Banke same priznavajo: »Mi ne zagotavljamo osebnega svetovanja.«

Ko potrebujemo denar, se ponj najpogosteje odpravimo v banko, pa najsi gre za naš denar, ki ga imamo tam shranjenega na računu ali pa denar, ki ni naš, a bi si ga želeli izposoditi. V banki pričakujemo, da nam bodo znali svetovati, kako ravnati z našim denarjem, kako ga plemenititi, kako ga upravljati in na drugi strani, kako se varno zadolžiti, kaj je najbolje za nas itn. Takšno razmišljanje je zmotno in to končno priznavajo tudi nekatere banke.

Tako ima ena od bank v svojih predhodnih informacijah za kredit zapisano: »Banka ne zagotavlja osebnega svetovanja. Ne priporočamo vam nobenega posebnega kredita za nepremičnino, vendar vam glede na vaše odgovore na nekatera vprašanja ponujamo informacije o tem kreditu, da se lahko odločite sami.« Hmmmm. In kaj zdaj to pomeni? Katera pa so tista vprašanja, ki so nam jih postavili in naj bi po njihove mnenju igrala ključno vlogo pri ponudbi? So bila usmerjena na način, da bomo na koncu res dobili pravo ponudbo in se varno zadolžili?

Vsekakor je prav in pohvalno, da so banke začele svoje stranke obveščati o tem, da so stranke same tiste, ki sprejmejo končno odločitev in da nasvet s strani banke pravzaprav ni nasvet. Je »le« ponudba na podlagi informacij, ki so jih prejeli. Tak napis bi po našem mnenju morale imeti vse banke, saj roko na srce, njihovi kadri v veliki večini niso usposobljeni za osebno finančno svetovanje. Še vedno namreč zelo pogosto vidimo napis »osebni finančni svetovalec«, »finančni svetovalec« in podobno v tovrstnih inštitucijah, brez da bi se zavedali, da to v resnici niso. Preprosto so le prodajalci produktov svoje banke.

Ne samo banke …

A niso le banke in bančniki tisti, med katerimi ljudje iščejo osebne finančne svetovalce. Te poskušajo najti tudi na zavarovalnicah in pri zavarovalnih zastopnikih ter posrednikih, prav tako v borzno-posredniških hišah, v družbah za upravljanje in tržnikih vzajemnih skladov ter na številnih drugih, pogosto napačnih naslovih. Običajno gre za ljudi, ki so specializirani za eno od področij, to pa še zdaleč ne pomeni, da so pravi odgovor za celoten pregled na našimi osebnimi financami.

Osebno finančno svetovanje je vse prej kot preprosto, predvsem pa je odgovorno in zahteva veliko več znanja, kot ga danes pridobimo npr. v šoli ali pa od svojih prijateljev ekonomistov. Zahteva paleto znanj in celosten pregled. Seveda tudi vsak osebni finančni svetovalec ni dober za vsakogar, izbira je zato odvisna od naših potreb, zmožnosti in znanja. Ključno pa je, da od svetovalca prejmemo tisto, kar smo pričakovali in predvsem moramo dobiti.

A odločitev je na koncu vaša …

Bodimo iskreni … Kdaj začnemo na glas izražati naše nezadovoljstvo in iskati prave rešitve? Takrat, ko se že pošteno opečemo ali pa se je (morda imamo to srečo) opekel naš sodelavec, sosed itn. Odločitev je torej vaša – boste tvegali in čakali, da boste prepozni ali pa si boste vzeli malce več časa in začeli sprejemati prave odločitve na področju osebnih financ … 

Ste se že kdaj znašli v napačni tekmi?

Veliko ljudi se v življenju pogosto znajde v napačni tekmi. Recimo, takšni, kjer ste slišali ali morda tudi izrekli: »Poglej, kakšno hišo so si zgradili! Poglejte, kakšen avto vozita, in to oba! Joj, poglej, spet so na potovanju.« Nato pa ste v drugi sapi hitro pomislili: »Tudi jaz bi imel takšno življenje, bi toliko potoval, zakaj si ne privoščim tega?« Vse to in še več je tekma, ki je v življenju ne potrebujemo.

