Vezovisek, Author at Vezovišek & Partnerji

Hitro si lahko zakuhamo težave, če v življenju ne uporabljamo pravih sestavin. Tudi pri financah je tako, pravi Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun. Tokrat nam je zaupala, kako lahko rečemo »Ne, hvala.«, ko je to potrebno.

»Če bi se sprehodili skozi vsak dan in preverili kolikokrat smo bili samo v enem dnevu potisnjeni v situacijo, ko bi morali reči ne, pa nismo, bi hitro ugotovili, da je tega veliko. Ne glede na to ali gre za finance ali kaj drugega,« opozarja Ana Vezovišek.

Zaupala nam je svojo preteklo izkušnjo, preden se je začela držati določenih pravil, ki jih danes poučuje. Ob obisku trgovine z oblačili so ji prijazne prodajalke ponujale pomoč, ji prinašale oblačila in ko jih je preizkusila so bili seveda sami pozitivni komentarji, kako ji oblačila pašejo in v njih super izgleda. Praktično v vsakem oblačilu. Vam je situacija poznana?

V trgovini že, kaj pa prijateljem?

»V dani situaciji brez slabe vesti poskusite reči: ne, hvala. Težko, kajne? V takih trenutkih je vse ravno prav zate: oblačila, stanovanje, karkoli. Ob tem se moramo spomniti na pravilo, da si je treba vzeti čas za razmislek,« opozarja specialistka za financiranje in osebni proračun.

A to ni edina situacija, ko ne znamo ali zelo težko rečemo ne. Pogosto tega ne moremo reči niti svojim znancem, prijateljem, bližnjim. »Recimo, da smo si postavili osebno omejitev koliko lahko porabimo zase, za zabavo, restavracije. Potem pa nas pokličejo in povabijo, da se jim pridružimo, vse to pogosto kar nekaj stane. Naš osebni proračun pa tega stroška druženja ne predvideva. Seveda jim želimo ustreči, biti v njihovi družbi, a to ni vedno v skladu z našimi zmožnostmi.« Moramo se pripraviti na takšne situacije in znati tudi prijateljem reči ne.

Enkrat popustimo in že smo se oddaljili od naših ciljev

Če ne bomo delali tako, nas bo hitro odneslo stran od naših ciljev, ki smo si jih zastavili. »Šele takrat vidimo, zakaj je pomembno, da upoštevamo pravila in znamo reči ne nenačrtovanim stroškom,« opozarja Ana Vezovišek.

Morda nas zamika, da bi šli s prijatelji smučat za vikend ali v toplice, to nas hitro stane 400 evrov, ki jih lahko imamo, ampak smo jih že namenili za poletni dopust. Seveda lahko popustimo in se vdamo, a s tem lahko izgubimo možnost, da bo naš poletni dopust takšen, kot smo si ga zaželeli.

»Treba je ves čas razmišljati in v trenutku skušnjave znati reči ne. Res je to prvič najtežje narediti, a se s časoma navadiš.«

Torej, boste odslej znali uporabljati besedno zvezo »ne, hvala«? Saj veste, za višje cilje!

Temeljna pravila ravnanja z denarjem so enostavna. Res so, ampak se jih je treba najprej naučiti. Ko jih enkrat poznamo in jih upoštevamo, je enostavnejše tudi naše življenje. Predvsem manj stresno.

Predstavljajte si, da hodite v isto službo kot ste hodili včeraj in zaslužite enako količino denarja kot ste ga doslej. Do včeraj ste morali dobro obrniti vsak evro, a še vedno niste vedeli kam je odšel dobršen del denarja. Prav tako ste do včeraj odštevali dneve do naslednje plače. Do včeraj niste bili prepričani, če boste prišli skozi mesec in če boste svojemu otroku lahko privoščili šolski izlet, ki je malce večji in nepričakovan zalogaj oziroma spet razmišljate ali bi registracijo avtomobila plačali na sedem ali devet obrokov, da bo čim manjši zalogaj v mesecih, ki so pred vami.

