Nasveti za finančno brezskrben dopust …

Pred nami je topel, sončen konec tedna in veliko število ljudi se bo odpravilo na lepše, morda že kar na dopust. Super! Če ste ga pravočasno in pravilno načrtovali, boste v naslednjih dneh zagotovo maksimalno uživali. Večina ljudi dopusta še nima pred vrati, se bo pa najverjetneje zgodil v naslednjih tednih.
Vsako leto komaj čakamo dopust in ko ga dočakamo, ta mine kot bi mignil. Pogosto se potem zgrozimo, kakšen finančni minus smo si zaradi njega pridelali, saj nismo vseh stroškov ustrezno načrtovali. Še več, na dopustu smo pač živeli drugače, kot živimo doma (ali pa tudi ne). Da letošnji dopust ne bo takšen … se zaščitimo pred možnostjo počitniškega bankrota, tako kot se zaščitimo pred sončnimi žarki.

Kako se tega lotiti?

Poletni oddih načrtujmo: določimo višino budgeta, ki ga bomo namenili za poletni dopust in pravočasno priskrbimo sredstva. Finančni cilj nastavimo tako, da bomo takoj začeli z varčevanjem – najbolje že danes za prihodnje leto. In verjeli ali ne – potem vam na dopustu ne bo potrebno voditi vseh izdatkov! Kaj ni to super? Res pravi dopust. : )

Nikar ne kupujmo vsega povprek! Naj nas želje otrok ali nas samih ne premamijo. Raje kakšen dan samo skupaj poležavajmo na plaži, uživajmo v šumenju morja, prebiranju knjig ali pogovoru. Oddih naj bo za sproščanje in ne nakupovanje.

Izogibajmo se plačevanju s kreditnimi karticami, s tem namreč le odlagamo finančne obveznosti. Kreditne kartice nam sicer v nekem trenutku pridejo zelo prav, a nas hitro lahko boli glava zaradi njih, saj nam bodo v naslednjih mesecih povzročale skrbi, ko ne bomo imeli na voljo dovolj finančnih sredstev.

Ne prehranjujmo se samo v restavracijah. Preštejte koliko obrokov boste imeli v enem tednu in hitro vam bo jasno, da je to najmanj 21 in ta znesek pomnožimo s povprečno ceno obroka in hitro dobimo … številko, ki je niti pod razno ne želimo plačati.

Ne tekmujmo z znanci in prijatelji – socialna omrežja nas hitro popeljejo v skušnjavo, zato zjutraj ob zajtrku ali posedanju na terasi namesto Facebooka in ostalih rajši preglejmo sveže novice, vreme in kakšno drugo zanimivost. Seveda se vsak želi pohvaliti in ob tem malce “napihne” svojo zgodbo, ki nas hitro lahko zavede, želimo doživeti podobne stvari in začnemo nenačrtovano zapravljati. Ne, tega si res ne želimo.

Torej, dopust naj bo brezskrben, prav tako pa čas po dopustu. 

Banke same priznavajo: »Mi ne zagotavljamo osebnega svetovanja.«

Ko potrebujemo denar, se ponj najpogosteje odpravimo v banko, pa najsi gre za naš denar, ki ga imamo tam shranjenega na računu ali pa denar, ki ni naš, a bi si ga želeli izposoditi. V banki pričakujemo, da nam bodo znali svetovati, kako ravnati z našim denarjem, kako ga plemenititi, kako ga upravljati in na drugi strani, kako se varno zadolžiti, kaj je najbolje za nas itn. Takšno razmišljanje je zmotno in to končno priznavajo tudi nekatere banke.

Tako ima ena od bank v svojih predhodnih informacijah za kredit zapisano: »Banka ne zagotavlja osebnega svetovanja. Ne priporočamo vam nobenega posebnega kredita za nepremičnino, vendar vam glede na vaše odgovore na nekatera vprašanja ponujamo informacije o tem kreditu, da se lahko odločite sami.« Hmmmm. In kaj zdaj to pomeni? Katera pa so tista vprašanja, ki so nam jih postavili in naj bi po njihove mnenju igrala ključno vlogo pri ponudbi? So bila usmerjena na način, da bomo na koncu res dobili pravo ponudbo in se varno zadolžili?