»Vse to je namreč tekmovanje v katerem je nemogoče zmagati. Zakaj? Ker si tekmeci že v osnovi niso enakovredni. Ker je finančni položaj enih in drugih tako zelo drugačen. A kaj, ko ne pomislimo na to, preden se spustimo v tekmovanje. Tisti trenutek nam je najpomembnejši cilj – zmagati, ne glede na to, koliko nas bo to stalo. Ampak posledice so lahko hude,« opozarja Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun. Zavist ni nikoli tista, ki bi nam lahko olepšala življenje, ravno obratno, poslabša nam ga.

Zakaj ne bo prodal predragega avta, ki ga težko odplačuje?

»Pred časom je k meni prišel gospod, ki se je znašel v resnično veliki finančni stiski. Poleg kreditov in obveznosti do dobaviteljev je imel tudi lizing za avto, vreden kar 50 tisoč evrov,« pripoveduje Ana Vezovišek. Ko ga je vprašala zakaj ga ne bi prodal in se znebil vsaj enega od velikih obrokov je bil njegov odgovor da to ne pride v poštev. Njegov odgovor je bil tudi, da je avto že izgubil velik del vrednosti in ga zato ne bi prodajal.

»A to ni bil glavni razlog, temveč je bil glavni razlog v tem, kaj bodo drugi rekli. Rekli bodo, kar bodo želeli. Govorijo tako ali tako. In to tisti, ki jim kaj dolgujete. Vam je res tako zelo pomemben videz? Morate res tekmovati z drugimi?« Tudi gospod je bil nemočen ob številnih Aninih vprašanjih, saj ni bil pripravljen na spremembo, ki bi ga spravila iz začaranega kroga.

»Marsikdo še danes bije to bitko, ki je ne more dobiti, saj se primerja z ljudmi, za katere običajno niti ne ve, ali je njihovo življenje v resnici tako lepo in brezskrbno ali pa so morda tudi oni v podobnem brezizhodnem položaju, le da drugi tega ne vidimo.«

Prenehajmo se torej primerjati z drugimi in bodimo preprosto to, kar smo. Morda pa nas osreči nekaj drugega.

Še več podobnih nasvetov si lahko preberete v naši najnovejši knjigi: Anini finančni finančni recepti. Naročite jo lahko TUKAJ. 

Kako izplavati iz dolgov?

Marsikateri podjetnik si je v času nižje gospodarske odzivnosti, gospodarske krize, bi lahko rekli, nakopal težave, dolgove, zapadle obveznosti. Nekaterim se je uspelo izkopati iz začaranega kroga, marsikdo je na račun tega propadel.

Velike težave pa imata tudi zakonca, ki sta se na nas obrnila pred časom. Kot pravita, so finančne težave nastale zaradi podjetja, ki ga imata, upniki pa ju kličejo praktično vsak dan. Nabralo se je že za 25 tisoč evrov dolga, poplačala sta večji del, a kot pravita, se vsak dan najdejo novi dolgovi. Na srečo nimata kreditov in nista dolžna finančni upravi, kot številni drugi podjetniki. Kljub temu ne vesta, kako izplavati iz trenutnega stanja.

Vedeti morate, kam plujete

Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun se je srečala s številnimi takšnimi in podobnimi zgodbami. Kot pravi se ob vsem ukvarjanju z delom in upniki, preprosto ne moreta osredotočiti na to, kje finančno dejansko sta. »A je prav to bistveno: vedeti morata, kam plujeta, si narediti načrt odplačevanja, spoznati vse »številke« podjetja, od prihodkov do obveznosti in predvsem narediti dober marketinški načrt, s katerim bosta poskrbela za povečanje prihodkov, ki jih je očitno premalo.«

Kot dodaja specialistka, morata preprosto priti iz začaranega kroga. »Vem, najtežje je narediti seznam dolgov, saj se bojite, kakšen bo rezultat. To je največji in hkrati najtežji korak. A ko bo to enkrat za vami, se boste lahko usmerili k brisanju upnikov s svojega seznama in ustvarjanju vse večjega prihodka. Nujno potrebujete preboj, ki bo zelo hitro viden in vam bo dal zagon za delo in odplačilo dolgov. Če vam je uspelo odplačati že del dolgov, ne vidim razloga, da ne bi še preostanek. Je pa bistveno, da odplačujemo dolgove in si ne nakopljemo novih.«

