5-ih letih denar na bančnem računu ste skupaj prejeli morda 5% obresti. Če bi ga investirali v globalno razpršen delniški sklad bi realizirali 60% donos, kar je kar 12x več! Če to počnete že 10 let, bi, kljub veliki krizi na trgu v letu 2008, v globalno razpršenem delniškem skladu realizirali 80% donos, medtem ko bi na banki še vedno imeli le 10% obresti. Če ne verjamete poglejte primer enega izmed najstarejših (in sploh ne najboljših) skladov TUKAJ.

– hobi, s katerim ne služite
Če dobro igrate tenis ali obvladate matematiko, pečete okusne piškote ali radi nabirate gobe, lahko s tem tudi zaslužite. Ljudje čedalje raje kupujejo od znancev, še posebej doma pridelano, lokalno hrano. In vsakdo raje za trenerja najame prijaznega fanta z vasi, kot pa plačuje drage učne ure neznancem. Le razširite novico o tem, da ste pripravljeni za nekaj evrov prenesti svoje znanje ali prodati domače izdelke drugim in opazujte, kaj se bo zgodilo.

– stroški, ki jih plačujete, brez da bi jih videli
Lansko leto smo na Finančni šoli razkrili, da Povprečen Slovenec letno izgubi 1208 evrov zaradi stroškov slabih finančnih odločitev. Z enakimi prihodki in pametnejšimi odločitvami glede financiranja svojih izdatkov bi lahko večino tega denarja privarčevali.

Dobra novica: 7% zlahka dosežete, kaj pa 9%?

Zdaj veste, da lahko tudi vi povečate razpoložljiv dohodek za 7%. Sledite zgoraj navedenim korakom in vztrajajte. V vsakem primeru preusmerite denar, ki ga po nepotrebnem plačujete bankam, zavarovalnicam in ostalim, v vaš žep.

Kako naložiti 10, 30 ali 50 tisoč evrov

V treh korakih do socialne varnosti otroka