Ljudje poiščemo pomoč, ko …

Vse to je bilo do včeraj. Če zaslužimo isto, kaj pa je potem danes lahko drugače? Marsikaj! A problem je, ker ljudje pogosto ne zaznavamo pravega vira težave.

»Velikokrat sem se že vprašala, če bi ljudje poiskali pomoč, tudi, če bi postalo hudo. In vsakokrat sama sebi odgovorim, da na žalost v večini primerov ne bi,« iz izkušenj govori Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Prvi razlog za to je, da ljudje neradi govorimo o denarju, pravzaprav je pravi tabu. »Drugi razlog pa je, da si ljudje nočejo priznati, da z denarjem ne znajo ravnati tako, kot bi lahko. Preprosto se moramo najprej ujeti v past in trpeti, da začnemo razmišljati drugače,« opozarja Ana.

Začnimo se pogovarjati o denarju!

»Ne sme nam biti težko. Prej, ko si bomo nastavili ogledalo, prej nam bo uspelo spraviti osebne finance pod nadzor. Ne verjamete? Poskusite,« izziva specialistka za financiranje in osebni poračun.

Če se boste tako odločili in sledili temeljnim pravilom ravnanja z denarjem, boste:

prenehali živeti od plače do plače,
si sami nakazovali plačo vsakič že prvega v mesecu,
zmanjšali stres v svojem življenju,
privarčevali sredstva za želene cilje,
prenehali plačevati na obroke tisto, kar ni potrebno.

Ste pripravljeni na spremembe? Z veseljem vam pomagamo do njih, prvi korak pa lahko naredite že sami. Kako? Pišite nama na info@vezovisek.si

Veliko ljudi za vikend lahko enostavno odklopi službene obveznosti in uživa v prostočasnih dejavnostih. A veliko težje, če ste samostojni podjetnik ali podjetnica, ki o svojem poslu najpogosteje razmišlja 24 ur na dan. In pomemben dejavnik pri tem so finance, tiste, ki vse prehitro iz poslovnih postanejo naše osebne. Meja je pogosto tako zabrisana, da več ne ločimo. A bi bilo treba!

Samostojni podjetnik res težje ločuje osebne in poslovne finance, sploh, če je v podjetju samozaposlen, brez drugih zaposlenih. A tudi to se da, z redom in disciplino.
»To je prava umetnost. Bodimo iskreni, danes je veliko s.p.-jev, kar je novodobna oblika zaposlitve. A prepogosto srečujem primere, ki to zelo težko ločujejo. Pa vendar, se moramo zavedati, da tudi zasebno potrebujemo na mesec določen znesek. Prihodki, ki jih ustvarjamo kot s.p., pa so običajno različni iz meseca v mesec,« opozarja Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Tudi s. p. ima konstantne stroške

Kot dodaja, se morajo podjetniki zavedati, da imajo tudi sami konstantne stroške, kot so prispevki, saj je FURS tisti, ki bo takoj potrkal na vrata, ko jih bomo »pozabili« plačati. Biti moramo torej dvakratno vestni – osebno in poslovno, ko govorimo o zavedanju, koliko denarja dejansko potrebujemo vsak mesec.

»Vedeti moramo, da če je znesek, ki ga osebno potrebujemo, da pridemo skozi mesec, 1.000 evrov, to pomeni, da si iz poslovnega računa na osebnega ne nakažemo nič več kot 1.000 evrov. Zakaj bi si nakazovali več, če tega denarja ne potrebujemo? Tudi na poslovnem delu si moramo ustvariti večjo rezervo, ker je prihodek odvisen samo od nas, zato je tveganje toliko večje,« opozarja Ana Vezovišek, ki pravi, da podjetniki pogosto pozabijo, da so samo ljudje, ki lahko zbolijo. To pa je čas, ko običajno ne ustvarjajo prihodkov.