Vsekakor je prav in pohvalno, da so banke začele svoje stranke obveščati o tem, da so stranke same tiste, ki sprejmejo končno odločitev in da nasvet s strani banke pravzaprav ni nasvet. Je »le« ponudba na podlagi informacij, ki so jih prejeli. Tak napis bi po našem mnenju morale imeti vse banke, saj roko na srce, njihovi kadri v veliki večini niso usposobljeni za osebno finančno svetovanje. Še vedno namreč zelo pogosto vidimo napis »osebni finančni svetovalec«, »finančni svetovalec« in podobno v tovrstnih inštitucijah, brez da bi se zavedali, da to v resnici niso. Preprosto so le prodajalci produktov svoje banke.

Ne samo banke …

A niso le banke in bančniki tisti, med katerimi ljudje iščejo osebne finančne svetovalce. Te poskušajo najti tudi na zavarovalnicah in pri zavarovalnih zastopnikih ter posrednikih, prav tako v borzno-posredniških hišah, v družbah za upravljanje in tržnikih vzajemnih skladov ter na številnih drugih, pogosto napačnih naslovih. Običajno gre za ljudi, ki so specializirani za eno od področij, to pa še zdaleč ne pomeni, da so pravi odgovor za celoten pregled na našimi osebnimi financami.

Osebno finančno svetovanje je vse prej kot preprosto, predvsem pa je odgovorno in zahteva veliko več znanja, kot ga danes pridobimo npr. v šoli ali pa od svojih prijateljev ekonomistov. Zahteva paleto znanj in celosten pregled. Seveda tudi vsak osebni finančni svetovalec ni dober za vsakogar, izbira je zato odvisna od naših potreb, zmožnosti in znanja. Ključno pa je, da od svetovalca prejmemo tisto, kar smo pričakovali in predvsem moramo dobiti.

A odločitev je na koncu vaša …

Bodimo iskreni … Kdaj začnemo na glas izražati naše nezadovoljstvo in iskati prave rešitve? Takrat, ko se že pošteno opečemo ali pa se je (morda imamo to srečo) opekel naš sodelavec, sosed itn. Odločitev je torej vaša – boste tvegali in čakali, da boste prepozni ali pa si boste vzeli malce več časa in začeli sprejemati prave odločitve na področju osebnih financ … 

Ste se že kdaj znašli v napačni tekmi?

Veliko ljudi se v življenju pogosto znajde v napačni tekmi. Recimo, takšni, kjer ste slišali ali morda tudi izrekli: »Poglej, kakšno hišo so si zgradili! Poglejte, kakšen avto vozita, in to oba! Joj, poglej, spet so na potovanju.« Nato pa ste v drugi sapi hitro pomislili: »Tudi jaz bi imel takšno življenje, bi toliko potoval, zakaj si ne privoščim tega?« Vse to in še več je tekma, ki je v življenju ne potrebujemo.

»Vse to je namreč tekmovanje v katerem je nemogoče zmagati. Zakaj? Ker si tekmeci že v osnovi niso enakovredni. Ker je finančni položaj enih in drugih tako zelo drugačen. A kaj, ko ne pomislimo na to, preden se spustimo v tekmovanje. Tisti trenutek nam je najpomembnejši cilj – zmagati, ne glede na to, koliko nas bo to stalo. Ampak posledice so lahko hude,« opozarja Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun. Zavist ni nikoli tista, ki bi nam lahko olepšala življenje, ravno obratno, poslabša nam ga.

Zakaj ne bo prodal predragega avta, ki ga težko odplačuje?

»Pred časom je k meni prišel gospod, ki se je znašel v resnično veliki finančni stiski. Poleg kreditov in obveznosti do dobaviteljev je imel tudi lizing za avto, vreden kar 50 tisoč evrov,« pripoveduje Ana Vezovišek. Ko ga je vprašala zakaj ga ne bi prodal in se znebil vsaj enega od velikih obrokov je bil njegov odgovor da to ne pride v poštev. Njegov odgovor je bil tudi, da je avto že izgubil velik del vrednosti in ga zato ne bi prodajal.

»A to ni bil glavni razlog, temveč je bil glavni razlog v tem, kaj bodo drugi rekli. Rekli bodo, kar bodo želeli. Govorijo tako ali tako. In to tisti, ki jim kaj dolgujete. Vam je res tako zelo pomemben videz? Morate res tekmovati z drugimi?« Tudi gospod je bil nemočen ob številnih Aninih vprašanjih, saj ni bil pripravljen na spremembo, ki bi ga spravila iz začaranega kroga.