Svetuje jima tudi, da si naredita natančno evidenco vseh prihodkov in odhodkov, saj bosta le tako ugotovila, kje sploh sta ter ali mesečno ustvarita dovolj prihodkov ali ne. Ugotovila bosta, koliko potrebujeta, da bosta na t.i. pozitivni ničli. »Predvsem pa poglejta, kateri del posla vam prinaša največji zaslužek, in nato vse sile usmerita v to.«

Še več takšnih in podobnih nasvetov si lahko preberete v naši najnovejši knjigi Anini finančni recepti, kjer je avtorica med drugim pripravila nasvete za 33 resničnih zgodb. Več … 

Kdaj si v resnici lahko privoščimo kredit?

Pred dnevi smo dobili vprašanje 23-letne študentke, ki s fantom živi v najemniškem stanovanju in bi si čimprej želela kupiti lastno stanovanje in se seveda preseliti na svoje. Seveda razmišljata o kreditu. Vprašanje, s katerim se srečujejo številni mladi, pa tudi malo manj mladi in vedno znova jim lahko odgovorimo isto – načrtujte!

»Načrtovanje pomeni precejšnjo spremembo v življenju,« pravi Ana Vezovišek, finančna coachinja, ki poudarja, da razume, da si pri današnjem tempu življenja in tako napornih službah ter družinskih obveznostih, težko najdemo še čas za skrbno načrtovanje. »Ampak saj veste – čas se vedno najde, če si to resnično želimo.« Pa poglejmo, kako to lahko pomaga pri nakupu stanovanja.

Ključno je načrtovanje

Načrtovanje je pri nakupu stanovanja ključno, še prej pa testiranje lastne sposobnosti odplačevanja stanovanjskega kredita. »Najmanj šest mesecev pred najemom kredita dajajte na stran znesek, ki ga boste pozneje plačevali za stanovanjski kredit (upoštevajoč najbolj črne scenarije, če razmišljate o kreditu s spremenljivo obrestno mero). Na ta način boste občutili, kaj vam dejansko predstavlja mesečni obrok in koliko si boste potem lahko še privoščili. Z najemom kredita se namreč ne boste odpovedali dopustu, otrokom, menjavi avtomobila in podobno, kajne?« dodaja Ana Vezovišek.

Ob tem opozarja, da nikakor ne pretiravajmo in razmišljajmo ali celo realiziramo najem maksimalnega zneska kredita, za katerega menimo, da smo ga danes sposobni odplačevati. Ugotoviti moramo svoje resnične zmožnosti in šele nato vidimo, ali je izbran kredit in višina le-tega primerna za nas. Večina ljudi namreč (prepozno) ugotovi, da je kredit zanje prevelik zalogaj, predvsem mladi pa, da preprosto še niso pripravljeni nanj.

»Toplo priporočam, da pred odločitvijo za dolgoročno naložbo preverite, kaj vam bo dejansko prinesla. Vsak mesec si naredite trajnik v višini mesečnega obroka in občutili boste tisto, kar boste še prihodnjih mnogo let. Kaj pomeni nižja plača v primeru bolniške ali dopusta, kaj pomeni poleg kredita plačevati še vse druge stanovanjske stroške, kaj se zgodi, ko se vam nepričakovano pokvari avto itd.«

Dejstvo je, da ko enkrat naredimo napako in se v naložbo podamo nepripravljeni, je to izjemno težko popraviti. Če vas zanima več o tem, kako pametno do kredita, pa več informacij lahko dobite TUKAJ. 

Zlati nasvet za cilj »iti na svoje«

Ob koncu leta delamo načrte in obljube za leto, ki je pred nami. Prav je, da imamo cilje. Življenje brez njih bi bilo vse prej kot vznemirljivo. Veliko ljudi ima med svojimi cilji, da gredo v naslednjem letu »na svoje«. Čaka jih nakup ali najem stanovanja, hiše, skratka selitev.

