Ne posojajmo denarja, če ga ne moremo pogrešati!

Gotovo se je vsakdo izmed nas že kdaj znašel v situaciji, ko nas je bližnji, prijatelj, sodelavec ali pa znanec prosil za denarno pomoč.

Se še spomnite, kako se človek navadno ob tem počuti? Ne prav prijetno … Pa ne zato, da ne bi želeli pomagati, temveč zato, ker morda ravno tisti trenutek res nimamo denarja, ki bi ga lahko posodili, ali pa vemo, da denar ne bo šel za pravi namen in ga bomo v resnici zelo težko dobili nazaj.

In da ne bo pomote, tudi tisti, ki nas za pomoč prosi, se ob tem navadno ne počuti prav prijetno. Verjetno bi tisti trenutek naredil vse, da jim tega ne bi bilo treba početi.

Pa vendar … Včasih se človek res lahko znajde v izredno težki situaciji in prav je, da mu pomagamo. A pri tem se je zelo dobro zavedati naslednjih izzivov

Posojilo brez časovne omejitve in obresti

Če bomo posodili denar svojim bližnjim, potem gre navadno za posojila, ki nimajo časovne omejitve in so brez obresti. V tem primeru nobena od strani nima posebnih pričakovanj. Tisti, ki posodi, ne ve, kdaj je pravi čas, da bi denar ‘terjal’ nazaj, tisti, ki pa si denar izposodi, pa ne ve, kdaj (če) ga mora vrniti. In tako leta minevajo, občutek na strani tistega, ki je denar posodil, pa ni najboljši.

Brez pritiska in stres

Posojila brez časovne ali/in finančne omejitve navadno na seznamu dolgov zasedajo zadnje mesto. Zakaj? Ker so brez obresti in brez sankcij. Posojilojemalec ne čuti nobenega pritiska, stresa in potrebe po tem, da bi dolg čim prej odplačal.

Prosite za svoj denar

Zelo težko je zahtevati vračilo denarja. Ste to že kdaj izkusili? Prav neverjetno je … Nekomu posodimo denar, spremljamo njegovo finančno okrevanje, si mislimo, da zdaj bi nam pa res lahko že vrnil denar, pa mu tega enostavno ne moremo reči! Prav neverjetno, kako težko je prositi za svoj denar! Zakaj je tako? Ker ne želimo osebe spraviti v nerodni položaj. Enostavno mislimo, da nam bo oseba že sama vrnila denar, ko nam ga bo lahko. Pa ga bo res kdaj?

Pri denarju se vse konča

Posojanje denarja znotraj družine lahko privede do trenj in do večletnih sporov. Saj ste že kdaj slišali: “Pri denarju se vse konča!” In navadno je res tako. Četudi ste v krasnih odnosih, posojanje denarja navadno pripelje do spora. Težko je kar pozabiti na to in ne očitati drugemu, kako neupravičeno je porabil denar. Ali kako bi bil že čas, da nam ga vrne. In kako neprijetno je, ko drugi družinski člani to vedo in nam očitajo, da njim pa denarja nismo posodili, ko so nas za to prosili.

Posodiš prvič, drugič …

Ko bomo osebi posodili enkrat, nas bo morda prosila za dodatni denar. Ali pa bo ta oseba povedala drugi in že bomo bili znani po tem, da posojamo denar. In ‘oboževalcev’ se bomo potem težko ‘znebili’ oziroma jim razložili, zakaj pa ravno njim zdaj ne moremo posoditi denarja.

Ko posodimo, ne pomagamo

S tem, ko posodimo, v resnici ne pomagamo. Gre namreč za najlažjo obliko rešitve. Oseba, ki dobi denar, ne razmišlja o tem, kaj bi morala spremeniti dolgoročno, katerih napak ne sme več ponoviti in kaj mora narediti, da posojila nikoli več ne bo potrebovala.

Adijo denar!

Denar lahko izgubimo. Kadar posodimo denar, moramo računati, da ga ne bomo dobili nazaj. Zato nikar ne posojajmo denarja, ki je za nas življenjskega pomena. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da bomo zaradi izgube na koncu mi prosili za denar nekoga drugega.

Pomembno je torej, da če se odločimo in želimo resnično nekomu pomagati, potem to naredimo tako, da ta denar enostavno damo, ga podarimo. Če tega ne moremo storiti, ker bomo denar potrebovali, pa tega ne naredimo.

Včasih ljubezen vključuje tudi to, da naredimo nekaj, kar osebi tisti trenutek ni všeč, in jo s tem razočaramo. Ampak če imamo v mislih najboljše interese, ne bomo ogrozili odnosa. Bolje je, da se z osebo odkrito pogovorimo in ji poskušamo pomagati na nekoliko višjem nivoju, saj bo to imelo dolgoročni učinek.

Več nasvetov Ane Vezovišek, kako ravnati z denarjem, lahko preberete tudi v njeni knjigi Anini finančni recepti – za dobro finančno kondicijo – na voljo je le še nekaj zadnjih izvodov! Naročite jo lahko TUKAJ.

Katere pa so vaše »grde« razvade?

Če je v življenju kaj težko, je spreminjati zakoreninjene navade. Ni važno ali si moški ali ženska, ni važno kakšen je tvoj življenjski standard, če nekaj počnemo »od nekdaj«, se tega težko znebimo. A če je motivacija ustrezna … Preverite, kaj o tem pravi Ana Vezovišek, inštruktorica finančne pismenosti.

»Res je težko spreminjati samega sebe in težko je nekomu očitati katere so dobre in katere navade niso dobre. Vsak, ki se na nekaj navadi, to postane del njegovega vsakdana in se mu zdi, da je dobro. Pa pride nekdo drug, pogleda od daleč na njegove razvade in mu nekaj očita, on pa se počuti, kot da se mu godi krivica,« pravi Ana Vezovišek.