»Marsikdo še danes bije to bitko, ki je ne more dobiti, saj se primerja z ljudmi, za katere običajno niti ne ve, ali je njihovo življenje v resnici tako lepo in brezskrbno ali pa so morda tudi oni v podobnem brezizhodnem položaju, le da drugi tega ne vidimo.«

Prenehajmo se torej primerjati z drugimi in bodimo preprosto to, kar smo. Morda pa nas osreči nekaj drugega.

Še več podobnih nasvetov si lahko preberete v naši najnovejši knjigi: Anini finančni finančni recepti. Naročite jo lahko TUKAJ. 

Kako izplavati iz dolgov?

Marsikateri podjetnik si je v času nižje gospodarske odzivnosti, gospodarske krize, bi lahko rekli, nakopal težave, dolgove, zapadle obveznosti. Nekaterim se je uspelo izkopati iz začaranega kroga, marsikdo je na račun tega propadel.

Velike težave pa imata tudi zakonca, ki sta se na nas obrnila pred časom. Kot pravita, so finančne težave nastale zaradi podjetja, ki ga imata, upniki pa ju kličejo praktično vsak dan. Nabralo se je že za 25 tisoč evrov dolga, poplačala sta večji del, a kot pravita, se vsak dan najdejo novi dolgovi. Na srečo nimata kreditov in nista dolžna finančni upravi, kot številni drugi podjetniki. Kljub temu ne vesta, kako izplavati iz trenutnega stanja.

Vedeti morate, kam plujete

Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun se je srečala s številnimi takšnimi in podobnimi zgodbami. Kot pravi se ob vsem ukvarjanju z delom in upniki, preprosto ne moreta osredotočiti na to, kje finančno dejansko sta. »A je prav to bistveno: vedeti morata, kam plujeta, si narediti načrt odplačevanja, spoznati vse »številke« podjetja, od prihodkov do obveznosti in predvsem narediti dober marketinški načrt, s katerim bosta poskrbela za povečanje prihodkov, ki jih je očitno premalo.«

Kot dodaja specialistka, morata preprosto priti iz začaranega kroga. »Vem, najtežje je narediti seznam dolgov, saj se bojite, kakšen bo rezultat. To je največji in hkrati najtežji korak. A ko bo to enkrat za vami, se boste lahko usmerili k brisanju upnikov s svojega seznama in ustvarjanju vse večjega prihodka. Nujno potrebujete preboj, ki bo zelo hitro viden in vam bo dal zagon za delo in odplačilo dolgov. Če vam je uspelo odplačati že del dolgov, ne vidim razloga, da ne bi še preostanek. Je pa bistveno, da odplačujemo dolgove in si ne nakopljemo novih.«

Svetuje jima tudi, da si naredita natančno evidenco vseh prihodkov in odhodkov, saj bosta le tako ugotovila, kje sploh sta ter ali mesečno ustvarita dovolj prihodkov ali ne. Ugotovila bosta, koliko potrebujeta, da bosta na t.i. pozitivni ničli. »Predvsem pa poglejta, kateri del posla vam prinaša največji zaslužek, in nato vse sile usmerita v to.«

Še več takšnih in podobnih nasvetov si lahko preberete v naši najnovejši knjigi Anini finančni recepti, kjer je avtorica med drugim pripravila nasvete za 33 resničnih zgodb. Več … 

Pravo orodje za želene rezultate

Predstavljajte si frizerja brez škarij. Pa splošnega zdravnika brez stetoskopa. Morda učiteljico geografije brez zemljevidov. Bolj težko bi opravljali svoje delo, se strinjate? Tako kot vsi ti poklici, tudi mi potrebujemo ustrezno orodje za upravljanje osebnih ali družinskih financ. Bolj napredna, ko so ta orodja in pogosteje, ko jih uporabljamo, bolj nam lahko olajšajo delo in nam pomagajo do urejenih osebnih financ.

Prvi pripomoček

»Začeti moramo pri osnovah, torej pripomočkih, ki nam bodo pomagali skrbeti za optimalno porabo denarja in s katerimi bomo lahko porabo načrtovali in se držali primernih okvirov,« pravi Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Predstavljajmo si, da na račun dobimo npr. 1000 evrov, in nam potem program avtomatično predlaga, kako naj jih razporedimo. Vse, kar moramo narediti je, da porabo spremljamo in se ustrezno odzovemo na morebitne prekoračitve. Takšnih aplikacij je že zelo veliko in zakaj je ne bi uporabljali tudi vi? Malo pobrskajte po spletu in našli boste pravo zase – brezplačno.