Biti moramo torej disciplinirani, predvsem pa gledati na to dolgoročno, saj vsi meseci res niso »enako dolgi«, ko smo na samostojni poslovni poti. »Ko pride denar na poslovni račun, morda 3.000 evrov naenkrat, kot plačilo za tri mesece dela, si samostojni podjetniki pogosto vse naenkrat nakažejo na osebni račun in zapravijo. Naslednji mesec pa nimajo niti za sprotno življenje,« še en primer slabe prakse s katerim se je že srečala, izpostavi specialistka za financiranje in osebni proračun.

Torej, da bo miren spanec in prijetnejši vikendi, poskrbite, da bodo vaše finance ustrezno razporejene.

Več o tem, kako učinkovito voditi osebni proračun, pa si lahko preberete TUKAJ.

Ano in Mitjo je v oddajo Svetovalnica poklical tudi poslušalec Dušan iz Črnuč, ki pravi, da je dvignil registrski račun, ga nesel v svojo varčevalnico, kjer pa so mu povedali, da njegov »papir ni nič vreden«, da ga lahko vrže stran. Dušan ni obupal, ampak je šel na konkurenčno podjetje, kjer je čez eno uro podpisal pogodbo in dobil 900 evrov, kot je povedal.

V svetovalnici na Radiu Ognjišče Ana in Mitja Vezovišek vsak mesec odgovarjata na vprašanja poslušalcev, ki imajo zelo različne izkušnje z osebnimi financami. Zadnji svetovalnici lahko prisluhnete TUKAJ.

Posamezen posrednik lahko odkupuje, ali pa tudi ne

Kot je v Dušanovem primeru ugotovil Mitja Vezovišek, je šel poslušalec z izpiskom delnic na registrskem računu od enega brokerja k drugemu. »Najbrž je šlo za netržne vrednostne papirje, gre namreč lahko za papirje, ki kotirajo na borzi ali ne kotirajo na borzi. Običajno je tako, da za papirje, ki ne kotirajo na borzi, imajo različni brokerji različne ponudbe,« pravi Mitja Vezovišek.

Gre namreč za to, da delnice, ki kotirajo na borzi, kot so delnice Krke, Petrola, Telekoma in podobno, lahko kadarkoli prodate, ker obstaja povpraševanje in ponudba. »Če pa delnice ne kotirajo na borzi, kot so delnice NLB, potem vam posamezen posrednik to lahko odkupuje ali ne odkupuje. Odločitev je njihova. Netržnih vrednostnih papirjev je veliko in zato se zgodi, da vam jih en ni odkupil, drugi pa je.«

To pa pomeni, da je dobro preveriti kakšno je povpraševanje. »Podobno kot pri bankah in zavarovalnicah je vedno dobro preveriti ponudbo več ponudnikov. Najlažje pa to storite, če greste do neodvisnega osebnega finančnega svetovalca, ki vam bo preveril kakšna je situacija na trgu,« še oddaja upravljavec osebnega premoženja.

Če imate tudi vi kakšno vprašanje, vezano na osebne finance, nam lahko pišete na ekipa@vezovisek.si in z veseljem vam bomo pomagali.

V življenju se pogosto stvari »zgodijo«. Nakup stanovanja na kredit, pa rojstvo otrok, številne obveznosti in šele nato začnemo razmišljati o tem, da bi bilo morda pa dobro tudi kaj privarčevati. A njihovi prihodki so ves ča na enaki ravni. Ob tem pa pogosto pozabimo poskrbeti za zaščito, sta Ana in Mitja Vezovišek opozorila v oddaji Odmev na Radiu Celje, ki jih lahko prisluhnete TUKAJ.

