Vezovisek, Author at Vezovišek & Partnerji

Kreditiranje je postalo del našega vsakdana. Kredit za stanovanje, hišo, avto, počitnice, prenovo ali kar tako, da pridemo skozi mesec ali dva, potem bomo pa že, je zgodba s katero se pogosto srečamo.

Letos spomladi je v veljavo stopil nov zakon, ki naj bi zaostril pogoje na področju kreditiranja. Prejšnji teden pa je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) organizirala posvet o uvedbi novih sprememb v prakso. Tam je bila slika precej jasna – banke so vse prej kot pripravljene na ta zakon, kreditojemalci pa še vedno tisti, ki ob kreditih plačujejo tudi storitve, ki jih niso želeli.

Kot pravi Breda Kutin iz ZPS, potrošniški krediti predstavljajo tveganje za vse. »Zato zapis v zakonu še zdaleč ni dovolj, čaka nas še veliko dela pri tem, kako ozaveščati potrošnike in usposabljati tiste, ki delajo z njimi, da bodo v končni fazi delali v skupno dobro. Vzpostaviti moramo ponovno zaupanje v finančni svet.«

Zakon, ki je stopil v veljavo letos marca, naj bi, po besedah Franca Stanonika, generalnega direktorja Direktorata za notranji trg na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, banke že ustrezno izvajale. »Pri pripravi zakona smo usklajevali različne interese in dosegli cilj, ki bolj ali manj zadovoljuje vse deležnike. Menim, da bankam nismo nalagali dodatnih obremenitev, pri pripravi pa smo morali upoštevati evropske direktive. Zakon je v uporabi, na nas pa je, da poskušamo zagotoviti odgovorno najemanje kreditov. Potrošnike poskušamo opolnomočiti v postopkih sprejemanja kreditov, predvsem v smislu, da ga temeljito informiramo o pravicah in obveznostih, ki jih ima z najemanjem kreditov,« pravi predstavnik države. Pa je tako tudi v praksi?

Nekaj novosti, ki jih prinaša zakon:

banke morajo ob oglaševanju obrestne mere navajati opozorilo, da se v primeru dviga le-te, zviša tudi znesek obroka kredita,
obvezen je grafičen prikaz nihanja obrestnih mer,
kreditodajalec mora pred sklenitvijo kreditne pogodbe izvesti oceno kreditne sposobnosti (po novem so vključeni tudi izdatki, ki jih ima potrošnik in vplivajo na njegovo kreditno sposobnost),
ob najemanju kreditov v tujih valutah je obvezno navajanje valute in obrazložitev mehanizma pretvorbe ter navedbo, kaj se zgodi ob spremembi tečaja,
periodično obveščanje o spremembi obrestne mere – kreditojemalec mora biti brezplačno obveščen,
odstop terjatev – banke kreditov ne morejo oddajati npr. izterjevalcem, pač pa le pristojnim, z zakonom določenim institucijam,
potrošnik ima 7 dni časa, da preuči kreditno ponudbo in po podpisu pogodbe še 14 dni za odstopa.

Fiksna ali variabilna obrestna mera?

»Velik delež novih kreditov je s fiksno obrestno mero, kar je za potrošnika dolgoročno gledano dosti bolj ugodno, pravi Krumberger. Z vidika trenutnih razmer pa je dražje. Z vidika bank je možnost te ponudbe omejena,« pravi Matej Krumberger, direktor oddelka za nadzor bančnega poslovanja pri Banki Slovenije.

»Smo med bankami, ki ponujajo obe obrestni meri – fiksno in variabilno. Kateri dajemo prednost? Kolikor je komitentov, toliko je možnih kombinacij,« pravi Igor Poljšak, direktor sektorja poslovanja z občani, Gorenjska banka in predsednik odbora za poslovanje s prebivalstvom pri Združenju bank Slovenije. Vse lepo in prav, a kaj, ko ljudje danes najemajo kredite z variabilno obrestno mero, ker niso kreditno sposobni, to pa lahko pelje v zgodbo s švicarskimi franki, opozarja Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Nov zakon je sicer dobrodošel, a v praksi se ne izvaja, tako kot bi se moral. »Že vrsto let hodimo s strankami na podpis kreditne pogodbe, da preprečimo, da bi stranke sklenile napačne kreditne pogodbe. V vseh teh letih in še vedno, tudi pred nekaj dnevi, so banke strankam pogojevale sklenitev kredita z nakupom drugih produktov, od življenjskega zavarovanja do kreditnih kartic in podobno. Kljub sprejetemu zakonu se to dogaja še danes!« je na dogodku Ana Vezovišek opozorila na še eno slabo prakso neupoštevanja zakonodaje. Še več, pred nekaj dnevi ji je po elektronski pošti bančna uslužbenka pogojevala sklenitev življenjskega zavarovanja za stranko, ki je želela kredit.