Drugi pripomoček

Drugi pripomoček, ki ga potrebujemo, pa nam pomaga spremljati naše investicije. »Takoj, ko se odločimo za varčevanje, ne glede na to, za kakšno varčevanje gre, moramo naložbo spremljati. Tako bomo vedeli, kdaj se moramo odzvati,« dodaja Ana Vezovišek.

Obstajajo aplikacije, ki nam omogočijo preprost, hiter pregled nad našim stanjem, pokažejo primerjavo z drugimi investicijami in nas opozorijo tudi na morebitna neskladja našega portfelja, če imamo več naložb. »Ljudje pogosto naredijo napako, ko na naložbo preprosto pozabijo in je ne usklajujejo s trendi, cilji, časom in podobno.«

Tretji »pripomoček«

Tretje, morda celo najpomembnejše orodje, pa je kar telefon in telefonska številka osebnega svetovalca. Pa ne tistega, na banki, ker ta ne pozna vseh rešitev, ki obstajajo na trgu, temveč neodvisnega, ki ga lahko pokličemo kadarkoli in ga tudi karkoli vprašamo. Moramo biti na tekočem, imeti možnost vprašati in predvsem imeti ob sebi osebo, ki nas bo znala ustrezno usmeriti.

In kaj se zgodi, ko imamo vsa ta orodja? Ubrali bomo najkrajšo pot do naših ciljev in jih najverjetneje tudi dosegli. Le pogumno! 

Kdaj si v resnici lahko privoščimo kredit?

Pred dnevi smo dobili vprašanje 23-letne študentke, ki s fantom živi v najemniškem stanovanju in bi si čimprej želela kupiti lastno stanovanje in se seveda preseliti na svoje. Seveda razmišljata o kreditu. Vprašanje, s katerim se srečujejo številni mladi, pa tudi malo manj mladi in vedno znova jim lahko odgovorimo isto – načrtujte!

»Načrtovanje pomeni precejšnjo spremembo v življenju,« pravi Ana Vezovišek, finančna coachinja, ki poudarja, da razume, da si pri današnjem tempu življenja in tako napornih službah ter družinskih obveznostih, težko najdemo še čas za skrbno načrtovanje. »Ampak saj veste – čas se vedno najde, če si to resnično želimo.« Pa poglejmo, kako to lahko pomaga pri nakupu stanovanja.

Ključno je načrtovanje

Načrtovanje je pri nakupu stanovanja ključno, še prej pa testiranje lastne sposobnosti odplačevanja stanovanjskega kredita. »Najmanj šest mesecev pred najemom kredita dajajte na stran znesek, ki ga boste pozneje plačevali za stanovanjski kredit (upoštevajoč najbolj črne scenarije, če razmišljate o kreditu s spremenljivo obrestno mero). Na ta način boste občutili, kaj vam dejansko predstavlja mesečni obrok in koliko si boste potem lahko še privoščili. Z najemom kredita se namreč ne boste odpovedali dopustu, otrokom, menjavi avtomobila in podobno, kajne?« dodaja Ana Vezovišek.

Ob tem opozarja, da nikakor ne pretiravajmo in razmišljajmo ali celo realiziramo najem maksimalnega zneska kredita, za katerega menimo, da smo ga danes sposobni odplačevati. Ugotoviti moramo svoje resnične zmožnosti in šele nato vidimo, ali je izbran kredit in višina le-tega primerna za nas. Večina ljudi namreč (prepozno) ugotovi, da je kredit zanje prevelik zalogaj, predvsem mladi pa, da preprosto še niso pripravljeni nanj.

»Toplo priporočam, da pred odločitvijo za dolgoročno naložbo preverite, kaj vam bo dejansko prinesla. Vsak mesec si naredite trajnik v višini mesečnega obroka in občutili boste tisto, kar boste še prihodnjih mnogo let. Kaj pomeni nižja plača v primeru bolniške ali dopusta, kaj pomeni poleg kredita plačevati še vse druge stanovanjske stroške, kaj se zgodi, ko se vam nepričakovano pokvari avto itd.«

Dejstvo je, da ko enkrat naredimo napako in se v naložbo podamo nepripravljeni, je to izjemno težko popraviti. Če vas zanima več o tem, kako pametno do kredita, pa več informacij lahko dobite TUKAJ. 