Kot dodaja, je ključno, da sami pri sebi ugotovimo, kaj je tisto, kar je za nas dobra razvada in katera je malce slabša. »Žal poznam primere, ko se ljudje sploh ne zavedajo svojih razvad, dokler ne vidijo, koliko jih to stane,« govori iz izkušenj.

Največja in zelo draga razvada …

Klasična razvada in zagotovo ena močnejših je kajenje. A to je razvada, ki je zelo pomembna, sploh, ko imamo nižje prihodke, ko se iz meseca v mesec borimo s plačevanjem obveznosti, gledamo vsak evro …

»Pogosto se srečam s situacijo, ko se ljudje sklicujejo na nizko pokojnino, plačo, a te osebe zelo pogosto kadijo. Ko pa pogledaš situacijo ugotoviš, da ima ta oseba 700 evrov prihodkov na mesec, 3 leta ni bila na dopustu … Pri meni je bila mlada punca, ki je jokala prav zaradi tega. Ko pa sva pogledali njeno stanje, sva ugotovili, da za cigarete na mesec zapravi 120 evrov. Jaz je na to nisem posebej opozarjala, ampak ko je sama to videla, jo je zabolelo,« se spominja Ana Vezovišek.

Poiščite alternativo svoji razvadi

Takih primerov ni malo, ljudje se redko zavedajo, koliko denarja dajejo v nič za navade, ki onemogočajo, da bi si privoščili zaslužen dopust, včasih celo kaj pomembnejšega. »V takem trenutku mora človek sam pri sebi ugotoviti, kaj je tisto, kar je treba spremeniti. Saj se ni treba cigaretam odpovedati kar naenkrat. Obstajajo tudi alternative, ki jih tisti, ki kadijo, dobro poznajo.«

A cigarete niso edina razvada. »Imela sem tudi primer, ko je bila gospa navajena vsak mesec hoditi k frizerju in kozmetičarki. To je bila razvada, ki ji je pomagala do njene boljše samopodobe. V redu, a če si v težji finančni situaciji, ko imaš neplačane položnice, moraš vedeti, kam gre tvoj denar in kako te navade spreobrniti,« opozarja specialistka za financiranje in osebni proračun.

Razmišljati moramo torej o tem, kako svoje navade spreobrniti iz slabih v dobre. Vedno lahko najdemo nadomestilo, finančni učinek pa je lahko nadvse pozitiven, ustvarimo lahko konkretne prihranke.

Vse posledice neke slabe razvade

Bodimo iskreni, kajenje pa ni slaba razvada le za našo denarnico, ampak tudi zdravje. »Običajno gledamo na kajenje le kot na razvado, ki nam prinaša mesečne stroške, a pomisliti moramo tudi na drug vidik. Ko razmišljamo o zaščiti, bo za kadilca bistveno dražja, kot za nekoga, ki ne kadi. Zato je treba upoštevati tudi povišanje tega stroška.«

Razvada pa je tudi 3 ali 5 kavic na dan. Jih moramo res toliko spiti? Običajno pivci kave rečejo: »Prva je najboljša, ostale pa so navada.« S tem pa, bodimo iskreni, že priznajo, kje delajo napako. »A ne gre le za evro ali dva. To so primeri, ko nekje puščamo denar po nepotrebnem. V resnici naše zadovoljstvo izpopolnjuje čisto nekaj drugega.«

Morda ravno med prebiranjem tega prispevka tudi sami pijete kavo ali ste prižgali cigareto. Razmislite, če se vam to res »splača« ali pa ne bi tega denarja rajši namenili za – dopust ali vašo svetlo prihodnost ali pa imeli bogatejšo pokojnino. 

Ste zaposleni? Podjetnik? Bi radi zaslužili več? Berite naprej!

Veliko ljudi bi rado delalo manj, a imelo na drugi strani več denarja. Večina tudi misli, da je to nemogoče, a kot pravi Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun, to ni čisto res, včasih komu tudi uspe. In zakaj ne bi uspelo prav vam?

»Pomembno je, da stremimo k več. A to ne pomeni, da moramo imeti vedno več denarja. Morda ga želimo le toliko, da bomo imeli večji finančni mir, da prej nehamo delati za denar. Ljudje smo bitja, ki se hitro znajdemo v coni udobja. Ko smo tam pa si želimo nekaj več, prej bi se radi znebili dolgov, si nekaj privoščili, ne razmišljamo pa o tem, da bi povečali svoje prihodke,« situacijo večine dobro opiše Ana Vezovišek.

Zmanjšajmo stroške, povečajmo prihodke!

Seveda so ljudje veseli, ko se naučijo prenehati izgubljati denar po nepotrebnem, ko jih naučimo klestiti stroške, a zavedati se moramo, da je najboljša kombinacija takrat, ko nam na eni strani raste prihodek, na drugi strani pa optimalno ravnamo z denarjem in imamo minimalne stroške.

»Res bi bilo idealno delati manj in zaslužiti več. Običajno si to lahko privoščijo tisti, ki delajo to, kar si želijo. Pogosto ljudje hodijo v službe in delajo zato, ker morajo nekaj delati, da zaslužijo. Malo je tistih, ki res delajo kar si želijo, za kaj živijo. Tam so prihodki drugačni, drugačna je tudi energija,« pravi inštruktorica finančne pismenosti.

Izboljšajte delovne procese!

Seveda je lažje reči, da si povišajmo prihodke, kot pa to v resnici narediti. Sploh, če smo zaposleni in nimamo svojega podjetja, je običajno razmišljanje.

»Ne glede na to, kjer smo, imamo nekoga, s komer se lahko primerjamo, poznamo sistem dela. Razmišljajmo o tem, kaj bi lahko naredili drugače, da bi optimizirali proces dela, kako bi izboljšali svojo prodajo, kako ustvariti nekaj, kar bo dalo dodano vrednost podjetju.«

Ljudje zelo radi gledamo druge, imamo veliko za povedati, zelo redko pa pogledamo, kako bi kakšno situacijo lahko izboljšali. Ko kritiziramo, podajmo še rešitve. »Pomembno je, da bi več zaslužili že v okviru svojega delovnika, zato je pomembno, da razmišljamo, kako ustvariti izboljšave. Ni važno kje delamo, v administraciji, proizvodnji, povsod lahko stremimo k temu. Poglejmo, kje bi delodajalec lahko prihranil, s tem, da bi bili tudi mi ustrezno nagrajeni,« podaja ideje Ana Vezovišek.