»Vprašati se je treba, kako so ljudje prišli do sedanje plače, pa kredita, otroka. Če bi vse svoje življenje načrtovali v naprej, bi verjetno najprej delali na tem, da se izobrazite, pokažete dodano vrednost, dvignete plačo, ne bi vzeli kredita, tudi otroke bi načrtovali. Saj vem, včasih se zgodijo, a če se le da, je treba vse načrtovati. Ampak ljudje naredijo ravno obratno, vzamejo kredit, naredijo otroke in potem začnejo razmišljati kako varčevati,« na slabe navade ljudi opozarja Mitja Vezovišek.

Boljši finančni načrt in disciplina

Takrat je običajno res precej pozno, ko si enkrat v močnem negativnem stanju in sam težko vidiš izhod. A kot pravi Ana Vezovišek, stvari niso tako brezupne, zagotovo pa zahtevajo še toliko boljši finančni načrt in predvsem disciplino.

»Najbolje je, da se tega lotimo zelo sistematično. Ves čas govorimo o nekih načrtih in tukaj je treba narediti dober načrt, kje sploh začeti. Treba si je nastaviti finančno ogledalo in videti kje smo trenutno. Moram pa priznati, da je to najtežje narediti,« pravi Ana Vezovišek.

Kam pa greš ves vaš denar?

Običajno, ko ljudi vpraša kam gre ves njihov denar, da jim nič ne ostane, ji odvrnejo za položnice. A že ob vprašanju, koliko je teh položnic, ji ne znajo več odgovoriti. »Bistvo je, da ljudje ne vedo, kam gre njihov denar. Osnovni temelj pa je, da moraš vedeti kam gre tvoj denar, moraš ga spremljati. Ti moraš postati gospodar svojega denarja. Ljudje pa delamo ravno obratno, ker nas nikoli nihče ni naučil drugače. Mi smo tisti, ki moramo povedati, kam gre naš denar,« opozarja specialistka za financiranje in osebni proračun.

Limiti, kreditne kartice in drug izposojen denar namreč predstavlja finančna sredstva, ko živimo preko svojih zmožnosti. Podobno meni o karticah pri trgovcih, ki omogočajo, da plačamo šele mesec kasneje. »Zato je pomembno, da si vse te limite nastavimo na plus. Kaj to pomeni? Imejte rajši limit +300 evrov, kot pa rezervo na -300 evrov. Limit je namreč najdražja oblika financiranja, ki nas stane kar 10 % na leto. Če že, je veliko boljši potrošniški kredit, ki nam pobere 6 % leto, zato je bolj smotrno, da s kreditom poplačamo limit in se ga vsaj znebimo!«

Bankam ni več dovolj »samo« obrestni prihodek

A stranke običajno prisegajo na to, da bodo že same počasi odplačale limit s tem, ko bodo denar dajale na varčevalni račun, ob tem pa si sproti ustvarjajo velik minus. »Stremeti moramo k temu, da to počistimo, navadno pa ne moremo tega narediti sami. Včasih potrebujemo nekoga s »palčko«, ki nam bo povedal kako, nas malo brcnil in usmeril na lažjo pot.«

Ko govorimo o zadolževanju, kreditih, pri Ani Vezovišek pritisnemo na pravo tipko. Je namreč tista, ki redno opozarja na slabe prakse, ki si jih privoščijo banke na račun naivnosti in šibkosti kreditojemalcev. »Že nekaj let opozarjam, da je najem kredita nekaj, za kar je bolje, da se ga ne lotiš sam, ampak z nekom, ki se na to zelo dobro spozna. Danes je na trgu ogromno pasti, bankam ni več dovolj obrestni prihodek, ampak še raje stremijo k neobrestnim prihodkom iz naslova raznih paketov in produktov, ki sodijo zraven.« Bančni nasvet je v resnici lahko zelo drag, tako zelo, da si kar težko predstavljamo!

»Ko smo nazadnje delali analizo, smo ugotovili, da lahko za 140 tisoč evrov vreden kredit v 20 do 25 letih izgubiš kar 83 tisoč evrov! To so takšne številke, da nam je žal, da tovrstne informacije sliši le nekaj odstotkov ljudi, pa še od teh se bodo našli redki, ki bodo sploh spremenili svoje kreditne pogodbe,« opozarja Ana Vezovišek.