Kam gredo v resnici finančni trgi?

Ko opazujemo rasti in padce vrednostnih papirjev na finančnih trgih, se nam mnogokrat zazdi, da je to dogajanje naključno in brez pravega vzroka. Seveda v večini primerov temu ni tako. Finančni trgi oziroma njihovi akterji se odzivajo na ekonomske in geopolitične informacije iz okolja.

V večini primerov so te informacije podane v obliki ekonomskih kazalnikov, ki jih periodično objavljajo pooblaščene institucije. Med najpomembnejše uvrščamo podatke o BDP-ju, nezaposlenosti, inflaciji, industrijski proizvodnji, višini rasti plač, potrošnji, volatilnosti trgov in tudi razpoloženje potrošnikov.

»Recimo, volatilnosti na trgu lahko rečemo tudi strah, predstavlja pa indeks nestabilnosti na trgu. In ta indeks je zadnje čase zelo poskočil, a je še vedno nizek,« pravi osebni finančni svetovalec Matjaž Drobnič. Ob tem dodaja, da analitiki vnaprej napovedujejo, kakšni naj bi ti kazalci bili.

»Vsako odstopanje od napovedi analitikov lahko prinese rast ali padec tečajev. Treba je poudariti, da finančni trgi ne marajo negotovosti in včasih je slaba informacija boljša, kot nobena informacije,« dodaja osebni finančni svetovalec.

Pride lahko do previsoke inflacije, ki negativno vpliva na ekonomijo

Ekonomske kazalnike pa budno spremljajo tudi centralne banke, ki s svojo aktivnostjo uravnavajo stopnjo gospodarske dejavnosti. »Z dvigovanjem in spuščanjem obrestne mere vplivajo na gospodarsko aktivnost tako, da cenijo ali dražijo denar. V primeru močne gospodarske aktivnosti, ko že lahko pride do pregrevanja, z dvigovanjem obrestne mere podražijo zadolževanje in preko kreditov tudi preveliko potrošnjo, ki spodbuja inflacijo (finančni zaostrovanje). Obratno pa pri padanju gospodarske dejavnosti obrestne mere spustijo in s tem lahko povzročijo pocenitev investicij oziroma dodaten zagon gospodarstva. Visoka inflacija seveda prinaša razvrednotenje in posledično nestabilnost valute, kar slabo vpliva na gospodarstvo,« vpliv centralnih bank predstavi Matjaž Drobnič.

Pozabiti pa ne smemo niti na fiskalno politiko in geopolitična trenja in napetost. »Geopolitična trenja in napetosti običajno ne pomenijo dramatičnih sprememb na finančnih trgih. Mnogo bolj nevarne so nestabilnosti v finančnih sistemih.«

Kje smo danes?

Gledano skozi ekonomske cikle, smo danes v ekspanziji, t.i. močni rasti. Temu seveda sledijo naslednji ekonomski cikli: upočasnitev, recesija in okrevanje. Obdobje ekspanzije običajno traja nekaj let, pravi Matjaž Drobnič, ki ocenjuje, da smo trenutno v prvi polovici, točno oceno pa je seveda težko podati.

IMG_5703 (1)»Najbolj izrazita cikla finančnih trgov sta medvedji in bikovski trend. Bikovski trend pomeni rast tečajev, medvedji pa upad tečajev. Ekonomski in finančni cikli so fazno premaknjeni, to pomeni, da finančni cikli vedno prehitevajo ekonomske, in temu smo priča tudi danes. Čeprav so trenutno ekonomski kazalci izjemno dobri, pa se na finančnih trgih že kaže strah pred prihodnostjo. Investitor, ki na finančne trge vlaga danes, seveda pričakuje primeren donos v prihodnosti. Manj ga zanima sedanja situacija.«

Na vprašanje, kje so finančni trgi trenutno, Drobnič odgovarja, da je na to izjemno težko odgovoriti, in s tem vprašanjem se trenutno ukvarja cel svet. »Ne samo v ameriški, tudi v nekaterih ostalih ekonomijah, bo letos nedvomno prišlo do dvigovanja obrestnih mer. To pomeni tudi višje stroške delovanja podjetij, kar se bo prav gotovo s časoma poznalo v njihovi bilanci in vplivalo na dobičke.