Kaj, če našega truda ne opazijo?

Seveda pa pridemo tudi v situacijo, ko delodajalec, kljub našemu trudu, tega ne opazi in ne nagradi. »Sama sem oseba, ki gre v takem primeru naprej. To, da nekje poskušaš in tam ni posluha niti, ko to večkrat ponoviš, kaže samo na eno pot – da moraš čim prej drugam. Škoda je, da samo čakaš, da bo nekdo že videl tvoj trud. Rajši pojdi naprej,« pravi Ana.

Tukaj pa je še »druga vrsta« ljudi – to so podjetniki, kjer se pojavljajo spet druge težava. »Pri podjetnikih se rado zgodi, da se enostavno zaprejo, sploh, ko gre za manjšo ekipo in mislijo, da morajo vse narediti sami. Čeprav so najboljši v pridobivanju posla, pa imajo na dan 4 do 5 ur dela samo z administracijo in kadri. Delo je treba prerazporediti na druge,« opozarja specialistka za financiranje in osebni proračun.

Zakaj je temu tako, se vprašamo? Poglejmo primer: Če bomo plačali 200 evrov na mesec recimo nekomu, ki nam bo za nekaj ur tedensko »podelal« administracijo, lahko v tem času pripeljemo 200, 500, 2.000 ali več evrov novega posla. In to je naša dodana vrednost, pravi tudi Ana Vezovišek.

Podjetniki, vprašajte se torej, kje je vaša največja dodana vrednost in delajte tisto, kje ste najučinkovitejši. »Naj vam ne bo težko delegirati dela!« dodaja specialistka.

Vedno pa je pametno pripraviti osebni finančni načrt, pa če smo zaposleni ali podjetniki, saj bomo le tako vedeli koliko imamo in koliko moramo dodatno zaslužiti za naše cilje. Ne veste kako se ga lotiti? Preverite v knjigi Mitje Vezoviška – Osebni finančni načrt. 

Kdo pa »trenira« vaše osebne finance?

Izraz coaching je vse bolj pogost izraz v današnjem času. Nekoliko manj je poznan finančni coaching, ki pa predstavlja zelo pomemben proces v življenju vsakega posameznika. Tistega, ki se želi naučiti pravilno ravnati z denarjem. To pa se pogosto sliši veliko lažje, kot je v resnici.

Ano Vezovišek, certificirano inštruktorico finančne pismenosti s področja osebnih financ smo povprašali, kako coaching poteka in kateri so ključni izzivi s katerimi se pri tem srečuje. Seveda so le-ti povezani s strankami in njihovimi osebnimi financami.

»Izzivov je več in so odvisni od tega ali gre za par ali posameznika. A ker se največkrat za coaching odločajo pari, bi izpostavila naslednje izzive:

  • denar približati ljudem – o denarju se ne pogovarjajo toliko kot bi se morali in drug o drugem zelo malo vedo,
  • določiti finančne cilje – ljudje nimajo jasno določenih skupnih ciljev ali pa mislijo, da jih imajo, a se na koncu izkaže, da so cilji različni,
  • vzpostavitev nadzora nad denarjem – ne želijo si nastaviti finančnega ogledala, ki je osnova za nadgradnjo, saj so prepričani, da se bo potem njihovo življenje spremenilo in se bodo morali začeti odpovedovati določenim stvarem,
  • očitanje – drug drugemu očitajo nastalo finančno situacijo in ne priznajo, da so tudi sami odgovorni zanjo,
  • nepravična razporeditev denarja – nemalokrat eden izmed partnerjev razpolaga z bistveno manj denarja in plačuje več obveznosti kot drugi. Denarja zmanjka in sledijo očitki, da ne zna ravnati z denarjem, da preveč zapravlja itn.«

S coachingom do znanja 

Finančne težave pogosto vodijo v težave v zvezi, družini. Coaching je ena od oblik, ki jo uporabljamo na različnih področjih. Tudi partnerska terapija je v bistvu coaching, ker se učimo obvladovanja medsebojnih odnosov.

S finančnim coachingom pa pridemo do znanja upravljanja z lastnim denarjem. To znanje je ključno, če želimo finančni mir. A pogosto tega ne zmoremo sami, zato je prav, da imamo ob sebi človeka, ki nam bo pomagal delati spremembe na področju osebnih financ.

Določite ciljev, poti in načrt potovanja

Kot pravi Ana Vezovišek, ta oseba gleda na naše »težave« popolnoma drugače kot na to gledamo mi. »Ta oseba iz svojega zornega kota takoj prepozna katere so naše ključne težave in kaj nas odpelje na napačno pot ter nam pokaže pot do sprememb, ki je prilagojena nam. Seveda ta pot ni enostavna, je pa mnogo lažja v kolikor se nanjo ne odpravimo sami. Določitev ciljev, poti in potem uspešno krmarjenje do ciljev je tisto, pri čemer nam coach pomaga.«

Poudarek je na POMAGA – poti namreč ne more prehoditi namesto nas, opozarja specialistka za financiranje in osebni proračun. »Je pa ta pozicija izredno zanimiva, saj na njej spoznamo sebe, svoje vedenje, začnemo spreminjati svoje navade. Hkrati ugotovimo kaj je tisto, kar nam resnično veliko pomeni, postavimo trdne finančne temelje, dobimo vsa potrebna orodja, znanje in nenazadnje podporo, ki nam pomaga sprejeti prave finančne odločitve.«

Večina ljudi živi od plače do plače, zapravi več kot zasluži in ne razmišlja o finančni prihodnosti. S pomočjo spletnega tečaja boste lahko prevzeli nadzor nad osebnimi financami in razumeli vsa področja osebnih financ ter znali sprejemati prave finančne odločitve. To pomeni, da boste izboljšali svojo finančno pismenost, ki bistvena za popolno vključitev v današnjo družbo.

