FINANCIRANJE Archives - Page 3 of 4 - Vezovišek & Partnerji

Zadnja leta redno spremljamo medije, ki poročajo o tem, kako ljudje, ki so pred leti najemali posojila v švicarskih frankih le-teh ne morejo več odplačevati in kako je njihova glavnica, kljub rednemu, večletnemu odplačevanju narastla. Samo opazovali so lahko gibanje tečaja in upali na to, da bodo njihove pritožbe o nekorektnem poslovanju s strani bank in zavajanju “uslišane.” In pokazala se je luč na koncu tunela …

Posel z visoko stopnjo tveganja

Zadnje dni odmeva prva sodna zmaga na prvostopenjskem sodišču. Ta prinaša upanje za več tisoč Slovencev, katerih posojila so vezana na švicarski frank. Kot je povedala Ana Pestar, predsednica Združenja Frank, gre za prvo pozitivno sodbo prvostopenjskega sodišča v zadevi kreditojemalca v CHF proti Unicredit banki. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo, da je pogodba o dolgoročnem deviznem posojilu nična. Razlogi za to pa so bili naslednji:

Pri kreditni pogodbi gre za posel z visoko stopnjo tveganja, pri katerem ni mogoče niti približno ugotoviti, koliko mora stranka plačati iz naslova pogodbe;
Banka bi morala in tudi je vedela, da bo v prihodnosti (po sklenitvi pogodbe) prišlo do krepitve CHF v primerjavi z EUR;
Banka bi morala vedeti, da v daljšem časovnem obdobju obstaja precej velika verjetnost, da bo prišlo do večjih sprememb v gospodarstvu ali na trgih, kar se bo lahko odražalo tudi v večjih spremembah vrednosti valut ali referenčne obrestne mere, in bi morala to tudi tožniku pojasniti.

»Sodišče je sprejelo navedbe, da možnost takšnega porasta CHF napram EUR, in posledice le tega, tožniku ni bila nikdar predstavljena. Tožnik tako ni razpolagal z informacijami, na podlagi katerih bi sprejel drugačno odločitev. Zato je sodišče ugotovilo ničnost celotne pogodbe, saj tožnik ob ustrezni pojasnilni dolžnosti banke take pogodbe ne bi sklenil,« še dodaja Pestarjeva.

Glede na to, da gre za prve zaključke tožb, ki so v korist kreditojemalcem, se pričakuje porast števila tožb predvsem članov Združenja Frank pa tudi vseh drugih, ki upajo, da se bodo na ta način rešili »vreče brez dna«.

»Obstaja tudi nekaj bančnikov, ki se zelo dobro zavedamo, da je kredit treba najeti v valuti v kateri ustvarjamo svoje prihodke. Ti bančniki smo bili večinoma proti uvedbi takih kreditov, vse do trenutka, ko so nas poslovne enote soočile z dejstvom, da potencialni kreditojemalci takoj po negativnem odgovoru na vprašanje ali ponujamo kredite v švicarjih naše poslovne enote zapustijo, kljub temu, da smo imeli vedno zelo konkurenčno ponudbo evrskih kreditov. Ni odveč poudariti, da pri nasvetu, da naj se stranke raje odločijo za najem kredita v evrih nismo bili pretirano uspešni, saj je večina videla le trenutno razliko v anuitetah. Zanimivo je, da ti, ki se sedaj pritožujejo ne omenjajo koliko so do sedaj prihranili pri plačilu mesečnih anuitet, seveda v primerjavi z primerljivim evrskim kreditom,« pa je o tem že pred časom zapisal bančnik Roman Budna.

Kmalu zakon za zaščito posojilojemalcev v frankih?

Po poročanju Financ in Siol.net se kmalu obeta tudi zakon za zaščito posojilojemalcev v frankih. Predlog interventnega zakona so pripravili dr. Boštjan M. Zupančič, dr. Ciril Ribičič ter dr. France Grad in bo šel jeseni v državni zbor. Zakon namerava izenačiti položaj kreditojemalcev, ki so najeli posojilo v frankih, s tistimi z evrskim posojilom.

Pri preračunih, ki bi jih morale opraviti banke, bi uporabili obrestno mero za posojila v evrih, zajeli pa bi desetletno obdobje od leta 2000 do 2010. Kreditojemalci pa bi se sami odločili, ali na novo preračunane posojilne obveznosti do banke sprejmejo ali ne. Zupančič in nekdanji ustavni sodnik Ribičič sta spomladi napisala tudi mnenje, da je položaj tistih, ki so najemali posojila v švicarskih frankih, in to na priporočilo bank kreditodajalk, moralno, civilnopravno, kazenskopravno in ustavnopravno nesprejemljiv.