Ključen problem potrošnika pri obrestnem tveganju je, da le-to povečuje finančno ranljivost potrošnika. Večji del dolgoročnih potrošniških oz. stanovanjskih kreditov je vezanih na spremenljivo obrestno mero. Trend se sicer spreminja, potrošniki vedno več najemajo kredite s fiksno obrestno mero, a to še vedno predstavlja le manjši del sklenjenih pogodb,« pa opozarja Boštjan Krisper iz ZPS. Prav tako le 7 od 15 bank omogoča kredite s fiksno obrestno mero, kar je manj kot polovica. A tudi pri teh sedmih, ki imajo to možnost je vprašanje, ali banka strankam dejansko nudi možnost fiksne obrestne mere in s tem varnejši kredit ali ne.

»Banka bi morala opraviti obremenitveni test potrošnika in če ugotovi, da ga ne more prenesti, mu ne sme odobriti kredita z variabilno obrestno mero, ampak le takšnega s fiksno. Vse banke bi morale uvesti enoten nadzorni instrument,« še predlagajo na ZPS.

Kaj pa gibanje euribora v preteklosti?

Najvišji euribor je bil 5,45 %, najnižjega pa imamo danes in znaša -0,28 %. Kaj takšni skoki pomenijo za potrošnika z variabilno obrestno mero? Če bi se euribor ta trenutek spremenil na najvišjo obrestno mero v preteklosti (5,45 %), bi se potrošniku kredit povišal za kar 60 %, če pa bi se povečal na povprečno višino obrestne mere pa za 20 %.

»Bojim se, da smo skoraj zamudili vlak … Leta 2007 so bile fiksne obrestne mere po 7 %. In takšnih pogodb je bilo več tisoč. S strani ZPS bi pričakovala večji angažma in akcijo na tem področju, pa je osebno nisem zaznala. Razlika v obrestni meri lahko predstavlja prihranek tudi v višini 100 tisoč evrov ali več! Torej, v kolikor ima še kdo takšno pogodbo, jo kljub nekoliko slabšim pogojem, kot so bili leto ali dve nazaj, mora nujno spremeniti!« še poziva Ana Vezovišek.

Od 1. novembra dalje imajo tri banke, ki zajemajo tudi velik slovenskih lastnikov bančnih računov, nova nadomestila. NLB, Unicredit in Intesa Sanpaolo po novem potrošnikom zaračunavajo nadomestila za nakupe v državah izven evrskega območja, med katere spada tudi Hrvaška. Po novem naj bi plačevali tudi kartične spletne nakupe v tujini.

»Z novimi nadomestili postajajo plačljive storitve, ki so bile doslej za potrošnike brez stroškov, takšna nadomestila pa nam niso znana iz drugih držav članic EU,« so zapisali pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Vse tri omenjene banke so že pozvali k preklicu uvedbe nadomestila za obdelavo neevrskih transakcij za kartico Maestro in plačilne kartice oz. obdelavo plačil in dvigov v tujih valutah za Mastercard in Viso.

Največ podražitev v letošnjem letu

»Pri ZPS smo zelo presenečeni nad odločitvijo, da boste potrošnikom začeli neposredno zaračunavati storitve, ki so bile do zdaj pri uporabi najpogosteje uporabljanih plačilnih kartic pri vseh slovenskih bankah brezplačne. Takšna nadomestila nam niso znana niti iz drugih držav članic EU. Vaša odločitev lahko občutno poviša stroške velikega števila potrošnikov, ki na primer počitnikujejo na Hrvaškem ali pa ugodno nakupujejo pri spletnih ponudnikih v Veliki Britaniji. Prepričani smo tudi, da višina novega nadomestila nikakor ni upravičena s stroški vaše banke pri opravljanju teh storitev. V tem prepričanju nas še potrjuje dejstvo, da nameravate novo nadomestilo zaračunavati kot odstotek višine transakcije, čeprav so stroški banke pri tovrstnih transakcijah praviloma fiksni,« so pri ZPS med drugim zapisali v dopisu vsem trem bankam.

Kot pravijo, so nova nadomestila le vrh ledene gore letošnjega leta. »V okviru rednega spremljanja cen najpogosteje uporabljanih bančnih storitev smo že poleti ugotovili, da je bilo takšnih podražitev letos več kot v celotnem lanskem letu. Banke so svoje storitve nazadnje toliko dražile ob uvedbi davka na finančne storitve, ko so stroške davčne dajatve v celoti prenesle na potrošnike. Letos smo zabeležili skupaj 35 podražitev najbolj uporabljanih storitev pri Abanki, Banki Sparkasse, Delavski hranilnici, Hranilnici Lon, Intesi Sanpaolo, Gorenjski banki, NLB, SKB in Unicredit banki. Najvišje so bile podražitve trajnih nalogov: pri NLB za slabih 80 odstotkov, pri Intesi Sanpaolo pa za rekordnih 140 odstotkov,« pravijo pri ZPS.