Če vas zanima več o tem, izveste tukaj.

Pozor! Velika Banka vas gleda.

Verjetno ste že slišali, da banka vidi vse, kar se je dogajalo z vašimi računi, krediti in drugimi obveznostmi ne samo pri njej, ampak tudi na drugih bankah. Razlog za to je evidenca Sisbon, ki predstavlja osnovo za vse.

Pa ste vedeli, da si lahko naročite svoj izpis evidence? Dobro je namreč vedeti, kako namreč izgleda vaša “finančna kartoteka” še posebej, ko se odločate za najem kredita, odprtje transakcijskega računa, odobritev ali podaljšanje limita in podobno.

SISBON slovenski informacijski sistem bonitet je sistem, ki so ga banke in hranilnice skladno z Zakonom o bančništvu vzpostavile 1. januarja 2008.

Omogoča medsebojno izmenjavo in obdelavo osebnih podatkov o komitentih, fizičnih osebah med bankami, hranilnicami in drugimi pravnimi osebami, ki so skladno z ZBan uporabnice sistema in tudi upravljavke posredovanih podatkov.

To v praksi pomeni, da banke pred pričetkom postopka za realizacijo nekega posla najprej preverijo status stranke v evidenci.

Evidenca razkriva vse bančne posle vsakega posameznika. Koliko transakcijskih računov ima stranka odprtih, kakšni so obstoječi limiti po teh računih, koliko kreditnih kartic stranka uporablja, kakšno je stanje po obstoječih kreditih, datumi zapadlosti, morebitne neporavnane obveznosti, moratoriji po kreditih…

Niso pa to le podatki o tekočih poslih, temveč se hranijo vsi podatki izpred štirih let (torej tudi o morebitnih neaktivnih poslih).

Zakaj evidenca SISBON?

V preteklosti je stranka lahko na dveh različnih bankah oddala dve vlogi za kredit in z nekoliko znanja, pravimi informacijami, na koncu tudi dobila oba kredita izplačana. Vendar glavna težava ni bila v tem, da je najela dva kredita na podlagi lažnih podatkov, temveč v tem, da čez pol leta ali še prej ni bila sposobna odplačevati vseh teh obveznosti.

No, danes je to nemogoče. Nihče namreč ne more prikriti podatkov o morebitnih obstoječih obveznostih (kreditih), nerednem odplačevanju obstoječih ali preteklih kreditov ali terjatev, ki jih imajo do vas druge državne institucije (npr. Furs). Ja, tudi neplačana kazen iz naslova napačnega parkiranja bo vidna v evidenci kot aktivna terjatev. In če boste imeli veliko srečo vam bo banka ta spodrsljaj spregledala. Sicer se pa pripravite na vsa zaslišanja.

In kaj lahko storite sami?

Sami opravite vpogled v svojo evidenco (preko spletne povezave www.sisbon.si) ali pa le-to na posebnem obrazcu naročite v banki. Nato preglejte posamezne postavke saj nikoli ne veste … Morda imate navedene obveznosti katerih v resnici nimate ali pa je še vedno viden kredit, ki ste ga že zdavnaj odplačali. S tem se boste pripravili, imeli odgovore na vsa vprašanja in nenazadnje, prihranili si boste ogromno časa in slabe volje. 

Kaj je ETF in kakšne so razlike v primerjavi z vzajemnim skladom? (drugi del)

obrestna_mera

ETF ali exchange traded fund je investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi. Sestavljen je podobno kot vzajemni sklad, kar pomeni, da ima v lasti vrednostne papirje skladno z določeno naložbeno strategijo. Tri glavne razlike med ETF in vzajemnimi skladi so:

  • v ETF lahko neposredno vlagamo izključno prek trgovalnega računa, ta pa ni potreben pri vlaganju v vzajemne sklade;
  • ETF so običajno namenjeni sledenju določenega indeksa in so upravljani pasivno, vzajemni skladi so običajno upravljani aktivno, kar pomeni, da upravljavec izbira vrednostne papirje sklada;
  • ETF so namenjeni vlaganju in ne ponujajo varčevalnih načrtov, medtem ko vzajemni skladi ponujajo tako enkratne pologe kot mesečna varčevanja.

Zakaj so ETF tako priljubljeni

Vlagatelji in upravljavci premoženja naštevajo štiri glavne razloge, zakaj raje izberejo ETF namesto vzajemni sklad:

1.Nižji stroški: Upravljavska provizija za pasivno upravljane ETF sklade se giblje od 0,03 do 0,3 odstotka in je v povprečju 10-krat nižja od upravljavske provizije vzajemnih skladov. Poleg tega imajo pasivno upravljani ETF skladi tudi nižje interne stroške nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, saj s papirji ne trgujejo.

2. Hitrost izvedbe sprememb: Recimo, da se zgodi nekaj, kar močno vpliva na kapitalske trge. Če imamo sredstva v ETF skladu se lahko odzovemo takoj, ko za dogodek izvemo. Pri vzajemnih skladih pa običajno traja do pet delovnih dni, v primeru prenosa znotraj krovnega sklada pa dva dni. ETF lahko takoj prodamo ali kupimo po znani ceni. Pri vzajemnem skladu pa prodajno ali nakupno naročilo oddajamo po vnaprej neznani ceni, izvede pa se šele po vrednosti, ki velja konec naslednjega delovnega dne od oddaje naročila. Izvedba sprememb je v primeru ETF hitrejša kot pri vzajemnih skladih. To je sicer pomembno le v primeru višjih nihanj na kapitalskih trgih in večinoma za profesionalne vlagatelje oziroma njihove svetovalce. Vsaka sprememba prinaša tudi stroške, kar znižuje donosnost, zato naj bo vsaka poteza premišljena.