15 tisoč slovenskih posojilojemalcev, naj bi bilo opeharjenih tudi zato, ker so morali prevzeti nesorazmerno oziroma celotno tveganje tečajnih razlik. Zato sta opozorila tudi na morebitno kazensko odgovornost vodilnih oseb v bankah za goljufijo. Banke so “toksična posojila”, kakor sta jim rekla, po njunem celo vsiljevale finančno in pravno neukim posojilojemalcem.

Naj spomnimo, posojilo v frankih je najelo približno 15 tisoč posojilojemalcev, trenutno pa je odprtih za 470 milijonov evrov posojil v frankih.

Gotovo se je vsakdo izmed nas že kdaj znašel v situaciji, ko nas je bližnji, prijatelj, sodelavec ali pa znanec prosil za denarno pomoč.

Se še spomnite, kako se človek navadno ob tem počuti? Ne prav prijetno … Pa ne zato, da ne bi želeli pomagati, temveč zato, ker morda ravno tisti trenutek res nimamo denarja, ki bi ga lahko posodili, ali pa vemo, da denar ne bo šel za pravi namen in ga bomo v resnici zelo težko dobili nazaj.

In da ne bo pomote, tudi tisti, ki nas za pomoč prosi, se ob tem navadno ne počuti prav prijetno. Verjetno bi tisti trenutek naredil vse, da jim tega ne bi bilo treba početi.

Pa vendar … Včasih se človek res lahko znajde v izredno težki situaciji in prav je, da mu pomagamo. A pri tem se je zelo dobro zavedati naslednjih izzivov

Posojilo brez časovne omejitve in obresti

Če bomo posodili denar svojim bližnjim, potem gre navadno za posojila, ki nimajo časovne omejitve in so brez obresti. V tem primeru nobena od strani nima posebnih pričakovanj. Tisti, ki posodi, ne ve, kdaj je pravi čas, da bi denar ‘terjal’ nazaj, tisti, ki pa si denar izposodi, pa ne ve, kdaj (če) ga mora vrniti. In tako leta minevajo, občutek na strani tistega, ki je denar posodil, pa ni najboljši.

Brez pritiska in stres

Posojila brez časovne ali/in finančne omejitve navadno na seznamu dolgov zasedajo zadnje mesto. Zakaj? Ker so brez obresti in brez sankcij. Posojilojemalec ne čuti nobenega pritiska, stresa in potrebe po tem, da bi dolg čim prej odplačal.

Prosite za svoj denar

Zelo težko je zahtevati vračilo denarja. Ste to že kdaj izkusili? Prav neverjetno je … Nekomu posodimo denar, spremljamo njegovo finančno okrevanje, si mislimo, da zdaj bi nam pa res lahko že vrnil denar, pa mu tega enostavno ne moremo reči! Prav neverjetno, kako težko je prositi za svoj denar! Zakaj je tako? Ker ne želimo osebe spraviti v nerodni položaj. Enostavno mislimo, da nam bo oseba že sama vrnila denar, ko nam ga bo lahko. Pa ga bo res kdaj?

Pri denarju se vse konča

Posojanje denarja znotraj družine lahko privede do trenj in do večletnih sporov. Saj ste že kdaj slišali: “Pri denarju se vse konča!” In navadno je res tako. Četudi ste v krasnih odnosih, posojanje denarja navadno pripelje do spora. Težko je kar pozabiti na to in ne očitati drugemu, kako neupravičeno je porabil denar. Ali kako bi bil že čas, da nam ga vrne. In kako neprijetno je, ko drugi družinski člani to vedo in nam očitajo, da njim pa denarja nismo posodili, ko so nas za to prosili.

Posodiš prvič, drugič …

Ko bomo osebi posodili enkrat, nas bo morda prosila za dodatni denar. Ali pa bo ta oseba povedala drugi in že bomo bili znani po tem, da posojamo denar. In ‘oboževalcev’ se bomo potem težko ‘znebili’ oziroma jim razložili, zakaj pa ravno njim zdaj ne moremo posoditi denarja.

Ko posodimo, ne pomagamo

S tem, ko posodimo, v resnici ne pomagamo. Gre namreč za najlažjo obliko rešitve. Oseba, ki dobi denar, ne razmišlja o tem, kaj bi morala spremeniti dolgoročno, katerih napak ne sme več ponoviti in kaj mora narediti, da posojila nikoli več ne bo potrebovala.

Adijo denar!

Denar lahko izgubimo. Kadar posodimo denar, moramo računati, da ga ne bomo dobili nazaj. Zato nikar ne posojajmo denarja, ki je za nas življenjskega pomena. Kaj hitro se namreč lahko zgodi, da bomo zaradi izgube na koncu mi prosili za denar nekoga drugega.

Pomembno je torej, da če se odločimo in želimo resnično nekomu pomagati, potem to naredimo tako, da ta denar enostavno damo, ga podarimo. Če tega ne moremo storiti, ker bomo denar potrebovali, pa tega ne naredimo.