Prihaja nova era bančništva

»Zanimivo je, da banke dvigujejo stroške storitve, ko pa prihaja nova era bančništva in bodo banke morale poceniti storitve ali bolje osnovne storitve nuditi celo brezplačno, v kolikor bodo želele ostati konkurenčne in obdržati komitente. Iz tujine že prihajajo nove banke, katerih poslovni modeli so popolnoma drugačni in kjer je stranka na prvem mestu. Prepričana sem, da bomo leta 2020 (če ne prej) že govorili o tem, katera banka ti nudi več storitev brezplačno in ne o tem katera je kaj podražila,« pa na nove čase, ki prihajajo opozarja Ana Vezovišek.

Pri ZPS opozarjajo še, da zaradi nejasnih poimenovanj ter vedno bolj obsežnih bančnih cenikov, potrošniki vse težje ugotavljajo, koliko jim bo banka v resnici zaračunala poslovanje z bančnim računom. Banka je svoje stranke o spremembah cen bančnih storitev, sicer dolžna opozoriti 2 meseca pred uveljavitvijo napovedane spremembe.

Unicredit banka umaknila del napovedanih podražitev

Naknadno pa smo izvedeli, da Unicredit banka napovedano nadomestilo za procesiranje trasakcij s kartico Maestro in Masterdcard, ki niso v evro valuti, do nadaljnjega ne bo zaračunavala.

Marsikateri podjetnik je v zadnjem času trepetal in upal, da le ne bo prišlo do uvedbe sprememb, ki jih je sprva predlagalo Ministrstvo za finance. Če bi se predlog v celoti uveljavil, bi to za marsikoga pomenil precejšen finančni šok. A je Ministrstvo na koncu le popustilo in pripravilo nov predlog.

Višina normiranih odhodkov tako ostaja ista kot doslej – 80 % prihodkov, kar v praksi pomeni, da ima podjetnik, ki ustvari 1.000 evrov prihodkov, 800 evrov stroškov. Davčna osnova tako znaša 20 % prihodkov, čeprav je Ministrstvo želelo ta odstotek podvojiti.

Normiranci brez davčnih olajšav

Prav tako ostaja obdavčitev na način, kot je bila do zdaj, kar pomeni, da normiranci ne bodo umeščeni v dohodninsko lestvico. Ministrstvo je sprva predlagalo, da bi bili normiranci obdavčeni po dohodninski lestvici, a na koncu odstopilo od tega predloga. Kaj pomeni dokončna oz. cedularna obdavčitev? To pomeni, da je ob stopnji v višini 20 % njihov prihodek obdavčen z efektivno davčno stopnjo 4 %.

Hkrati pa za normirance odpade možnost uveljavljanja davčnih olajšav, kar zaradi cedularne obdavčitve ni mogoče. Uveljavljanje olajšav pa bi bilo za normirance možno v primeru sintetične obdavčitve, tj. če bi bili umeščeni v dohodninsko lestvico.

Kako je s popoldanskimi s.p.-jevci?

Ohranitev cedularne obdavčitve pomeni tudi dobro novico za popoldanske s. p.- jevce, saj bodo njihovi prihodki ločeno obdavčeni od prihodkov iz zaposlitve. V prvotnem predlogu bi se namreč vsi prihodki (prihodki iz zaposlitve in prihodki iz opravljanja dejavnosti preko popoldanskega s. p.) sešteli in bili nato obdavčeni preko dohodninske lestvice.

Kaj se bo spremenilo?

Ministrstvo predlaga tri nova pravila, ki bodo odločala o obstoju v sistemu normiranstva:

– Dve leti zapored ne več kot 150 tisoč evrov prihodkov letno oziroma ne več kot 300 tisoč evrov prihodkov v dveh zaporednih letih. Po trenutno veljavnih pravilih mora normiranec izstopiti iz sistema normiranstva, in začeti uporabljati dejanske odhodke pri ugotavljanju davčne osnove, če dve leti zapored preseže prihodkovni prag 100 tisoč evrov (oziroma 50 tisoč evrov za popoldanski s. p. ali d.o.o. brez zaposlenih). V trenutnem predlogu pa je zapisano, da normiranec ne sme v dveh zaporednih letih ustvariti več kot 150 tisoč evrov povprečnih prihodkov, oziroma ne več kot 300 tisoč evrov prihodkov skupaj v dveh letih.