3. Široka ponudba: Ponudba različnih naložbenih razredov in podrazredov je pri ETF skladih večja in bolj specializirana. Recimo, da želimo investirati v delnice manjše države, kot je Vietnam ali pa v nafto. Tega z nakupi točk vzajemnega sklada ne moremo storiti, saj praktično noben ne ponuja 100-odstotne izpostavljenosti manjšim državam ali eni surovini. ETF oziroma njim podobni instrumenti (ETFS, ETI itd.) pa pokrivajo praktično vsak segment trga posamezno. Preko ETF skladov lahko investiramo v vse plemenite kovine in surovine, nepremičnine tako poslovne, kot stanovanjske pa tudi hotele, skladišča ipd., denarne instrumente in seveda vse vrste obveznic in delnic. Seveda, je tu treba poudariti, da je z izpostavljanjem nišnim naložbam, večje tudi tveganje.

4. Cenejše do zlata in nepremičnin: Plemenite kovine ali nepremičnine, ki so tako priljubljene med Slovenci, lahko kupimo v fizični obliki ali preko ETF skladov. Nakup in prodaja fizičnega zlata, srebra ali nepremičnine je povezana s stroški od vsaj štiri do 30 odstotkov, medtem ko lahko v iste naložbene razrede preko ETF skladov vložimo že s stroški okoli odstotka.

Zakaj in za koga ni pametno, da izberemo izključno ETF sklade?

ETF niso primerni za vse vlagatelje. Zaradi svojih značilnosti so najbolj primerni za vlagatelje, ki imajo na voljo zneske večje od 15 tisoč evrov in izberejo pasivni pristop vlaganja. Takšen pristop ima vse več zagovornikov, saj velika večina aktivno upravljanih skladov na srednji in dolgi rok ne uspe preseči donosnosti indeksa. Seveda, popolna pasivnost tudi ni dobra.

Najbolje je portfelj prilagajati oziroma prevetriti, če je to potrebno, dvakrat letno. Toda, zavedati se morate tudi, da z vsako prodajo ETF plačate 25-odstotni davek na dobiček ter stroške borzni hiši. Medtem, ko pri prehajanju med podskladi krovnega vzajemnega sklada ohranimo davčni ščit dolgoročnega varčevanja.

Poleg tega veliko težavo predstavlja tudi dejstvo, da so praktično vsi najboljši (to pomeni najcenejši in najbolj likvidni) ETF skladi v ZDA. To pomeni, da so nominirani v dolarjih (naša valuta pa je evro; če ne veste zakaj je to problem se spomnite kreditov v švicarskih frankih) in izplačujejo dividende. Ja, dividende niso plus, temveč minus, če si davčni rezident Slovenije. Te so namreč obdavčene z enotno 25-odstotno davčno stopnjo, ki je dokončna.

Zato je odločitev za ETF sklade bolj kompleksa in odvisna od cilja, zneska, načina investiranja in še česa. Kaj to pomeni za stroške pod črto pa prikazujemo na primeru delniških skladov v spodnji tabeli.

Primerjava vseh stroškov investiranja med delniškimi vzajemnimi in ETF indeksnimi skladi

Da, tudi mesečno lahko vlagamo

Kljub vrsti stroškov pa ni izključeno, da v ETF skladih ne moremo stroškovno učinkovito varčevati manjših zneskov. Sami ETF sicer ne ponujajo možnosti mesečnega varčevanja, a obstajajo posredne možnosti, med katerimi so nekatere tudi stroškovno učinkovite. To so:

  • Varčevanje preko zavarovalne police naložbenega življenjskega zavarovanja, saj pri nekaterih lahko izbiramo tudi ETF sklade. Žal je izbira zelo omejena, poleg tega pa ves prihranek pri stroških sklada običajno poberejo visoki stroški zavarovanja. Ker tovrstni produkti s seboj prinašajo tudi vrsto omejitev, se jim v večini na široko izogibajte, da ne boste dosegli ravno nasprotnega učinka (povišali stroške, zaklenili denarja).
  • Varčevanje preko pokojninskega zavarovanja, saj so njihovi naložbeni portfelji sestavljeni v veliki meri iz ETF skladov. Nekateri. Žal redki ponudniki ponujajo transparentne produkte z zelo nizkimi stroški zavarovanja, tako da ti največkrat predstavljajo tombolo! Da, to je prava izbira, le pri izbiri sami morate biti zelo pozorni na podrobnosti!
  • Varčevanje preko vzajemnega sklada skladov, kar združuje prednosti vzajemnih skladov in ETF, pri čemer pa moramo zopet paziti na dodatne stroške, hkrati pa je tovrstne ponudbe izjemno malo. A obstaja in je prav tako zelo dobra izbira.
  • Varčevanje preko upravljanega trgovalnega računa, kjer z borzno hišo podpišemo pogodbo o upravljanju ta pa zbere sredstva večjega števila vlagateljev in enkrat mesečno izvede skupinski nakup ETF sklada. Tudi tu moramo paziti na stroške borzne hiše, možnost sprememb in izbiro skladov, ki je običajno pičla.
  • Varčevanje preko robo svetovalcev oziroma platform, ki delujejo na podoben način kot borzne hiše, žal pa v Sloveniji še niso na voljo.

Možno je, splača se, tudi z majhnimi zneski!

Torej, zdaj veste, da je možno v ETF skladih varčevati tudi z majhnimi zneski. Prav tako veste, da včasih niti večji zneski niso dovolj, da bi bilo modro vse premoženje investirati preko ETF skladov. In veste tudi, da ne želite biti povprečni Janez, ki z investiranjem letno izgubi več kot 2.000 evrov.