In kdo je ob tem najsrečnejši? Banke, ki na ta račun kujejo milijonske dobičke.

Celotni oddaji lahko prisluhnete TUKAJ.

Na minulem Dnevu Mojih financ je ko prva predavateljica nastopila Ana Vezovišek in požela odobravanje več kot 300 udeležencev, ki so jo po dogodku zasuli s pozitivnimi sporočili in željo po še več informacijah. O čem je govorila? O osebnem in družinskem proračunu, kako ga vzpostaviti in učinkovito voditi ter o tem, kje Slovenci izgubljamo največ denarja. Povzetek njenega predavanja smo pripravili tudi za vas.

»Ali si znate izračunati, koliko ste do danes zaslužili? Koliko pa ste uspeli od tega prihraniti?,« so bila vprašanja s katerimi je ogrevala publiko in ki so tista na katera moramo poznati odgovor. Če ga ne poznamo, to pomeni le eno – ne vodimo osebnega proračuna.

Zakaj bi ga sploh vodili? »Ker je to osnovni temelj! Ne glede na to, koliko zaslužite. Pogosto slišim izgovore kot so: zaslužim premalo, zaslužim dovolj, zakaj bi nadzoroval sebe ali partnerja. Ne glede na izgovore, vodenje osebnega proračuna je osnova! To morate ozavestiti, če želite narediti premike v pozitivno smer.

Kako sploh začeti?

Najtežji je seveda prvi korak, kako in kje začeti. »Ne glede na to, kakšna je višina vaših prihodkov, je to nujno potrebno. Kaj mislite, reče tisti, ki ima danes 800 evrov prihodkov za tistega, ki ima 1500? Če bi imel jaz 1500, dam 500 evrov zagotovo na stran. Kaj pa reče tisti s 1500 za nekoga, ki ima 2000 ali 3000 evrov? Jaz bi jih dal 1000 na stran! A v resnici ne gre tako, če nimamo nadzora na tem, kam gre naš denar. In vodenje proračuna ne pomeni nič drugega, kot da prevzamete nadzor nad svojim denarjem,« opozarja Ana.

Da bomo vedeli kje smo danes, moramo vedeti koliko imamo fiksnih odhodkov, ugotoviti pa moramo tudi, kje so naše rezerve in kje bi lahko prihranili, kaj preplačujemo.

»Pomembno je, da imamo cilje. Če si boste želeli recimo na dopust, pa nimate denarja za to, boste najprej preverili kje v vašem proračunu bi lahko prihranili. Enako je za plačo, če se želite pogajati za višje prihodke, morate imeti cilj, vedeti koliko in zakaj želite povišico. Zato je ključno, da veste koliko denarja potrebujete v življenju, saj drugače nič ne pomaga, če dobivate več denarja, če ne veste za kaj ga porabljate,« poudarja specialistka za financiranje in osebni proračun.

Katerih pravil se je pametno držati?

Ne kupujete nekaj, česar si ne morete privoščiti.
Če nimate denarja, ničesar ne kupujte.
Če si nekaj želite in nimate denarja? Ne kupite!
Če imate denar, lahko kaj kupite? Ja. Če ga nimate? Ne.
Poskrbite, da imate denar in šele potem si kupite!

Na prvi pogled se ti stavki zdijo precej logični, samoumevni, a ko jih pogledamo podrobneje, kaj hitro ugotovimo, da ni tako. Zakaj? Ker si zelo pogosto privoščimo nakupe s kreditno kartico (denar, ki ni naš), vzamemo limit, kredite … torej, kupujemo, ko nimamo denarja. Kupujemo s tujim denarjem, ki ga še nismo zaslužili in ga bomo morali vrniti.