– Seštevanje prihodkov povezanih oseb. Davčni zavezanec, ki ima več podjetij, bo tako moral glede prihodkovnega pragu za obstoj v sistemu normiranstva upoštevati prihodke vseh podjetij, razen če bo znal razložiti poslovno upravičenost takšnega poslovanja (predvsem pri izdajanju faktur iz s.p. lastnemu d.o.o.).

– Odprto pa ostaja vprašanje glede absolutne višine normiranih odhodkov. Ni še znano, ali bodo v posameznem letu normirani odhodki omejeni tudi v zneskovnem smislu (npr. največ 80 tisoč evrov letno).

Nepremičnine so lahko naložba, so pa tudi osnova, če govorimo o tistih, v katerih živimo. Te predstavljajo naš temelj in večina se še pred 30-im letom znajde na točki, ko si želi ustvariti svoj dom. Na vprašanje, ali je primerno, da se takoj odločijo za kredit in nakup velike nepremičnine ali pa bi bilo morda bolje, da gredo korak za korakom, je v oddaji Cent na cent odgovarjala Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

»Zagotovo je prava pot po korakih, na kar že dolgo opozarjamo, a je tega še vedno premalo. Kljub veliko opozorilom na kaj moramo biti pozorni, ko se prvič lotimo najema kredita, še vedno srečujem ogromno napačnih odločitev,« pravi Ana Vezovišek.

Kredit s prihodom otrok postane večje breme

Predvsem mladi se prevečkrat ne zavedajo odgovornosti, kar še posebej velja za tiste, ki še nimajo otrok. Običajno se za kredit pari odločajo preden ustvarijo družino, njihove obveznosti pa se s prihodom novih članov spremenijo, povečajo, na kar ob najemu kredita običajno ne pomislijo. Vsaj ne tako, kot bi morali. »Najbolj me presenečajo ljudje, ki bi najeli kredit z mesečno obveznostjo v višini 700 evrov, a jim do danes še ni uspelo ničesar privarčevati. Velika razlika je med tem, kaj ti misliš, da boš lahko dajal na stran in resničnostjo, ko se spustiš v dolgoročno razmerje z banko. Takrat ni vprašanja, ali boš lahko plačal ali ne. Plačati moraš.«

Nedolgo nazaj je pri eni od strank ugotovila, da bi bil kredit prevelika obremenitev, kljub temu, da je ta znesek, ki je znašal toliko kot bi bil kredit, stranka že dajala na stran. »Ko mi je povedala, da s partnerjem že danes ne živita življenja, kot bi ga želela, sem jo vprašala, če sta pripravljena še naslednjih 20 let živeti tako? Odgovor je bil jasen: NE,« iz prakse pripoveduje specialistka za financiranje in osebni proračun. Ob tem dodaja, da se zaveda, da gre pogosto za ubijanje sanj, a je bolje sanjariti še naprej, kot pa ne sanjati, ker ne veš, kako boš sploh plačal položnice.

Več privarčujemo, lažje se pogajamo

»Ljudje se prepogosto postavljamo v prevelike čevlje. Bodimo realni, začnimo z manjšimi obveznostmi, čeprav to pomeni najem. Ko počasi privarčujemo sredstva, pa rastemo, gremo v večje stanovanje, nakup,« še dodaja.

Ob tem pa ne smemo pozabiti, da imamo z več privarčevanimi sredstvi tudi več manevrskega prostora, ko se odločamo za kredit, izbiramo lokacijo stanovanja, se pogajamo za ceno nepremičnine in podobno. Prav tako nam odločitve ni treba sprejeti iz danes na jutri, saj gre za enega največjih projektov v našem življenju. Zanj si je treba vzeti čas, dobro preračunati, prav tako pa imeti ustrezno dolgo poskusno dobo. Vsaj pol leta moramo dajati na stran, saj 20 let življenja s kreditom ni kar tako.

Pa sanjska nepremičnina? Nič ni narobe, če sanjamo, le nakup naj bo realen, še opozarja strokovnjakinja. »Najpomembnejši je miren spanec, mirna vest in to, da si lahko privoščimo še kaj drugega.«

Veliko ljudi nas sprašuje, če je varno investirati v kriptovalute, kakšen znesek naj investirajo, katera kriptovaluta je prava, kakšni so donosi … Odgovore na nekatera vprašanja, na katera je Mitja Vezovišek minuli teden odgovoril tudi v oddaji 24ur z Urošem Slakom na POP TV, si lahko preberete v nadaljevanju.