Vse kar morate storiti je, da poiščete pomoč v obliki izkušenega, neodvisnega in k etiki zavezanega osebnega finančnega svetovalca. Res je, da nas ni veliko, veliko več je tistih drugih, a v naši ekipi nas je vseeno dovolj, da vsak izmed vas najde sebi primernega. Zato se že veselim, da se kmalu (spet) srečamo in v vaš portfelj oziroma mesečno varčevanje vključimo tudi ali še več ETF skladov.

Mitja Vezovišek, upravljavec osebnega premoženja

EFT skladi: možno je, splača se, tudi z majhnimi zneski!

obrestna_mera

Kotirajoči oziroma ETF skladi postajajo vse bolj priljubljeni tudi pri nas. Poleg kriptovalut in nepremičnin, so za resne investitorje najbolj vroča roba ta hip. Tudi Janez je prebral nasvete Buffeta, knjigo od Robbinsa, bil na delavnici Vem, da ne vem in poslušal webinar Roliha. Pa Janez sploh lahko varčuje v ETF skladih ali so ti primerni le za tiste z več denarja in znanja?

 Zanimanje za ETF sklade narašča iz leta v leto. Celo tako, da njihova rast sredstev v upravljanju prehiteva večini bolj poznane vzajemne sklade. Pri nas so trenutno resda bolj vroče nepremičnine in kriptovalute, a te so morda bolj primerne za dopolnitev portfelja, medtem ko lahko z ETF skladi zgradimo odlično osnovo portfelja.

Obstaja precejšnja verjetnost, da povprečen slovenski Janez že vlaga v ETF sklade, pa tega sploh ne ve. Te namreč najdemo v portfeljih tako vzajemnih, kot tudi pokojninskih skladov. In tu se skriva prva past, saj vlagatelji v vzajemne in pokojninske sklade plačujejo dvojne stroške upravljanja, ki so pri večini že tako precej visoki. Prav upravljavski stroški, ki so običajno našim očem skriti pa so glavni uničevalec donosov povprečnega Janeza.

Ta je namreč, v zadnjih 5, 10, 20 ali 30-ih letih (merjeno na dan 31. 12. 2015), z investicijo v delniške sklade izgubil povprečno kar 3,5 odstotne točke donosa letno, kot je razvidno iz spodnje tabele. To pomeni, da je na dolgi rok komaj premagal inflacijo, pri tem pa neizmerno več tvegal, kot če bi denar vezal na banki.

ETF

Vir: DALBAR’s 22nd Annual Quantitative Analysis of Investor Behavior

Poleg stroškov so za to “kriva” tudi čustva, ki so druga past v katero se ujame večina Janezov. Čustva se v finančnem svetu kažejo kot samovoljno, neracionalno vedenje posameznikov. Po domače to pomeni, da večina izbira produkte z visokimi stroški, za povrh tega pa še prodaja naložbe, ko te padejo in kupuje, ko zrastejo. In to je ravno nasprotno temu, kar pravi eden izmed največjih investitorjev vseh časov, Warren Buffet – kupuj, ko je druge strah in prodajaj, ko so drugi pohlepni.

Kaj pa to konkretno pomeni za Janeza?

Da pri investiranju izgubi več kot 2.000 evrov letno! Da, prav ste prebrali, povprečen Slovenec izgubi dobrih 2.000 evrov letno, ker vseskozi dela iste napake. Če mislite, da to ne drži za vas, se pošteno motite. No, verjetno izgubljate še več, saj s povprečnim Slovencem mislimo na tistega, ki ima finančno premoženje v višini 19.044 evrov, kot je pokazala zadnja raziskava Allianz Global wealth report.

In zdaj seštejte vrednost vaših delnic, obveznic, vzajemnih, pokojninskih in drugih skladov, naložbenih polic, zlata, bančnih varčevanj ipd. Ja, hitro dobimo seštevek, ki je višji od 19.044 evrov.

Da to drži dnevno opažamo tudi pri naših novih strankah, ko prvič sestavimo njihov naložbeni portfelj ali pa podamo drugo mnenje na že obstoječ portfelj, za katerega je do sedaj »skrbel« drug »svetovalec«. Običajno je bil v podobi tržnika skladov, zlata ali pa zavarovalni zastopnik oziroma osebni bančnik. In če jih uspemo prepričati, da se izognejo osnovnim napakam, smo že več kot upravičili strošek svetovanja, saj na leto v povprečju v njihov žep preusmerimo več kot 2.000 evrov oz. dodatne 3,5 odstotne točke donosa. Pri portfelju v višini 300 tisoč evrov to pomeni že več kot 10.000 evrov vsako leto!

A vrnimo se nazaj k osnovnemu vprašanju. Kaj naj Janez stori potem, ko je prebral članek na internetu, najbolj prodajano knjigo, bil na delavnici oziroma pogledal webinar, vsepovsod pa govorijo o tem, da naj pozabi na drage vzajemne in varčuje v poceni ETF skladih? Pojdimo lepo po vrsti in začnimo z osnovami.

Kako vlagati v ETF sklade?

ETF ali exchange traded fund je investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi. Sestavljen je podobno kot vzajemni sklad, kar pomeni, da ima v lasti vrednostne papirje skladno z določeno naložbeno strategijo. Tri glavne razlike med ETF in vzajemnimi skladi so:

  • v ETF lahko neposredno vlagamo izključno prek trgovalnega računa, ta pa ni potreben pri vlaganju v vzajemne sklade;
  • ETF so običajno namenjeni sledenju določenega indeksa in so upravljani pasivno, vzajemni skladi so običajno upravljani aktivno, kar pomeni, da upravljavec izbira vrednostne papirje sklada;
  • ETF so namenjeni vlaganju in ne ponujajo varčevalnih načrtov, medtem ko vzajemni skladi ponujajo tako enkratne pologe kot mesečna varčevanja.

Zakaj so ETF tako priljubljeni

Vlagatelji in upravljavci premoženja naštevajo štiri glavne razloge, zakaj raje izberejo ETF namesto vzajemni sklad:

1.Nižji stroški: Upravljavska provizija za pasivno upravljane ETF sklade se giblje od 0,03 do 0,3 odstotka in je v povprečju 10-krat nižja od upravljavske provizije vzajemnih skladov. Poleg tega imajo pasivno upravljani ETF skladi tudi nižje interne stroške nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, saj s papirji ne trgujejo.