Včasih ljubezen vključuje tudi to, da naredimo nekaj, kar osebi tisti trenutek ni všeč, in jo s tem razočaramo. Ampak če imamo v mislih najboljše interese, ne bomo ogrozili odnosa. Bolje je, da se z osebo odkrito pogovorimo in ji poskušamo pomagati na nekoliko višjem nivoju, saj bo to imelo dolgoročni učinek.

Več nasvetov Ane Vezovišek, kako ravnati z denarjem, lahko preberete tudi v njeni knjigi Anini finančni recepti – za dobro finančno kondicijo – na voljo je le še nekaj zadnjih izvodov! Naročite jo lahko TUKAJ.

Verjetno ste že slišali, da banka vidi vse, kar se je dogajalo z vašimi računi, krediti in drugimi obveznostmi ne samo pri njej, ampak tudi na drugih bankah. Razlog za to je evidenca Sisbon, ki predstavlja osnovo za vse.

Pa ste vedeli, da si lahko naročite svoj izpis evidence? Dobro je namreč vedeti, kako namreč izgleda vaša “finančna kartoteka” še posebej, ko se odločate za najem kredita, odprtje transakcijskega računa, odobritev ali podaljšanje limita in podobno.

SISBON slovenski informacijski sistem bonitet je sistem, ki so ga banke in hranilnice skladno z Zakonom o bančništvu vzpostavile 1. januarja 2008.

Omogoča medsebojno izmenjavo in obdelavo osebnih podatkov o komitentih, fizičnih osebah med bankami, hranilnicami in drugimi pravnimi osebami, ki so skladno z ZBan uporabnice sistema in tudi upravljavke posredovanih podatkov.

To v praksi pomeni, da banke pred pričetkom postopka za realizacijo nekega posla najprej preverijo status stranke v evidenci.

Evidenca razkriva vse bančne posle vsakega posameznika. Koliko transakcijskih računov ima stranka odprtih, kakšni so obstoječi limiti po teh računih, koliko kreditnih kartic stranka uporablja, kakšno je stanje po obstoječih kreditih, datumi zapadlosti, morebitne neporavnane obveznosti, moratoriji po kreditih…

Niso pa to le podatki o tekočih poslih, temveč se hranijo vsi podatki izpred štirih let (torej tudi o morebitnih neaktivnih poslih).

Zakaj evidenca SISBON?

V preteklosti je stranka lahko na dveh različnih bankah oddala dve vlogi za kredit in z nekoliko znanja, pravimi informacijami, na koncu tudi dobila oba kredita izplačana. Vendar glavna težava ni bila v tem, da je najela dva kredita na podlagi lažnih podatkov, temveč v tem, da čez pol leta ali še prej ni bila sposobna odplačevati vseh teh obveznosti.

No, danes je to nemogoče. Nihče namreč ne more prikriti podatkov o morebitnih obstoječih obveznostih (kreditih), nerednem odplačevanju obstoječih ali preteklih kreditov ali terjatev, ki jih imajo do vas druge državne institucije (npr. Furs). Ja, tudi neplačana kazen iz naslova napačnega parkiranja bo vidna v evidenci kot aktivna terjatev. In če boste imeli veliko srečo vam bo banka ta spodrsljaj spregledala. Sicer se pa pripravite na vsa zaslišanja.

In kaj lahko storite sami?

Sami opravite vpogled v svojo evidenco (preko spletne povezave www.sisbon.si) ali pa le-to na posebnem obrazcu naročite v banki. Nato preglejte posamezne postavke saj nikoli ne veste … Morda imate navedene obveznosti katerih v resnici nimate ali pa je še vedno viden kredit, ki ste ga že zdavnaj odplačali. S tem se boste pripravili, imeli odgovore na vsa vprašanja in nenazadnje, prihranili si boste ogromno časa in slabe volje.

Meseci po tistem, ko diplomiramo znajo biti precej kaotični. Iščemo prvo službo, čakamo prvo plačo, razmišljamo o osamosvojitvi. Privajamo se na nov način življenja, poskušamo ohraniti stik z dosedanjimi prijatelji. Poleg vsega tega se nam poveča še finančna odgovornost.

Ob novem načinu življenja, ko begamo iz situacije v situacijo, lahko kaj hitro razvijemo slabe finančne navade, ki jih je težko izkoreniniti. In slabe finančne navade nam lahko dolgoročno zelo škodijo in onemogočijo gradnjo zdrave finančne prihodnosti. Pri Business Insiderju so razkrili tri najpogostejše in največje napake svežih diplomantov, ki se jim lahko izognete.

Povečevanje limita na kreditni kartici

Pogosto je razlog, za povečevanje limita na bančnem računu ali kreditni kartici v času študija, želja slediti vrstnikom pri vzdrževanju življenjskega stila, čeprav njihovi zaslužki ne dosegajo enake višine. Bodite torej previdni z uporabo kreditnih kartici in limita že v času študija, vsekakor pa naj ne bo prvi korak, ki ga boste naredili po diplomi, povečevanje dolga.