Zato nam je Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun, tokrat zaupala zlati nasvet, ki ima zelo velik vpliv na končno odločitev o tem, ali je nekdo resnično pripravljen na deset, dvajset ali celo trideset let obveznosti ali ne.

»Zlati nasvet je naslednji: najmanj šest mesecev pred najemom kredita dajajte na stran znesek, ki ga boste pozneje plačevali za stanovanjski kredit. Ob tem upoštevajte najbolj črn scenarij, če razmišljate o kreditu s spremenljivo obrestno mero. Na ta način boste občutili, kaj vam dejansko predstavlja mesečni obrok in koliko si boste potem lahko še privoščili. Z najemom kredita se namreč ne boste odpovedali dopustu, otrokom, menjavi avtomobila in podobno, kajne?« opozarja Ana Vezovišek.

Dobra plača, maksimalen kredit

Zaupala nam je tudi konkreten primer mladega para, ki sta želela maksimalen znesek kredita. Naredila sta informativni izračun, pri čemer sta ugotovila, da bo mesečni obrok znašal okoli 700 evrov. Ko ju je vprašala, koliko prihrankov imata, sta jih odgovorila, da jih nimata. Še več, odgovorila sta, da imata dovolj visoke prihodke in sta kreditno sposobna in bosta brez težav plačevala obrok.

»Predlagala sem, da skupaj pogledamo, kakšne so njune resnične zmožnosti in nato ugotovimo, ali je izbrani kredit primeren za njiju ali ne. Ko smo to naredili, sta spoznala, da je kredit zanju prevelik zalogaj, da sta premlada in na to preprosto še nista pripravljena. Zato toplo priporočam, da pred odločitvijo za dolgoročno zadolžitev preverite, kaj vam bo dejansko prinesla,« dodaja specialistka za financiranje in osebni proračun.

Najbolj črn scenarij

Vsak mesec si torej naredite trajnik v višini mesečnega obroka in občutili boste tisto, kar boste še prihodnjih mnogo let. Kaj pomeni nižja plača v primeru bolniške ali dopusta, kaj pomeni poleg kredita plačevati še vse druge stanovanjske stroške, kaj se zgodi, ko se vam kot nalašč pokvari avto in podobno.

Pa veste kaj je lahko najbolj črn scenarij, ki se je zgodil v enem od drugih Aninih primerov, kjer stranki nista upoštevali vseh dejavnikov?

»Pri vsej zadolženosti je on izgubil dobro plačano službo. Potem pa se je začelo, prvi neplačan obrok, drugi neplačan obrok … Na koncu je banka odpovedala kreditno pogodbo in nepremičnino prodala. Pa ne samo tiste, za katero sta vzela posojilo, ampak tudi nepremičnino staršev, ki sta jima pomagala z dodatnim kreditom in, ki je bila za banko veliko bolj primerna. Banki je namreč pomembno, da unovči tisto zavarovanje, za katerega bo iztržila čim več in s tem zaprla svoje terjatve,« iz izkušenj pove Ana Vezovišek.

Zdaj razumete, zakaj je ta nasvet resnično zlat, kajne?

Več takih in podobnih nasvetov si lahko preberete v knjigi Anini finančni recepti – za dobro finančno kondicijo. Naročite jo lahko TUKAJ.

Nasvet, ki naj velja vse leto!

V mesecu decembru bi pričakovali, da bomo pisali predvsem o darilih, pa tem, kako izbrati prave, ugodne in podobno. Ne, tokrat imamo za vas drugačno popotnico, takšno, ki vam bo prav prišla vse leto. Tokrat se bomo lotili kreditnih kartic. Najbrž jih imate, kajne?

Ani Vezovišek, specialistki za financiranje in osebni proračun smo postavili vprašanje, ali lahko uporabljamo kreditne kartice. »Vsekakor ja, če jih imamo pod nadzorom in ne, če nadzora nimamo.« Kdaj jih nimamo pod nadzorom? Kadar jih uporabljamo za nakup hrane in obleke, dodaja.

Kreditne kartice za poplačilo kreditnih kartic?