Kriptovalute so trend že nekaj let, z njimi danes lahko plačujemo in kupujemo tudi v Sloveniji in kljub temu, da je trenutno v svetu že več kot 800 kriptovalut, med ljudmi še vedno niso poznane kot sredstvo za … investiranje, plačevanje, izmenjavo, tudi zaslužek. Imamo skeptike in imamo tiste, ki so jih kriptovalute tako očarale, da bi vsa svoja sredstva za investiranje prenesli na virtualno denarnico.

»Odločitev ali investirati v kriptovalute je predvsem v tem, kakšne so vaše dosedanje izkušnje, kam ste investirali doslej. Če imate ves denar na banki in bi takoj skočili v kripto svet, je to velika napaka. Kriptovalute sodijo med alternativne naložbe, mi pa moramo najprej vzpostaviti osnoven portfelj, tradicionalne naložbe in šele nato dodajamo alternativne, tudi kriptovalute,« opozarja Mitja Vezovišek.

Nakup kriptovalute, ICO ali arbitraža?

Tudi kriptovalute prinašajo različne možnosti investiranja. »Podobno kot lahko investiramo v delnice Googla, imamo tudi pri kriptovalutah različne možnosti investiranja. Prvi način je, da kupimo neko kriptovaluto in stavimo na njeno rast. Ta način je najslabši, ker igramo kolo sreče. Drugi način je investiranje, ki se zdaj pojavlja, to je investiranje v realne projekte, kot je bil Viberate.«

Še več takih projektov je že bilo in še prihajajo, za seboj imajo realno ekipo, realne produkte, v projekte pa lahko investiramo preko t.i. token-ov, ICO (Initial Coin Offering) ponudbe. »Gre za podjetja, ki ponudijo svoje token-e v zameno za drugo valuto s čimer dejansko lahko plačujete,« dodaja Mitja Vezovišek in ob tem navede še tretji način investiranja v kriptovalute. »Tretji način je izkoriščanje razlike v ceni, t.i. arbitraža med eno in drugo menjalnico.«

Še nimate kripto računa? Odprite ga!

A preden se odpravimo na pot plemenitenja svojega premoženja skozi kripto svet, moramo odpreti svojo osebni kripto račun. »To je preprosto, odprete račun na eni od menjalnic, nakažete gor denar, lahko je to že 100 evrov, 500 evrov in trgujete s tem. A pozor, ker je tako preprosto, je mamljivo tudi za razne prevare in špekulacije in to je slaba stran tega sveta,« opozarja Mitja Vezovišek.

Razkril je tudi, da bomo v prihodnosti zagotovo plačani v drugi valuti, kot smo danes. Če bo to bitcoin, ne ve nihče, a papirnati denar in denar, kot ga poznamo danes, bo počasi izginil, pravi. »Sploh z novo evropsko direktivo, ki omogoča tretjim ponudnikom, da prenašajo podatke iz bank preko svojih aplikacij,« pa že namiguje na novo zgodbo, o kateri vam bomo več razkrili kmalu.

In za bonus vprašanje, je tudi v oddaji 24 ur povedal, kaj se nam danes bolj splača – kupovati stanovanja kot investicijo ali kriptovalute. »Nekaj vmes. Če bomo na banki varčevali za starost, se nam ne bo izšlo, saj so obrestne mere v času inflacije prenizke. Če pa imamo 100 tisoč evrov in za ta denar kupimo stanovanje, pa spet stavimo. Enako je, če bi vse investirali v kriptovalute. Imeti moramo uravnotežen portfelj, ki ima vse, tudi dodatke v obliki alternativnih naložb, pa delnice, zlato …« dodaja upravljavec osebnega premoženja.

Različne možnosti imajo tisti, ki želijo denar oplemenititi. Ena od priložnosti, ki jo napovedujejo, je industrija konoplje. A v tem trenutku je meja med legalnim in nelegalnim še zelo tanka, zato smo med slovenskimi upravljavci preverili, če svojim strankam že nudijo investiranje v produkt, ki ima na eni strani veliko zagovornikov in na drugi strani številne nasprotnike.

Investitorji, ki razmišljajo o tem, da bi svoja sredstva plemenitili tudi skozi industrijo, kot je konopljina, se morajo zavedati tveganja, ki ga prinaša področje živih organizmov. Investiranje v nižjih dobavnih verigah je varnejše, opozarjajo strokovnjaki, ampak …

Za konopljo, ki je bila doslej legalizirana za medicinsko uporabo v 29 državah, osem držav jo dovoljuje tudi za uporabo za druge (rekreativne) namene, večina osebnih finančnih svetovalcev verjame, da je le vprašanje časa, kdaj bo dosegla konec prepovedi splošne uporabe. To pa že predstavlja morebitno rojstvo ali vsaj razvoj nove industrije, podobno obdobju, ki je sledilo koncu prepovedi alkoholne pijače leta 1933. To je namreč privedlo do poslovanja v vrednosti 200 milijard ameriških dolarjev v ZDA. Industriji konoplje v tem trenutku že napovedujejo priložnost v višini vsaj 50 milijard evrov legalne prodaje do leta 2026 (danes 6 milijard). Za vlagatelje pa je to morda namig, naj začnejo iskati način, kako z novo priložnostjo obogatiti svoje portfelje.