Skrivnost je v načrtovanju

Sicer pa vodenje proračuna ni nič drugega kot načrtovanje. »Ne gre za nadzor, da si ne bi ničesar privoščili. Privoščili si bomo namreč toliko, kolikor si lahko. Želje pa si bomo lahko izpolnili tako, da se bomo držali pravila 10:10:80. Torej, 10 % svojih prihodkov namenimo dolgoročnim ciljem, kot je pokojnina, nakup nepremičnine, morda vikenda, šolanje otrok. Naslednjih 10 % namenimo za kratkoročne cilje, to so cilji znotraj enega leta, kot je dopust, registracija vozila in podobno. O tem pa moramo razmišljati vnaprej,« opozarja Ana Vezovišek. Preostalih 80 % pa razdelimo po glavnih kategorijah, kjer se moramo držati omejitev, ki si jih pred tem postavimo.

Zakaj Slovenec na leto izgubi 1208 evrov?

»Zaradi slabih finančnih odločitev!« pove Ana. To je namreč pokazala raziskava, ki je bila narejena v okviru Zavoda Vem, da ne vem leta 2015 in kjer so se pokazale tudi konkretne številke, kjer in predvsem zakaj izgubljamo denar:

95 evrov na leto izgubimo z izbiro napačnega bančnega računa,
125 evrov z uporabo limita, ki je najdražja oblika financiranja,
180 evrov, ker ne zamenja dobavitelja elektrike, plina, interneta, televizije,
240 evrov, ker hodimo v trgovino brez načrta,
245 evrov s predragimi krediti, leasingi in uporabo kreditnih kartic,
89 evrov, ker plačuje previsoke premije zavarovanj,
105 evrov, ker dopusta ne načrtujemo vnaprej in za rezervacijo ne uporablja interneta,
129 evrov s previsokimi stroški varčevanja za pokojnino in osamosvojitev otrok.

Se najdete med vsemi temi izgubami? Da se jih boste znebili, vam bo zagotovo pomagala tudi Anina knjiga Na pomoč! Kako naj ravnam z denarjem?.

Danes, ko obeležujemo svetovni dan potrošnikov, se moramo vprašati, kako »dober« potrošnik smo. Nas imajo trgovci radi? Kupimo vsako »neumnost«, ki jo vidimo na policah? Morda vsako drugo? Zapravljamo denar tudi za stvari, ki jih ni na našem nakupovalnem seznamu in jih zares ne potrebujemo? Smo potrošniki samo v fizičnih trgovinah ali tudi na spletu?

Letošnji svetovni dan potrošnikov je namenjen digitalizaciji za katero pravijo, da prehiteva zakonodajo, saj je tako hitro spreminjajoči se segment, da mu počasno zakonodajno kolesje težko sledi. A o tem kdaj drugič. Danes pa se posvetimo nam – potrošnikom in ključnemu vprašanju: kako postati do sebe odgovoren potrošnik? Enostavno tako, da spremenimo svoje nakupovalne navade!

Veste koliko porabite za hrano in pijačo?

Večina ljudi namreč nima zastavljenega proračuna, ki ga namenja za hrano in pijačo, zato najprej določimo maksimalni znesek, ki ga bomo porabili za hrano in pijačo. Tukaj seveda ločimo med hrano in pijačo, ki jo kupimo v trgovini in tisto, ki jo pojemo v estavracijah in lokalih.

Kaj pa priporočljiv proračun za hrano in pijačo? »Odvisen je od višine prihodkov in števila vzdrževanih članov. Povprečen član slovenskega gospodinjstva pa za ta namen porabi sto evrov na mesec,« pravi Ana Vezovišek. Pri tem pa ne smemo za vsakega novega družinskega člana računati dodatnih 100 evrov, pač pa, dodaja, da če se gospodinjstvo poveča iz enega na dva člana, se izdatki za hrano in pijačo povečajo za 1,5-krat.

Vikend izlet načrtujemo, kaj pa tistega v trgovino?