2. Hitrost izvedbe sprememb: Recimo, da se zgodi nekaj, kar močno vpliva na kapitalske trge. Če imamo sredstva v ETF skladu se lahko odzovemo takoj, ko za dogodek izvemo. Pri vzajemnih skladih pa običajno traja do pet delovnih dni, v primeru prenosa znotraj krovnega sklada pa dva dni. ETF lahko takoj prodamo ali kupimo po znani ceni. Pri vzajemnem skladu pa prodajno ali nakupno naročilo oddajamo po vnaprej neznani ceni, izvede pa se šele po vrednosti, ki velja konec naslednjega delovnega dne od oddaje naročila. Izvedba sprememb je v primeru ETF hitrejša kot pri vzajemnih skladih. To je sicer pomembno le v primeru višjih nihanj na kapitalskih trgih in večinoma za profesionalne vlagatelje oziroma njihove svetovalce. Vsaka sprememba prinaša tudi stroške, kar znižuje donosnost, zato naj bo vsaka poteza premišljena.

3. Široka ponudba: Ponudba različnih naložbenih razredov in podrazredov je pri ETF skladih večja in bolj specializirana. Recimo, da želimo investirati v delnice manjše države, kot je Vietnam ali pa v nafto. Tega z nakupi točk vzajemnega sklada ne moremo storiti, saj praktično noben ne ponuja 100-odstotne izpostavljenosti manjšim državam ali eni surovini. ETF oziroma njim podobni instrumenti (ETFS, ETI itd.) pa pokrivajo praktično vsak segment trga posamezno. Preko ETF skladov lahko investiramo v vse plemenite kovine in surovine, nepremičnine tako poslovne, kot stanovanjske pa tudi hotele, skladišča ipd., denarne instrumente in seveda vse vrste obveznic in delnic. Seveda, je tu treba poudariti, da je z izpostavljanjem nišnim naložbam, večje tudi tveganje.

4. Cenejše do zlata in nepremičnin: Plemenite kovine ali nepremičnine, ki so tako priljubljene med Slovenci, lahko kupimo v fizični obliki ali preko ETF skladov. Nakup in prodaja fizičnega zlata, srebra ali nepremičnine je povezana s stroški od vsaj štiri do 30 odstotkov, medtem ko lahko v iste naložbene razrede preko ETF skladov vložimo že s stroški okoli odstotka.

Zakaj in za koga ni pametno, da izberemo izključno ETF sklade?

ETF niso primerni za vse vlagatelje. Zaradi svojih značilnosti so najbolj primerni za vlagatelje, ki imajo na voljo zneske večje od 15 tisoč evrov in izberejo pasivni pristop vlaganja. Takšen pristop ima vse več zagovornikov, saj velika večina aktivno upravljanih skladov na srednji in dolgi rok ne uspe preseči donosnosti indeksa. Seveda, popolna pasivnost tudi ni dobra.

Najbolje je portfelj prilagajati oziroma prevetriti, če je to potrebno, dvakrat letno. Toda, zavedati se morate tudi, da z vsako prodajo ETF plačate 25-odstotni davek na dobiček ter stroške borzni hiši. Medtem, ko pri prehajanju med podskladi krovnega vzajemnega sklada ohranimo davčni ščit dolgoročnega varčevanja.

Poleg tega veliko težavo predstavlja tudi dejstvo, da so praktično vsi najboljši (to pomeni najcenejši in najbolj likvidni) ETF skladi v ZDA. To pomeni, da so nominirani v dolarjih (naša valuta pa je evro; če ne veste zakaj je to problem se spomnite kreditov v švicarskih frankih) in izplačujejo dividende. Ja, dividende niso plus, temveč minus, če si davčni rezident Slovenije. Te so namreč obdavčene z enotno 25-odstotno davčno stopnjo, ki je dokončna.

Zato je odločitev za ETF sklade bolj kompleksa in odvisna od cilja, zneska, načina investiranja in še česa. Kaj to pomeni za stroške pod črto pa prikazujemo na primeru delniških skladov v spodnji tabeli.

Primerjava vseh stroškov investiranja med delniškimi vzajemnimi in ETF indeksnimi skladi

tabela etf

Da, tudi mesečno lahko vlagamo

Kljub vrsti stroškov pa ni izključeno, da v ETF skladih ne moremo stroškovno učinkovito varčevati manjših zneskov. Sami ETF sicer ne ponujajo možnosti mesečnega varčevanja, a obstajajo posredne možnosti, med katerimi so nekatere tudi stroškovno učinkovite. To so:

  • Varčevanje preko zavarovalne police naložbenega življenjskega zavarovanja, saj pri nekaterih lahko izbiramo tudi ETF sklade. Žal je izbira zelo omejena, poleg tega pa ves prihranek pri stroških sklada običajno poberejo visoki stroški zavarovanja. Ker tovrstni produkti s seboj prinašajo tudi vrsto omejitev, se jim v večini na široko izogibajte, da ne boste dosegli ravno nasprotnega učinka (povišali stroške, zaklenili denarja).
  • Varčevanje preko pokojninskega zavarovanja, saj so njihovi naložbeni portfelji sestavljeni v veliki meri iz ETF skladov. Nekateri. Žal redki ponudniki ponujajo transparentne produkte z zelo nizkimi stroški zavarovanja, tako da ti največkrat predstavljajo tombolo! Da, to je prava izbira, le pri izbiri sami morate biti zelo pozorni na podrobnosti!
  • Varčevanje preko vzajemnega sklada skladov, kar združuje prednosti vzajemnih skladov in ETF, pri čemer pa moramo zopet paziti na dodatne stroške, hkrati pa je tovrstne ponudbe izjemno malo. A obstaja in je prav tako zelo dobra izbira.
  • Varčevanje preko upravljanega trgovalnega računa, kjer z borzno hišo podpišemo pogodbo o upravljanju ta pa zbere sredstva večjega števila vlagateljev in enkrat mesečno izvede skupinski nakup ETF sklada. Tudi tu moramo paziti na stroške borzne hiše, možnost sprememb in izbiro skladov, ki je običajno pičla.
  • Varčevanje preko robo svetovalcev oziroma platform, ki delujejo na podoben način kot borzne hiše, žal pa v Sloveniji še niso na voljo.