Ko se zaposlimo se nam namreč odprejo številne možnosti, med drugim tudi možnost povečanja tega dolga. Kreditne kartice, predvsem pa limit že tako niso najboljša rešitev, sploh na začetku vaše poklicne poti, saj vam lahko povzročijo dolgoročne posledice in finančni dolg iz katerega boste težko izstopili. Saj veste, prav limit je najdražja oblika financiranja. Ne gre le za to, da smo tako lahko ves čas v minusu, ampak to vpliva tudi na našo kreditni sposobnost v primeru večje investicije pri kateri bi si pomagali s kreditom. Sploh, če pri odplačevanju dolga nismo dosledni.

Pokojnina? Pa kaj še!

To je zagotovo zadnja stvar na katero pomisli sveži diplomant na svoj prvi delovni dan. Takrat so bolj v ospredju stvari kot je: kdaj se bom odselil od staršev, kdaj in kam bom šel na počitnice in podobno. Varčevanje za pokojnino pač ni tako privlačno kot vse ostale »nujne« stvari na novi poti.

A zamislite si, da že takoj pri prvi plači sklenete vaše varčevanje za pokojnino. Ne glede na višino sredstev, teh odslej ne boste več pogrešali, saj bodo avtomatično odtekala iz vašega računa, še preden boste imeli možnost razmišljati o tem, za kaj bi jih zapravili. Nesmiselno zapravili.

Še več, pri nekaterih delodajalcih se lahko dogovorite, da vam tovrstno pokojninsko varčevanje avtomatično nakazujejo še preden plača pride na vaš račun. Če nečesa ni oz. nikoli ni bilo, ne morete pogrešati.

Verjemi, da si boste zelo hvaležni, ko bo čas, da ta denar začne izboljševati vašo kvaliteto življenja takrat, ko boste to potrebovali. Četudi bo šlo samo za nekaj odstotkov, še vedno boljše to kot nič.

Brez načrta, kako odplačati dolgove

So vam iz študentskih let ostali dolgovi? Morda ste vzeli kredit za izredni študij, za sprotne stroške ali pa ste si privoščili avto, potovanja … Skratka, dolgovi, ki so ostali z vami tudi po diplomi. Poplačilo dolgov je neizogibno, zato je prav, da se načrtovanja lotite takoj. Ne glede na odplačilno dobo, brez dobrega načrta ali brez zadetka na loteriji, se ga boste bolj težko znebili. Sploh, če imate slabe finančne navade, ki vam bodo dolg lahko še poglobile.

Kako se najlažje znebiti dolga? Vključite obroke s katerim ga boste odplačali v mesečne stroške. Ko bodo enkrat tam, jih boste, skupaj z ostalimi, redno odplačevali in s časoma zmanjšali oziroma poplačali. Več o tem, kako se lotiti varčevanja si lahko preberete tudi v knjigi Osebni finančni načrt.

Biti študent je zabavno, a tudi odgovorno. Te odgovornosti se je treba naučiti tudi pri ravnanju z denarjem. Če jo boste osvojili dovolj zgodaj, si boste hvaležni vse življenje.

V življenju se pogosto stvari »zgodijo«. Nakup stanovanja na kredit, pa rojstvo otrok, številne obveznosti in šele nato začnemo razmišljati o tem, da bi bilo morda pa dobro tudi kaj privarčevati. A njihovi prihodki so ves ča na enaki ravni. Ob tem pa pogosto pozabimo poskrbeti za zaščito, sta Ana in Mitja Vezovišek opozorila v oddaji Odmev na Radiu Celje, ki jih lahko prisluhnete TUKAJ.

»Vprašati se je treba, kako so ljudje prišli do sedanje plače, pa kredita, otroka. Če bi vse svoje življenje načrtovali v naprej, bi verjetno najprej delali na tem, da se izobrazite, pokažete dodano vrednost, dvignete plačo, ne bi vzeli kredita, tudi otroke bi načrtovali. Saj vem, včasih se zgodijo, a če se le da, je treba vse načrtovati. Ampak ljudje naredijo ravno obratno, vzamejo kredit, naredijo otroke in potem začnejo razmišljati kako varčevati,« na slabe navade ljudi opozarja Mitja Vezovišek.

Boljši finančni načrt in disciplina

Takrat je običajno res precej pozno, ko si enkrat v močnem negativnem stanju in sam težko vidiš izhod. A kot pravi Ana Vezovišek, stvari niso tako brezupne, zagotovo pa zahtevajo še toliko boljši finančni načrt in predvsem disciplino.

»Najbolje je, da se tega lotimo zelo sistematično. Ves čas govorimo o nekih načrtih in tukaj je treba narediti dober načrt, kje sploh začeti. Treba si je nastaviti finančno ogledalo in videti kje smo trenutno. Moram pa priznati, da je to najtežje narediti,« pravi Ana Vezovišek.

Kam pa greš ves vaš denar?