Kaj imajo skupnega REIT, ETF in konoplja

Da so priložnosti in pogledi različni, kaže ustanovitev prvega investicijskega sklada za nepremičnine (REIT) na področju konopljine industrije. Ustanovljen je bil decembra 2016, od takrat pa so zabeležili -12 % donos. Gre za sklad, ki kupuje objekte s področja industrijskega kmetijstva za namen pridelave medicinske konoplje. Kot pravijo, je razlog za tak rezultat lahko nepravi trenutek za začetek investicije, a bi se situacija dolgoročno lahko obrnila. Sploh, če bi več držav prepoznalo in legaliziralo konopljo v zdravstvene namene in rekreativno rabo.

Strokovnjaki napovedujejo tudi, da lahko najvišji donos pričakujejo podjetja, ki vzgajajo in distribuirajo konopljo, a po drugi strani nase prevzemajo tudi največje tveganje, glede na zakonodajne spremembe. Politična klima se lahko spremeni čez noč, tako v pozitivno, kot negativno smer, lahko dodamo.

Bitcoin morebitni rešitelj industrije konoplje

Za vse, ki bi si vseeno želeli zajeti delček priložnosti, ki jo ta industrija prinaša, a z nekoliko bolj varne razdalje, obstaja možnost investiranja, ne v samo »rastlino«, ampak v zemljišča, na katerih jo vzgajajo. Kot pravijo strokovnjaki, je to nekoliko varnejša izbira, ki pa še vedno omogoča biti blizu morebitni priložnosti, ko bo konoplja enkrat dostojno legalizirana.

Še en način, ki se omenja za obhod zakonodajnih ovir, je vpeljava Bitcoina kot plačilnega sredstva. S tem bi se lahko izognili sredstvom, ki bi jih sicer želeli pridobiti od komercialnih bank, a le-te teh ne morejo zagotoviti zaradi (ne)legalizacije produkta.

Izziv: kako do pozitivnih donosov

Da nekateri resno iščejo priložnosti znotraj tega segmenta, nakazuje tudi ustanovitev prvega ETF s področja industrije konoplje. Letos februarja je namreč ETF Managers Group napovedala njegovo ustanovitev, uvrščen pa naj bi bil tudi na NYSE Arca.

A če pogledamo resnici v oči, tisti najbolj črnogledi, ali pa realni, napovedujejo, da naložbe v konopljo dejansko ne bodo na voljo povprečnim maloprodajnim vlagateljem, ampak le skozi zasebni sektor.

Po besedah Steva Gormleya iz družbe Seventh Point, je ključen izziv osebnih finančnih svetovalcev najti kvalificirane investicijske priložnosti, ki bodo prinašale pozitivne donose investitorjem. Ob tem pa dodaja, da bi svojim strankam odsvetoval vstop na omenjeno področje, vsaj dokler položaj konoplje ne bo razrešen.

Ali domači upravljavci omogočajo vlaganje v industrijo konoplje?

Danes večina denarja, ki se investira v industrijo konoplje prihaja iz manjših investicijskih skupin. Še vedno pa je veliko takih, ki ne želijo, da bi vstop na področje industrijske konoplje omadeževal njihove tradicionalne portfelje ali morda celo javno podobo. Zanimalo nas je, kakšne so realne možnosti investiranja v industrijo konoplje v Sloveniji oz. ali naše družbe za upravljanje že omogočajo tovrstne naložbe.

Kot pravi Sašo zajec iz Alta Skladov, te možnosti še nimajo. Prav tako v portfeljih trenutno nimajo naložb, ki se ukvarjajo z razvojem industrije konoplje pri Infondu. A kot pravi njihov predstavnik Miha Pitamic, razvoj industrije pozorno spremljajo.