Volatilnost je že tu

Letos smo, kot je že razvidno priča povečani volatilnosti oziroma nihanju tečajev vrednostnih papirjev. Na drugi strani pa, kot podporo finančnim trgom lahko omenimo tudi t. i. Trumpov davčni rez. Tveganja, ki se nam obetajo, so že omenjeno povečevanje obrestnih mer centralnih bank, zahtevani povečani donosi ameriških desetletnih državnih obveznic kot alternativnemu naložbenemu razredu, ki se že približuje trem odstotkom ter višji stroški poslovanja, ki bodo zmanjševali dobičke. Obeta se nam torej pestro leto! 

Zakaj bi menjali banko, če pa lahko plačujemo več

Zanimivo je, kako so nam nekateri stroški samoumevni. Mednje sodijo npr. bančni stroški. Plačujemo jih vsak mesec, slišali smo, da so med bankami različni, a se nam ne zdijo tako pomembni, da bi preverili ali morda niso previsoki. Saj veste, dvigi na bankomatu, mesečno vodenje računa, stroški spletne banke, plačilo položnic, plačilo celo prilivov na račun pa potem kakšne obresti in podobno. Hitro se kaj najde.

Banka Slovenije je deveto leto zapored pripravila Analizo nadomestil bank in hranilnic za plačilne storitve ter izračun stroškov košaric plačilnih storitev za leto 2017, v katero je vključenih 12 bank in 3 hranilnice. Iz primerjave je razvidno, pri katerih bankah se nam ta trenutek splača imeti odprt račun in pri katerih preplačujemo storitve.

Katera je najdražja in katera najcenejša banka?

Če povzamemo, tako za tradicionalne komitente, kot e-komitente je najugodnejša Delavska hranilnica (ja, že nekaj let zapored). Letni strošek za tradicionalnega komitenta je 32,06 evra (po podatkih Banke Slovenije) in 47,64 evra (po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije) in 27,30 evra oziroma 37,56 evra za e-komitenta.

Najdražja za tradicionalnega komitenta je Sberbanka, kjer je letni strošek 123,31 (BS) oziroma 219,00 evra (ZPS). Za e-komitenta pa je najdražja NLB, kjer je letni strošek po podatkih BS 55,95 evra (94,92 evra ZPS).

Če primerjamo najugodnejšega in najdražjega, bi po podatkih ZPS lahko tradicionalni komitenti prihranili do 171,36 evra (91,25 evra po podatkih BS) na leto in 57,36 (ZPS) oziroma 28,65 evra (BS) na leto za e-komitente.

Celotno primerjavo stroškov, med katerimi je skoraj zagotovo tudi vaša banka, si lahko ogledate v tabeli TUKAJ.

»Od skupno 21 analiziranih segmentov plačilnih storitev so se povprečna nadomestila na dan 31. 12. 2017 v primerjavi z 31. 12. 2016 zvišala v 12 segmentih, znižala v šestih, medtem ko so v treh segmentih ostala nespremenjena. Najbolj se je povečalo povprečno nadomestilo za eksterna plačila s trajnim nalogom za fizične osebe (+28,57 %), kar lahko vsaj deloma pripišemo usmerjanju uporabnikov plačilnih storitev na stroškovno učinkovitejšo alternativo (npr. direktne obremenitve), znižalo pa povprečno nadomestilo za vodenje transakcijskega računa za fizične osebe (-3,85 %),« so ob poročilu zapisali na Banki Slovenije.

Uporabniki plačilnih storitev lahko primerjajo ponudnike plačilnih storitev (tudi) na podlagi stroškov, ki jih imajo z opravljanjem plačilnih storitev pri dotičnem ponudniku. Letni stroški se razlikujejo glede na način poslovanja s ponudnikom plačilnih storitev, tj. ali se komitent pri plačevanju poslužuje bančnega okenca (t. i. “tradicionalni komitent”) ali elektronske banke (t. i. “e-komitent”).

Cene zdaj poznate, na vas pa je, ali boste še naprej (pre)drago plačevali ali pa se boste odločili in za nekaj deset ali celo več evrov zmanjšali svoje stroške. In brez skrbi, prihodnje leto, ali še prej, boste to lahko ponovili, če se stanje na trgu bančnih storitev spremeni.