Običajno, ko ljudi vpraša kam gre ves njihov denar, da jim nič ne ostane, ji odvrnejo za položnice. A že ob vprašanju, koliko je teh položnic, ji ne znajo več odgovoriti. »Bistvo je, da ljudje ne vedo, kam gre njihov denar. Osnovni temelj pa je, da moraš vedeti kam gre tvoj denar, moraš ga spremljati. Ti moraš postati gospodar svojega denarja. Ljudje pa delamo ravno obratno, ker nas nikoli nihče ni naučil drugače. Mi smo tisti, ki moramo povedati, kam gre naš denar,« opozarja specialistka za financiranje in osebni proračun.

Limiti, kreditne kartice in drug izposojen denar namreč predstavlja finančna sredstva, ko živimo preko svojih zmožnosti. Podobno meni o karticah pri trgovcih, ki omogočajo, da plačamo šele mesec kasneje. »Zato je pomembno, da si vse te limite nastavimo na plus. Kaj to pomeni? Imejte rajši limit +300 evrov, kot pa rezervo na -300 evrov. Limit je namreč najdražja oblika financiranja, ki nas stane kar 10 % na leto. Če že, je veliko boljši potrošniški kredit, ki nam pobere 6 % leto, zato je bolj smotrno, da s kreditom poplačamo limit in se ga vsaj znebimo!«

Bankam ni več dovolj »samo« obrestni prihodek

A stranke običajno prisegajo na to, da bodo že same počasi odplačale limit s tem, ko bodo denar dajale na varčevalni račun, ob tem pa si sproti ustvarjajo velik minus. »Stremeti moramo k temu, da to počistimo, navadno pa ne moremo tega narediti sami. Včasih potrebujemo nekoga s »palčko«, ki nam bo povedal kako, nas malo brcnil in usmeril na lažjo pot.«

Ko govorimo o zadolževanju, kreditih, pri Ani Vezovišek pritisnemo na pravo tipko. Je namreč tista, ki redno opozarja na slabe prakse, ki si jih privoščijo banke na račun naivnosti in šibkosti kreditojemalcev. »Že nekaj let opozarjam, da je najem kredita nekaj, za kar je bolje, da se ga ne lotiš sam, ampak z nekom, ki se na to zelo dobro spozna. Danes je na trgu ogromno pasti, bankam ni več dovolj obrestni prihodek, ampak še raje stremijo k neobrestnim prihodkom iz naslova raznih paketov in produktov, ki sodijo zraven.« Bančni nasvet je v resnici lahko zelo drag, tako zelo, da si kar težko predstavljamo!

»Ko smo nazadnje delali analizo, smo ugotovili, da lahko za 140 tisoč evrov vreden kredit v 20 do 25 letih izgubiš kar 83 tisoč evrov! To so takšne številke, da nam je žal, da tovrstne informacije sliši le nekaj odstotkov ljudi, pa še od teh se bodo našli redki, ki bodo sploh spremenili svoje kreditne pogodbe,« opozarja Ana Vezovišek.

In kdo je ob tem najsrečnejši? Banke, ki na ta račun kujejo milijonske dobičke.

Celotni oddaji lahko prisluhnete TUKAJ.

Na minulem Dnevu Mojih financ je ko prva predavateljica nastopila Ana Vezovišek in požela odobravanje več kot 300 udeležencev, ki so jo po dogodku zasuli s pozitivnimi sporočili in željo po še več informacijah. O čem je govorila? O osebnem in družinskem proračunu, kako ga vzpostaviti in učinkovito voditi ter o tem, kje Slovenci izgubljamo največ denarja. Povzetek njenega predavanja smo pripravili tudi za vas.

»Ali si znate izračunati, koliko ste do danes zaslužili? Koliko pa ste uspeli od tega prihraniti?,« so bila vprašanja s katerimi je ogrevala publiko in ki so tista na katera moramo poznati odgovor. Če ga ne poznamo, to pomeni le eno – ne vodimo osebnega proračuna.

Zakaj bi ga sploh vodili? »Ker je to osnovni temelj! Ne glede na to, koliko zaslužite. Pogosto slišim izgovore kot so: zaslužim premalo, zaslužim dovolj, zakaj bi nadzoroval sebe ali partnerja. Ne glede na izgovore, vodenje osebnega proračuna je osnova! To morate ozavestiti, če želite narediti premike v pozitivno smer.

Kako sploh začeti?

Najtežji je seveda prvi korak, kako in kje začeti. »Ne glede na to, kakšna je višina vaših prihodkov, je to nujno potrebno. Kaj mislite, reče tisti, ki ima danes 800 evrov prihodkov za tistega, ki ima 1500? Če bi imel jaz 1500, dam 500 evrov zagotovo na stran. Kaj pa reče tisti s 1500 za nekoga, ki ima 2000 ali 3000 evrov? Jaz bi jih dal 1000 na stran! A v resnici ne gre tako, če nimamo nadzora na tem, kam gre naš denar. In vodenje proračuna ne pomeni nič drugega, kot da prevzamete nadzor nad svojim denarjem,« opozarja Ana.