Najhujše so tiste kreditne kartice, ki omogočajo obročno odplačevanje. Z njimi nakup porazdelimo na več obrokov in jih plačujemo v razmerju, ki smo ga določili (20, 30 odstotkov in podobno – od vrednosti nakupa). Teh obrokov pa kar noče in noče biti konec. In ne samo to, običajno niti ne vemo, koliko nas je izdelek na koncu v resnici stal.

credit-card-1591492_640»Nekateri ljudje kreditne kartice uporabljajo tudi za dostop do gotovine. Pri tem se ne ozirajo na to, da jih je dvig na bankomatu stal na primer 10 evrov, denar pa so potrebovali le zato, da so ga položili na transakcijski račun, s katerega jim bo banka odtegnila znesek dolga, ki so ga s pomočjo kartice pridelali v prejšnjem mesecu. Takšnih ljudi sploh ni malo!« na slabe prakse opozarja Ana Vezovišek.

Kreditne kartice so prvenstveno namenjene varnemu spletnemu nakupovanju in nakupovanju v tujini, nikakor pa ne nakupovanju stvari, ki si jih ne moremo privoščiti. Ali kar je še huje, kupovanje na obroke!

Danes so na voljo tako imenovane predplačniške kartice, ki stanejo precej manj kot druge kreditne kartice. Dobimo jih že za 10 evrov in veljajo za obdobje treh ali štirih let – odvisno od izdajatelja. Take kartice imajo kar nekaj prednosti:

  • omogočajo še bolj varno spletno nakupovanje, saj poraba ni vezana na transakcijski račun,
  • nudijo visoko zaščito v primeru izgube ali kraje kartice, saj je naloženega le toliko denarja, kot ste želeli,
  • še posebej je priporočljiva za najstnike od 15 let dalje, da se naučijo ravnati z denarjem in se ne more zgoditi, da bi prekoračili limit, ki smo jim ga postavili,
  • odobritev je preprosta, saj ni treba skozi dolgotrajno proceduro in dokazovati prihodkov ali celo kreditne sposobnosti.

Torej, s čim boste letos kupovali novoletna darila? Upamo, da ne s kreditnimi karticami! 

Na kaj morate biti pozorni, preden najamete kredit?

Kreditiranje je postalo del našega vsakdana. Kredit za stanovanje, hišo, avto, počitnice, prenovo ali kar tako, da pridemo skozi mesec ali dva, potem bomo pa že, je zgodba s katero se pogosto srečamo.

Letos spomladi je v veljavo stopil nov zakon, ki naj bi zaostril pogoje na področju kreditiranja. Prejšnji teden pa je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) organizirala posvet o uvedbi novih sprememb v prakso. Tam je bila slika precej jasna – banke so vse prej kot pripravljene na ta zakon, kreditojemalci pa še vedno tisti, ki ob kreditih plačujejo tudi storitve, ki jih niso želeli.

Kot pravi Breda Kutin iz ZPS, potrošniški krediti predstavljajo tveganje za vse. »Zato zapis v zakonu še zdaleč ni dovolj, čaka nas še veliko dela pri tem, kako ozaveščati potrošnike in usposabljati tiste, ki delajo z njimi, da bodo v končni fazi delali v skupno dobro. Vzpostaviti moramo ponovno zaupanje v finančni svet.«

Zakon, ki je stopil v veljavo letos marca, naj bi, po besedah Franca Stanonika, generalnega direktorja Direktorata za notranji trg na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, banke že ustrezno izvajale. »Pri pripravi zakona smo usklajevali različne interese in dosegli cilj, ki bolj ali manj zadovoljuje vse deležnike. Menim, da bankam nismo nalagali dodatnih obremenitev, pri pripravi pa smo morali upoštevati evropske direktive. Zakon je v uporabi, na nas pa je, da poskušamo zagotoviti odgovorno najemanje kreditov. Potrošnike poskušamo opolnomočiti v postopkih sprejemanja kreditov, predvsem v smislu, da ga temeljito informiramo o pravicah in obveznostih, ki jih ima z najemanjem kreditov,« pravi predstavnik države. Pa je tako tudi v praksi?