Nekaj več o tem so nam znali povedati pri Triglav Skladih. »Zadnja leta je na private equity in venture capital področju res pozitiven trend pri investicijah v legalizirano industrijo konoplje, vendar so zbrani zneski v svetovnem merilu še vedno relativno majhni (nekaj 100 milijonov USD zbranih sredstev). Javnih delniških družb s prevladujočo tovrstno dejavnostjo praktično ni oz. so premajhne, zato v portfeljih naših vzajemnih skladov tovrstnih naložb nimamo. V naših portfeljih skladov sicer lahko najdemo podjetja, ki se ukvarjajo tudi s tem segmentom, vendar je delež poslovanja, vezan na industrijsko konopljo dokaj nepomemben. Nekatera podjetja v farmacevtski oz. prehrambni industriji (npr. Abbvie Inc., ali Associated British Foods Plc.) namreč tudi pridobivajo učinkovine iz industrijske konoplje v zdravstvene namene, vendar to predstavlja zanemarljiv del njihovega celotnega portfelja,« pravi Sašo Ivanovič, direktor sektorja upravljanja premoženja na Triglav Skladih.

Omenimo še, da sta na področju industrijske konoplje v zadnjih dveh letih kar okoli 70 % vseh investicij dobila sektorja biotehnologije in nepremičnin. A kot se strinja večina poznavalcev, naj bi najvišje donose lahko dosegali na področju proizvodnje medicinske konoplje, to pa že predstavlja vstop v farmacevtski sektor, ki prinaša svojevrstne izzive.

Zadnja leta redno spremljamo medije, ki poročajo o tem, kako ljudje, ki so pred leti najemali posojila v švicarskih frankih le-teh ne morejo več odplačevati in kako je njihova glavnica, kljub rednemu, večletnemu odplačevanju narastla. Samo opazovali so lahko gibanje tečaja in upali na to, da bodo njihove pritožbe o nekorektnem poslovanju s strani bank in zavajanju “uslišane.” In pokazala se je luč na koncu tunela …

Posel z visoko stopnjo tveganja

Zadnje dni odmeva prva sodna zmaga na prvostopenjskem sodišču. Ta prinaša upanje za več tisoč Slovencev, katerih posojila so vezana na švicarski frank. Kot je povedala Ana Pestar, predsednica Združenja Frank, gre za prvo pozitivno sodbo prvostopenjskega sodišča v zadevi kreditojemalca v CHF proti Unicredit banki. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je pogodba o dolgoročnem deviznem posojilu nična. Razlogi za to pa so bili naslednji:

Pri kreditni pogodbi gre za posel z visoko stopnjo tveganja, pri katerem ni mogoče niti približno ugotoviti, koliko mora stranka plačati iz naslova pogodbe;
Banka bi morala in tudi je vedela, da bo v prihodnosti (po sklenitvi pogodbe) prišlo do krepitve CHF v primerjavi z EUR;
Banka bi morala vedeti, da v daljšem časovnem obdobju obstaja precej velika verjetnost, da bo prišlo do večjih sprememb v gospodarstvu ali na trgih, kar se bo lahko odražalo tudi v večjih spremembah vrednosti valut ali referenčne obrestne mere, in bi morala to tudi tožniku pojasniti.

»Sodišče je sprejelo navedbe, da možnost takšnega porasta CHF napram EUR, in posledice le tega, tožniku ni bila nikdar predstavljena. Tožnik tako ni razpolagal z informacijami, na podlagi katerih bi sprejel drugačno odločitev. Zato je sodišče ugotovilo ničnost celotne pogodbe, saj tožnik ob ustrezni pojasnilni dolžnosti banke take pogodbe ne bi sklenil,« še dodaja Pestarjeva.

Glede na to, da gre za prve zaključke tožb, ki so v korist kreditojemalcem, se pričakuje porast števila tožb predvsem članov Združenja Frank pa tudi vseh drugih, ki upajo, da se bodo na ta način rešili »vreče brez dna«.

»Obstaja tudi nekaj bančnikov, ki se zelo dobro zavedamo, da je kredit treba najeti v valuti v kateri ustvarjamo svoje prihodke. Ti bančniki smo bili večinoma proti uvedbi takih kreditov, vse do trenutka, ko so nas poslovne enote soočile z dejstvom, da potencialni kreditojemalci takoj po negativnem odgovoru na vprašanje ali ponujamo kredite v švicarjih naše poslovne enote zapustijo, kljub temu, da smo imeli vedno zelo konkurenčno ponudbo evrskih kreditov. Ni odveč poudariti, da pri nasvetu, da naj se stranke raje odločijo za najem kredita v evrih nismo bili pretirano uspešni, saj je večina videla le trenutno razliko v anuitetah. Zanimivo je, da ti, ki se sedaj pritožujejo ne omenjajo koliko so do sedaj prihranili pri plačilu mesečnih anuitet, seveda v primerjavi z primerljivim evrskim kreditom,« pa je o tem že pred časom zapisal bančnik Roman Budna.