Da bomo vedeli kje smo danes, moramo vedeti koliko imamo fiksnih odhodkov, ugotoviti pa moramo tudi, kje so naše rezerve in kje bi lahko prihranili, kaj preplačujemo.

»Pomembno je, da imamo cilje. Če si boste želeli recimo na dopust, pa nimate denarja za to, boste najprej preverili kje v vašem proračunu bi lahko prihranili. Enako je za plačo, če se želite pogajati za višje prihodke, morate imeti cilj, vedeti koliko in zakaj želite povišico. Zato je ključno, da veste koliko denarja potrebujete v življenju, saj drugače nič ne pomaga, če dobivate več denarja, če ne veste za kaj ga porabljate,« poudarja specialistka za financiranje in osebni proračun.

Katerih pravil se je pametno držati?

Ne kupujete nekaj, česar si ne morete privoščiti.
Če nimate denarja, ničesar ne kupujte.
Če si nekaj želite in nimate denarja? Ne kupite!
Če imate denar, lahko kaj kupite? Ja. Če ga nimate? Ne.
Poskrbite, da imate denar in šele potem si kupite!

Na prvi pogled se ti stavki zdijo precej logični, samoumevni, a ko jih pogledamo podrobneje, kaj hitro ugotovimo, da ni tako. Zakaj? Ker si zelo pogosto privoščimo nakupe s kreditno kartico (denar, ki ni naš), vzamemo limit, kredite … torej, kupujemo, ko nimamo denarja. Kupujemo s tujim denarjem, ki ga še nismo zaslužili in ga bomo morali vrniti.

Skrivnost je v načrtovanju

Sicer pa vodenje proračuna ni nič drugega kot načrtovanje. »Ne gre za nadzor, da si ne bi ničesar privoščili. Privoščili si bomo namreč toliko, kolikor si lahko. Želje pa si bomo lahko izpolnili tako, da se bomo držali pravila 10:10:80. Torej, 10 % svojih prihodkov namenimo dolgoročnim ciljem, kot je pokojnina, nakup nepremičnine, morda vikenda, šolanje otrok. Naslednjih 10 % namenimo za kratkoročne cilje, to so cilji znotraj enega leta, kot je dopust, registracija vozila in podobno. O tem pa moramo razmišljati vnaprej,« opozarja Ana Vezovišek. Preostalih 80 % pa razdelimo po glavnih kategorijah, kjer se moramo držati omejitev, ki si jih pred tem postavimo.

Zakaj Slovenec na leto izgubi 1208 evrov?

»Zaradi slabih finančnih odločitev!« pove Ana. To je namreč pokazala raziskava, ki je bila narejena v okviru Zavoda Vem, da ne vem leta 2015 in kjer so se pokazale tudi konkretne številke, kjer in predvsem zakaj izgubljamo denar:

95 evrov na leto izgubimo z izbiro napačnega bančnega računa,
125 evrov z uporabo limita, ki je najdražja oblika financiranja,
180 evrov, ker ne zamenja dobavitelja elektrike, plina, interneta, televizije,
240 evrov, ker hodimo v trgovino brez načrta,
245 evrov s predragimi krediti, leasingi in uporabo kreditnih kartic,
89 evrov, ker plačuje previsoke premije zavarovanj,
105 evrov, ker dopusta ne načrtujemo vnaprej in za rezervacijo ne uporablja interneta,
129 evrov s previsokimi stroški varčevanja za pokojnino in osamosvojitev otrok.

Se najdete med vsemi temi izgubami? Da se jih boste znebili, vam bo zagotovo pomagala tudi Anina knjiga Na pomoč! Kako naj ravnam z denarjem?.

V začetku tega tedna so banke in hranilnice zaznale novo obliko poskusa goljufije s kreditnimi karticami. ”Opaženi so bili primeri, ko neznana oseba (prevarant) pokliče stranko banke ali hranilnice in se predstavi kot zaposleni na oddelku za varnost pri VISA ali MasterCard kartični shemi,” so sporočili iz Združenja bank Slovenije.

Kako lahko ugotovimo, da nas kliče prevarant?

Ob telefonskem klicu že razpolaga z nekaterimi našimi osnovnimi podatki, kot sta ime, priimek, naslov in celo del podatkov o naši kreditni kartici. Obvestijo nas, da je bila naša kartica uporabljena za nakup in preverjajo, če je do tega dejansko prišlo. Vprašajo nas, če smo kupili blago v višini X evrov v Y trgovini z našo kartico in ker je naš odgovor v tem primeru ne, od nas zahteva, da zaupate številko na zadnji strani kreditne kartice (CVC oz. CVV številka), ki se uporablja izključno pri nakupih s kartico preko interneta. Ob tem nam pojasni, da potrebuje te podatke, da se prepriča, da kartica ni bila izgubljena ali ukradena.