Nekaj novosti, ki jih prinaša zakon:

  • banke morajo ob oglaševanju obrestne mere navajati opozorilo, da se v primeru dviga le-te, zviša tudi znesek obroka kredita,
  • obvezen je grafičen prikaz nihanja obrestnih mer,
  • kreditodajalec mora pred sklenitvijo kreditne pogodbe izvesti oceno kreditne sposobnosti (po novem so vključeni tudi izdatki, ki jih ima potrošnik in vplivajo na njegovo kreditno sposobnost),
  • ob najemanju kreditov v tujih valutah je obvezno navajanje valute in obrazložitev mehanizma pretvorbe ter navedbo, kaj se zgodi ob spremembi tečaja,
  • periodično obveščanje o spremembi obrestne mere – kreditojemalec mora biti brezplačno obveščen,
  • odstop terjatev – banke kreditov ne morejo oddajati npr. izterjevalcem, pač pa le pristojnim, z zakonom določenim institucijam,
  • potrošnik ima 7 dni časa, da preuči kreditno ponudbo in po podpisu pogodbe še 14 dni za odstopa.

Fiksna ali variabilna obrestna mera?

»Velik delež novih kreditov je s fiksno obrestno mero, kar je za potrošnika dolgoročno gledano dosti bolj ugodno, pravi Krumberger. Z vidika trenutnih razmer pa je dražje. Z vidika bank je možnost te ponudbe omejena,« pravi Matej Krumberger, direktor oddelka za nadzor bančnega poslovanja pri Banki Slovenije.

»Smo med bankami, ki ponujajo obe obrestni meri – fiksno in variabilno. Kateri dajemo prednost? Kolikor je komitentov, toliko je možnih kombinacij,« pravi Igor Poljšak, direktor sektorja poslovanja z občani, Gorenjska banka in predsednik odbora za poslovanje s prebivalstvom pri Združenju bank Slovenije. Vse lepo in prav, a kaj, ko ljudje danes najemajo kredite z variabilno obrestno mero, ker niso kreditno sposobni, to pa lahko pelje v zgodbo s švicarskimi franki, opozarja Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Nov zakon je sicer dobrodošel, a v praksi se ne izvaja, tako kot bi se moral. »Že vrsto let hodimo s strankami na podpis kreditne pogodbe, da preprečimo, da bi stranke sklenile napačne kreditne pogodbe. V vseh teh letih in še vedno, tudi pred nekaj dnevi, so banke strankam pogojevale sklenitev kredita z nakupom drugih produktov, od življenjskega zavarovanja do kreditnih kartic in podobno. Kljub sprejetemu zakonu se to dogaja še danes!« je na dogodku Ana Vezovišek opozorila na še eno slabo prakso neupoštevanja zakonodaje. Še več, pred nekaj dnevi ji je po elektronski pošti bančna uslužbenka pogojevala sklenitev življenjskega zavarovanja za stranko, ki je želela kredit.

Ključen problem potrošnika pri obrestnem tveganju je, da le-to povečuje finančno ranljivost potrošnika. Večji del dolgoročnih potrošniških oz. stanovanjskih kreditov je vezanih na spremenljivo obrestno mero. Trend se sicer spreminja, potrošniki vedno več najemajo kredite s fiksno obrestno mero, a to še vedno predstavlja le manjši del sklenjenih pogodb,« pa opozarja Boštjan Krisper iz ZPS. Prav tako le 7 od 15 bank omogoča kredite s fiksno obrestno mero, kar je manj kot polovica. A tudi pri teh sedmih, ki imajo to možnost je vprašanje, ali banka strankam dejansko nudi možnost fiksne obrestne mere in s tem varnejši kredit ali ne.

»Banka bi morala opraviti obremenitveni test potrošnika in če ugotovi, da ga ne more prenesti, mu ne sme odobriti kredita z variabilno obrestno mero, ampak le takšnega s fiksno. Vse banke bi morale uvesti enoten nadzorni instrument,« še predlagajo na ZPS.

Kaj pa gibanje euribora v preteklosti?

Najvišji euribor je bil 5,45 %, najnižjega pa imamo danes in znaša -0,28 %. Kaj takšni skoki pomenijo za potrošnika z variabilno obrestno mero? Če bi se euribor ta trenutek spremenil na najvišjo obrestno mero v preteklosti (5,45 %), bi se potrošniku kredit povišal za kar 60 %, če pa bi se povečal na povprečno višino obrestne mere pa za 20 %.