Ok, zdaj vemo koliko si lahko privoščimo, kako pa se držati te omejitve? Spet – enostavno. Vsak izlet v trgovino je treba načrtovati. Po domače, napišite si listek na katerem je seznam stvari, ki jih moramo kupiti. Če ste bolj sodoben tip človeka, pa je nabolje, da uporabljate kar bančno aplikacijo (v kolikor vam jo banka seveda omogoča). Kaj hitro boste ugotovili, da se iz tedna v teden, meseca v mesec, vaš seznam zelo malo spreminja. Še več, počasi se ga boste naučili na pamet in postali, do sebe odgovorni, potrošnik. Seveda, če se boste seznama držali.

Ste že slišali za pravilo FIFO? »First in, first out«, pravijo strokovnjaki, kar pomeni, da vedno preverimo kaj v našem hladilniku in zmrzovalniku je potrebno porabiti prej, da ne bomo na koncu metali stran, ker bomo enostavno pozabili. Kako to preprečiti? Stvari, ki imajo krajši rok porabe postavite na polico bližje, bolj dosegljivo, saj boste v tem primeru težje »pozabili« nanje. Podoben pregled velja tudi za ostalo, suho hrano.

Lačni v trgovino, vam je znano?

Se vam pogosto zgodi, da greste iz službe, lačni ste, pa na hitro skočite še v trgovino po najnujnejše? Napaka! Ta seznam najnujnejšega se bo zagotovo povečal, saj boste nakupovali z »želodcem« in ne glavo. To so dokazale različne študije, opravljene v tujini. »Takrat bomo kupovali tudi bolj kalorično hrano, v to skupino pa predvsem spadajo ogljikovi hidrati in sladkarije, torej manj zdrava hrana,« opozarja strokovnjakinja za financiranje in osebni proračun.

Vas zanima še nekaj hitrih nasvetov, kako biti do sebe odgovoren potrošnik?

Hrane na kupujmo na obroke
Nakupovanje po spletu je cenejše
Preverimo kaj ima trgovec v akcijski ponudbi, a bodimo pri tem previdni
Kupujmo takrat, ko so trgovine bolj prazne
Preverimo količino in ceno (primerjajte!)
V trgovino se, če se le da, odpravimo sami
Na koncu dvakrat preverimo račun

To je le nekaj nasvetov, ki jih najdete, skupaj z odgovori in utemeljitvami, v knjigi Ane Vezovišek: Na pomoč! Kako naj ravnam z denarjem?. Knjiga je pomagala že številnim Slovencem in Slovenkam do tega, da so naredili pomemben korak v smeri »do sebe odgovornejšega potrošnika«.

Zavedati se moramo dejstva, da sta hrana in pijača le en del naših stroškov. Kaj pa elektrika, ogrevanje, telefon, internet, avto, počitnice …? Ja, tudi tam lahko postanemo odgovornejši potrošniki.

Danes na vsakem koraku lahko dobimo zavarovanje, vsak drugi nam zna svetovati katero zavarovanje je res dobro za nas, resnica pa je nekje vmes. Ne le, da vsako zavarovanje ni pravo za nas, tudi tisti, ki ga prodaja, mora vedeti kaj več kot le to, kakšna bo njegova provizija. Predvsem, mora v prvi vrsti spoznati našo trenutno situacijo, da ne bomo preplačali ali, še huje, plačevali napačnih zavarovalnih produktov! O tem, katera zavarovanja potrebujemo, je v oddaji Odmev na Radiu Celje, spregovoril Mitja Vezovišek, upravljavec osebnega premoženja.

Ali lahko finance »spravimo v red« kar sami?