Če bomo neznani osebi to številko ali katerikoli drugi podatek zaupali, se bo zloraba šele zgodila, saj bodo našo kartico lahko uporabili za plačilo preko interneta.

Kako zaščititi dostop do premoženja pred nepridipravi?

Združenje bank Slovenije opozarja vse imetnike plačilnih in kreditnih kartic, naj bodo posebej previdni pri tem, ko mu zaupajo podatke. ”Imetniki plačilnih in kreditnih kartic svojih podatkov o karticah nikoli nikomur ne posredujejo preko elektronske pošte oziroma po telefonu.”

Kako najbolje zaščititi svoje kartice oziroma dostop do le-teh pa smo povprašali tudi Ano Vezovišek: “Najbolj pomembno je, da nikoli na prvo žogo ne nasedamo klicem ali elektronskim sporočilom (kakršnim koli sporočilom povezanim z našimi financami) in da pridobimo vse potrebne podatke o klicatelju oz. pošiljatelju. Torej, kdo nas kliče, kdo nam piše, od kod nas kliče, kje dela … in mu povemo, da bomo poklicali nazaj takoj, ko preverimo stanje. Potem pokličemo na našo matično banko (nikakor ne na številko od koder smo prejeli klic!) in preverimo kaj je na tem. Pomembno si je zapomniti, da po telefonu nikoli in nikdar ne dajemo nobenih informacij o naših karticah ali drugem premoženju – nobene številke, nobenega datuma, ničesar.”

Še enkrat izpostavimo, kot pravijo za ZBS, da je pomembno dosledno upoštevanje Temeljnih pravil varne uporabe plačilnih kartic, saj se lahko s previdnim in odgovornim ravnanjem izognete prevaram.

Spet je leto naokoli in z njim nova raziskava, ki jo vsako leto naredijo pri reviji Moje finance. V letošnjem letu so se osredotočili na 18 bančnih storitev, ki so jih razdelili na štiri sklope in sicer:

naj osnovni bančni paket, ki vključuje primerjavo 14 storitev,
najugodnejši depozit,
naj potrošniško posojilo ter
naj stanovanjsko posojilo.

Vrh lestvice je že tretje leto zapored zasedla Delavska hranilnica, na dnu lestvice pa se je tokrat znašla Banka Koper (več na http://mojefinance.finance.si/).

Pa je naj banka res naj banka?

Rezultati raziskave, so zagotovo nekaj najbolj vročega, nekaj kar zanima večino ljudi. Vsako leto so radovedni in hitijo preverjati kje na lestvici se nahaja “njihova” banka in koliko (pre)plačujejo bančne storitve. Seveda kaj hitro ugotovijo, da jim nič ne pomaga, če se “njihova” banka nahaja na desetem mestu, ko pa imajo tam stanovanjski kredit, ki jim onemogoča kakršenkoli prestop (žal so si prestop onemogočili s kreditno pogodbo). Tako le nemočno opazujejo in si želijo, da bi cena storitev padla ali pa vsaj ostala tam kjer je in da se njihova kreditna pogodba kmalu izteče.

Tisti, ki se vsakodnevno srečujemo z različnimi ponudbami bank in spremljamo dejansko dogajanje na trgu, si te rezultate raziskave ogledamo še s toliko večjim zanimanjem. Zakaj? Ne zato, da preverimo cene njihovih osnovnih bančnih storitev (kot je plačilni promet), ki so tako ali tako uradno objavljene, temveč, da preverimo njihovo uradno konkurenčnost na področju kreditiranja. In kaj vsako leto ugotovimo? Da so na žalost objavljene obrestne mere eno, v praksi pa se dogaja nekaj čisto drugega.

Kdaj banke pokažejo svoj pravi obraz?

Zanimivo je, da banke navajajo obrestne mere, ki naj bi veljale brez kakršnihkoli pogojevanj, potem pa, ko gre zares, pokažejo svoj pravi obraz. Seveda je pri tem potrebno poudariti, da to ne velja za vse banke, zato ni pravično, da se nekatere banke res držijo pravil, druge pa gredo malce mimo njih. Mimo njih gredo tiste, ki se zavedajo, da jim bo slaba uvrstitev na lestvici pripeljala manj strank.

Pa si poglejmo kaj banke največkrat pogojujejo in tega ne navajajo, kreditojemalci pa ne vedo oziroma si ne znajo preračunati kaj to za njih pomeni.

1. Razmerje med vrednostjo nepremičnine in višino kredita je zelo pomembno

Torej, če je nepremičnina vredna 100.000 evrov, vi pa bi želeli 80.000 evrov, se boste morali pri iskanju banke in ugodne ponudbe zelo potruditi. Vse banke namreč ne financirajo tako visokega razmerja. Ponekod je ta meja že pri 60 %, kar pomeni, da bi vam v zgoraj navedenem primeru banka povišala obrestno mero tudi do 1,00 %. In kdaj vam to povedo? Pet pred dvanajsto, ko nimate več manevrskega prostora in ne morete na drugi banki zaprositi za kredit.