Možno je, splača se, tudi z majhnimi zneski!

Torej, zdaj veste, da je možno v ETF skladih varčevati tudi z majhnimi zneski. Prav tako veste, da včasih niti večji zneski niso dovolj, da bi bilo modro vse premoženje investirati preko ETF skladov. In veste tudi, da ne želite biti povprečni Janez, ki z investiranjem letno izgubi več kot 2.000 evrov.

Vse kar morate storiti je, da poiščete pomoč v obliki izkušenega, neodvisnega in k etiki zavezanega osebnega finančnega svetovalca. Res je, da nas ni veliko, veliko več je tistih drugih, a v naši ekipi nas je vseeno dovolj, da vsak izmed vas najde sebi primernega. Zato se že veselim, da se kmalu (spet) srečamo in v vaš portfelj oziroma mesečno varčevanje vključimo tudi ali še več ETF skladov.

Mitja Vezovišek, upravljavec osebnega premoženja

Prihajajo spremembe za normirance

V Sloveniji je velik delež tistih, ki so za obliko dela izbrali samozaposlitev – odprli so s.p.. A že nekaj let se tudi te delijo na klasične podjetnike in normirance. Slednjih je že več kot 30 tisoč in so pogosto »na tapeti« oz. njihov nadaljnji obstoj v zadnjem času ni bil najbolj jasen.

Še v začetku leta je bilo govora, da bi znali to obliko dela celo ukiniti, govorilo se je o zlorabi sistema in prevelikih stroških za državo. A po najnovejših informacijah naj bi ta oblika podjetništva ostala, seveda z nekaj spremembami.

Kakšne spremembe se nam obetajo?

Po poročanju Financ naj bi bile glavne spremembe naslednje:

  • meja za vstop v sistem obdavčenja po normiranih odhodkih bo še vedno sto oziroma 50 tisoč evrov, odvisno od tega, ali je vsaj ena oseba polno zaposlena;
  • spremembe lahko pričakujemo tudi pri višini normiranih odhodkov; zdaj je ta 80 odstotkov vseh prihodkov, v prihodnje bo lahko avtomatično manj priznanih odhodkov, torej se bo nekaterim bolj splačalo obdavčevanje po dejanskih odhodkih;
  • obdavčitev pri s. p. ne bo več štiriodstotna (zdaj se namreč obdavči 20 odstotkov prihodkov v višini 20 odstotkov davka, torej je dejanski davek štiri odstotke celotnih prihodkov), temveč bo normiranec plačal davek glede na dohodninsko lestvico. Torej, večji bodo prihodki, višja bo stopnja davka;
  • dodatne olajšave bodo lahko dobili tisti normiranci, ki imajo najmanj bruto prihodkov, verjetno sicer kakšnega tisočaka ali nekaj sto evrov na mesec. Tem bi se takšen sistem lahko celo bolj izplačal, kot se jim danes;
  • predvidoma naj bi se normirancem upoštevale tudi vse druge olajšave, ki jih imajo sicer redno zaposleni, denimo vzdrževani družinski člani, pa tudi splošna olajšava.

Celoten članek lahko preberete TUKAJ.

Kaj se nam bolj splača – klasičen s.p. ali normirani?

Če opravljamo svetovalno ali storitveno dejavnost, kjer nimamo veliko stroškov, se nam zagotovo bolj splača imeti normirani s.p., saj v tem primeru za davke namenimo le štiri odstotke (zaenkrat).

Če pa smo podjetnik z veliko stroški (npr. v gostinstvu nakup hrane, izdelovanje produktov za katere moramo kupiti materiale, visoki stroški najemnine prostorov in podobno), pa se nam zagotovo bolj splača odpreti klasičen s.p. oz. drugo obliko podjetja.

Zakaj? Ker so naši prihodki morda lahko zelo visoki, a na drugi strani so visoki tudi naši stroški, ki jih moramo plačati. Normiranci pa plačujejo davek vezan samo na prihodke in ne glede na stroške.

Pri klasičnem s.p.-ju velja izpostaviti, da v kolikor smo samozaposleni, na dobiček do višine približno 6.000 evrov ne plačamo davka na dobiček. Torej, če bo naša bilanca na koncu pokazala, da so bili stroški vezani na dejavnost in prihodki uravnoteženi oziroma niso presegali tega zneska, bomo vedeli, da se nam bolj splača obdržati klasičen s.p..

Razvoj svojega podjetja ne prepustite naključju

Preračunajte torej kakšni so vaši prihodki in odhodki, naredite si bilanco svojega podjetja in videli boste, kaj se vam bolj splača.

Pri tem vam z veseljem pomagamo tudi mi. Zavedamo se namreč, da poslovnega uspeha vašega podjetja, ne smete prepustiti naključju. Znati upravljati z denarjem ni tako preprosto, kot se zdi. Še posebej, če ste v svojem poslu za vse bolj ali manj sami in se od vas pričakuje, da obvladate tudi upravljanje z denarjem.

Razvoj podjetja je odvisen od tega, kako se boste spoprijeli z zunanjimi dejavniki. Delajte tisto, v čemer ste najboljši. Preostale naloge pa prenesite na druge. Na ta način boste učinkovitejši. Če vas zanima več o tem, kako z našo pomočjo izboljšati svoje delovanje, pa nam pišite na info(at)vezovisek.si/new in dogovorili se bomo za informativno srečanje.