Preden se lotimo postavitve osebnega finančnega načrta, pa pokojninskega načrta in podobno, potrebujemo nekaj drugega. »Vedeti moramo, kakšen je naš cilj, kje smo danes in kakšno pot bomo izbrali, da bomo do cilja prišli najhitreje in s čim manj stroški. Si predstavljate, da priletite na letališče v Miamiju, imate le naslov, ne veste kam in ne uporabite navigacije? Slovenci smo znani po tem, ne le, da ne uporabljamo navigacije, tudi tabel ne gledamo, ampak se dejansko obračamo po nasvete k domačinom. Vsak domačin pa ima svoj nasvet in pot, ki je po njegovem mnenju najboljša. Potem pa delamo ovinke in morda nikoli ne pridemo do konca,« Mitja Vezovišek nazorno opiše tudi naše vijuganje med številnimi »strokovnimi« finančnimi nasveti.

Finance so kompleksna veda in le redki si lahko sami izdelajo osebni finančni načrt, večina potrebuje strokovno pomoč. »Prave strokovne pomoči je relativno malo, saj potrebujemo neodvisnega, k etiki zavezanega osebnega finančnega svetovalca.«

Kdo plača osebnega finančnega svetovalca?

Ne gre pa le za to, da najdemo pravega osebnega finančnega svetovalca, ljudje tudi nismo vajeni plačevati finančnih nasvetov. Jasno je, da bomo plačali odvetnika, enako vodovodarja, finančne nasvete pa bi najraje prejemali brezplačno.

»Čustva in denar ne gredo skupaj, je prvo pravilo, ki se ga moramo zavedati. Morda vam avtomobilsko zavarovanje sklepa agent, ki vam je prirasel k srcu, pa vam niti na pamet ne pade, da bi ga sklenili drugje. Če vam je pred desetimi leti prijatelj svetoval naložbeno zavarovanje in ga še danes plačujete … tudi denar in prijatelji ne gredo dobro skupaj. Prej ko slej ostanemo brez enega ali drugega,« opozarja upravljavec osebnega premoženja z dolgoletnimi izkušnjami.

Tudi sam je imel na začetku poti podobno izkušnjo. »Prijatelju sem prodal neustrezen finančni produkt in ga na ta račun izgubil. To je bila velika šola in takrat sem si zadal, da prijateljem nikoli več ne bom svetoval na način, da bi jih v nekaj prepričeval. Vedno, ko pride prijatelj, znanec, mu povem kaj bi jaz naredil neodvisno, a narediti mora sam,« dodaja k etiki zavezan osebni finančni svetovalec.

Katero zavarovanje v resnici potrebujemo?

Zdaj pa k bistvu – kako vemo katero zavarovanje, produkt je pravi za nas? Predstavljajte si, da zbolite, umrete, ali pa vam v hišo udari strela, skratka, da se vam zgodi karkoli, vi pa niste ustrezno zavarovani. Kako boste vi ali vaši bližnji pokrili nastalo škodo ali odplačali dolgove, stroške, ki nastanejo in jih danes plačujete vi?

Vprašanje pa je, kako ugotoviti, katero je pravo zavarovanje za nas in tudi, kakšna je pravilna višina tega zavarovanja. »Zavarovanj imejte načeloma čim manj, ampak vsa tista, ki jih potrebujete. Žal so zavarovanja, ki jih potrebujete običajno prav tista, ki nam jih ti zastopniki ali tržniki, ne ponujajo. Ponujajo in sklepajo pa tista zavarovanja, kjer je največ provizije, da pokrijejo svoje delovanje,« še opozarja Mitja Vezovišek.

Sicer pa ni splošnega pravila, ki bi veljal za vse enako. Nekdo, ki ima 30 let in šolajoče otroke, pa še kakšen kredit, potrebuje drugačno zavarovanje kot nekdo pri 60-ih letih, ki nima šoloobveznih otrok in je brez kredita. »Najlažje bo, če naredimo osebno bilanco, kjer postavimo na eno stran premoženje in na drugo stran obveznosti. Če imaš več obveznosti kot premoženja, bo slika drugačna, kot če je obratno.« To pa je tudi osnova za izračun potrebnega zavarovanja.

Znate reči »ne, hvala«?