2. Obvezna cenitev s strani pooblaščenega cenilca

Sicer tukaj govorimo o strošku med 250 in 400 evri (odvisno od vrste nepremičnine), pa vendar ni to nekaj kar bi zanemarili, še posebej, če ocena vrednosti banki potem ne bo ustrezala in bo zaradi nje kredit zavrnila.

3. Sklenitev “paketa”

Osnovne storitve poslovanja banke sodijo morda v zlato sredino, vendar kaj vam to pomaga, ko vas prepričajo v to, da sklenete paket, ki zajema tudi limit, kreditno kartico, zavarovanje brezposelnosti, nezgodno zavarovanje itd. Ko vse to začnete veselo uporabljati pase tega enostavno ne morete več znebiti (poudarek na limitu in kreditni kartici). In sledi plačevanje negativnih obresti, opominov itd.

4. Sklenitev rentnega varčevanja

Ta pogoj je za marsikoga navidez zelo privlačen. Misli si: “Super! Bom vsaj varčeval. Tako ali tako bi moral! In če bom rabil sredstva, jih bom vzel ven.” Žal ne gre tako. Določena varčevanja so vezana na vašo upokojitev. Torej, če imate danes še 30 let do upokojitve do teh sredstev ne morete nikakor priti – samo z odločbo o upokojitvi. Zato je potrebno biti zelo previden. V primeru,da tega pogoja ne boste sprejeli, pa se seveda obrestna mera ustrezno zviša. Takoj, ste si prislužili dodatnih +0,30 % ali celo več.

5. Sklenitev nezgodnega zavarovanja z enkratnim plačilom

To je eden izmed pogojev, ki je tudi zelo zavajajoč. Prvič iz vidika cene, ko banka stranki predstavi ponudbo in strošek enkratne premije enostavno doda k znesku kredita, češ, saj ne boste imeli bistveno višjega obroka. Stranko s tem potolaži, da ima tako mir za celih npr. 20 let, po drugi strani pa ji banka lahko naredi zelo veliko škode. O kakšni škodi govorimo? Lahko tudi o zelo dramatični. Kreditojemalci mislijo, da so s tem ustrezno zaščiteni in da je v primeru najhujšega za njihove bližnje poskrbljeno. Potem pa pride do naravne smrti in nihče ne dobi nič. Kredit pa ostaja. Kot drugo pa govorimo o strošku zavarovanja. Če bi to zavarovanje sklenili drugje, bi bila po naših izkušnjah premija precej nižja. Poleg tega bi jo plačevali sproti in če bi kredit odplačali pravočasno tako nebi ničesar preplačali. V primeru enkratnega plačila pa vam banka oz. zavarovalnica ničesar ne bo vračala.

6. Paket zavarovanj

(Sklenitev zavarovanja avtomobila, življenjskega zavarovanja, zavarovanja nepremičnine itd.)
Saj poznate tisto: “Če boste pri nas sklenili vsa zavarovanja, vam ponudimo 50 % popust”. In potem stranka čez npr. tri leta po naključju preveri kakšna zavarovanja ima sklenjena in ugotovi, da jih kljub začetnemu 50 % popustu še vedno preplača 30 %. Kaj bi si ob tem mislili? Koliko nas potem stane kredit v resnici?

Če kdaj, je ZDAJ pravi čas za spremembo! Nujno preverite kakšen kredit imate!

V zadnjih dveh letih smo v pregled dobili več sto kreditnih pogodb in le redko se je našla takšna, na katero nismo imeli komentarja. Enega izmed primerov, ki ga še danes ne moremo kar tako pozabiti, smo objavili na mojkredit.eu.

Gospa je leta 2008 podpisala kreditno pogodbo z zelo visoko obrestno mero, s katero bi kredit v znesku 100.000 evrov v 30-tih letih, preplačala za 139.508 evrov. Potem pa je z našo pomočjo prišla do ugodnejšega, s katerim bo prihranila kar 87.731 evrov!

Si predstavljate!? Kakšna bi bila šele razlika v kolikor bi bil znesek kredita višji in ne bi upoštevali nepotrebnih dodatnih pogojev.

Upamo, da niste med tistimi, ki so sklepali kreditne pogodbe z res slabimi pogoji … Z enostavnim izračunom se lahko takoj prepričate ali je vaš kredit ugoden ali ne in kaj vas čaka v prihodnje. Ja, v prihodnje! V kolikor imate kredit z variabilno obrestno mero in vas čaka še 15, 20 ali več let odplačevanja, se morate nujno pripraviti na to, da se bo vaš obrok v prihodnosti povišal. Za koliko? Preverite tukaj.