Kmalu zakon za zaščito posojilojemalcev v frankih?

Po poročanju Financ in Siol.net se kmalu obeta tudi zakon za zaščito posojilojemalcev v frankih. Predlog interventnega zakona so pripravili dr. Boštjan M. Zupančič, dr. Ciril Ribičič ter dr. France Grad in bo šel jeseni v državni zbor. Zakon namerava izenačiti položaj kreditojemalcev, ki so najeli posojilo v frankih, s tistimi z evrskim posojilom.

Pri preračunih, ki bi jih morale opraviti banke, bi uporabili obrestno mero za posojila v evrih, zajeli pa bi desetletno obdobje od leta 2000 do 2010. Kreditojemalci pa bi se sami odločili, ali na novo preračunane posojilne obveznosti do banke sprejmejo ali ne. Zupančič in nekdanji ustavni sodnik Ribičič sta spomladi napisala tudi mnenje, da je položaj tistih, ki so najemali posojila v švicarskih frankih, in to na priporočilo bank kreditodajalk, moralno, civilnopravno, kazenskopravno in ustavnopravno nesprejemljiv.

15 tisoč slovenskih posojilojemalcev, naj bi bilo opeharjenih tudi zato, ker so morali prevzeti nesorazmerno oziroma celotno tveganje tečajnih razlik. Zato sta opozorila tudi na morebitno kazensko odgovornost vodilnih oseb v bankah za goljufijo. Banke so “toksična posojila”, kakor sta jim rekla, po njunem celo vsiljevale finančno in pravno neukim posojilojemalcem.

Naj spomnimo, posojilo v frankih je najelo približno 15 tisoč posojilojemalcev, trenutno pa je odprtih za 470 milijonov evrov posojil v frankih.

Izdelava osebnega finančnega načrta je zahteven proces, ki ga je redkokateri posameznik sposoben izpeljati sam. A za vse tiste, ki bi se tega vseeno lotili sami, je Mitja Vezovišek, upravljavec osebnega premoženja, pripravil zelo dober pripomoček in številne koristne nasvete. Nekaj vam jih razkrivamo v nadaljevanju.

»Za pripravo osebnega finančnega načrta je treba nameniti čas za izobraževanje, hkrati pa to prinaša odgovornost za vse finančne posledice – pozitivne in negativne,« pravi Mitja Vezovišek.

Do osebnega finančnega načrta s pomočjo …

Osebne finance niso predmet učnih načrtov niti v naših šolah niti na fakultetah. Težko bi se zanašali na tradicijo, saj osebno finančno svetovanje pri nas nima dolge zgodovine. Takšnega znanja v Sloveniji ni na pretek. Pomoč profesorjev, staršev ali prijateljev v tem primeru tudi ne bo dovolj.

Kaj torej lahko naredimo? »Poiskati moramo neodvisnega, strokovno usposobljenega in etiki zavezanega osebnega finančnega svetovalca s strokovnimi znanji iz osebnih financ in izdelave zapletenih načrtov,« pove avtor knjige Osebni finančni načrt.

Seveda nas ob tem mora zanimati, kaj za nas osebni finančni svetovalec predstavlja in Mitja Vezovišek ima konkreten odgovor na to vprašanje: »To je oseba, ki z nasveti usmerja, vodi stranko pri upravljanju osebnih financ. Če ima še strokovna znanja in izkušnje z izdelavo zapletenih načrtov, potem je človek, ki je najbolj usposobljen za izdelavo oziroma pomoč pri izdelavi osebnega finančnega načrta.«

Zakaj je pomemben osebni finančni načrt?

Če imamo osebni finančni načrt in delujemo skladno z njim, je cilj doseči stanje, ko nam ne bo treba več delati za denar, ampak bo denar delal za nas. »To bi lahko opisali kot finančno svobodo, doseg te pa bi morala biti rdeča nit slehernega svetovalnega procesa.«

Saj veste, če imamo osebni finančni načrt, ki pa ga ne upoštevamo, je to lahko le mrtva črka na papirju. »Ključnega pomena je, da najdemo potrebne vire sredstev za dosego zastavljenih finančnih ciljev, to pa pomeni, da prilagodimo sestavo odhodkov višini prihodkov,« enostavno razloži Mitja Vezovišek.

Da ne boste odkrivali tople vode in predvsem, da ne boste plačevali za nekaj, kar bo odmik od vaših zastavljenih ciljev, vam predlagamo, da si najprej preberete knjigo Osebni finančni načrt. Tam boste iz prve roke izvedeli, kaj potrebujete, da bo vaš denar delal za vas in ne obratno. Več o knjigi lahko preberete TUKAJ.

Na kaj morate biti pozorni, preden najamete kredit?