»Bojim se, da smo skoraj zamudili vlak … Leta 2007 so bile fiksne obrestne mere po 7 %. In takšnih pogodb je bilo več tisoč. S strani ZPS bi pričakovala večji angažma in akcijo na tem področju, pa je osebno nisem zaznala. Razlika v obrestni meri lahko predstavlja prihranek tudi v višini 100 tisoč evrov ali več! Torej, v kolikor ima še kdo takšno pogodbo, jo kljub nekoliko slabšim pogojem, kot so bili leto ali dve nazaj, mora nujno spremeniti!« še poziva Ana Vezovišek. 

Nepremičnina ali miren spanec? Lahko imamo oboje!

Nepremičnine so lahko naložba, so pa tudi osnova, če govorimo o tistih, v katerih živimo. Te predstavljajo naš temelj in večina se še pred 30-im letom znajde na točki, ko si želi ustvariti svoj dom. Na vprašanje, ali je primerno, da se takoj odločijo za kredit in nakup velike nepremičnine ali pa bi bilo morda bolje, da gredo korak za korakom, je v oddaji Cent na cent odgovarjala Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

»Zagotovo je prava pot po korakih, na kar že dolgo opozarjamo, a je tega še vedno premalo. Kljub veliko opozorilom na kaj moramo biti pozorni, ko se prvič lotimo najema kredita, še vedno srečujem ogromno napačnih odločitev,« pravi Ana Vezovišek.

Kredit s prihodom otrok postane večje breme

Predvsem mladi se prevečkrat ne zavedajo odgovornosti, kar še posebej velja za tiste, ki še nimajo otrok. Običajno se za kredit pari odločajo preden ustvarijo družino, njihove obveznosti pa se s prihodom novih članov spremenijo, povečajo, na kar ob najemu kredita običajno ne pomislijo. Vsaj ne tako, kot bi morali. »Najbolj me presenečajo ljudje, ki bi najeli kredit z mesečno obveznostjo v višini 700 evrov, a jim do danes še ni uspelo ničesar privarčevati. Velika razlika je med tem, kaj ti misliš, da boš lahko dajal na stran in resničnostjo, ko se spustiš v dolgoročno razmerje z banko. Takrat ni vprašanja, ali boš lahko plačal ali ne. Plačati moraš.«

Nedolgo nazaj je pri eni od strank ugotovila, da bi bil kredit prevelika obremenitev, kljub temu, da je ta znesek, ki je znašal toliko kot bi bil kredit, stranka že dajala na stran. »Ko mi je povedala, da s partnerjem že danes ne živita življenja, kot bi ga želela, sem jo vprašala, če sta pripravljena še naslednjih 20 let živeti tako? Odgovor je bil jasen: NE,« iz prakse pripoveduje specialistka za financiranje in osebni proračun. Ob tem dodaja, da se zaveda, da gre pogosto za ubijanje sanj, a je bolje sanjariti še naprej, kot pa ne sanjati, ker ne veš, kako boš sploh plačal položnice.

Več privarčujemo, lažje se pogajamo

»Ljudje se prepogosto postavljamo v prevelike čevlje. Bodimo realni, začnimo z manjšimi obveznostmi, čeprav to pomeni najem. Ko počasi privarčujemo sredstva, pa rastemo, gremo v večje stanovanje, nakup,« še dodaja.

Ob tem pa ne smemo pozabiti, da imamo z več privarčevanimi sredstvi tudi več manevrskega prostora, ko se odločamo za kredit, izbiramo lokacijo stanovanja, se pogajamo za ceno nepremičnine in podobno. Prav tako nam odločitve ni treba sprejeti iz danes na jutri, saj gre za enega največjih projektov v našem življenju. Zanj si je treba vzeti čas, dobro preračunati, prav tako pa imeti ustrezno dolgo poskusno dobo. Vsaj pol leta moramo dajati na stran, saj 20 let življenja s kreditom ni kar tako.

Pa sanjska nepremičnina? Nič ni narobe, če sanjamo, le nakup naj bo realen, še opozarja strokovnjakinja. »Najpomembnejši je miren spanec, mirna vest in to, da si lahko privoščimo še kaj drugega.«