V svetu naložb so farmacevtske delnice vedno pritegnile veliko pozornosti. V zadnjem času pa se mnogi vlagatelji sprašujejo, kaj se dogaja z njihovimi naložbami v tem sektorju. Vlaganje v farmacevtske delnice je v preteklih letih prineslo izjemne donose, vendar je leto 2023 prineslo svoje izzive. Pogledali smo septembrske rezultate na kapitalskih trgih in jih primerjali s trendi, ekonomskimi dejavniki in pričakovanji analitikov glede prihodnosti farmacevtskih delnic.

Trenutna dinamika farmacevtskih delnic: Primerjava z glavnimi indeksi

Mnogi vlagatelji, navajeni na visoke donose iz preteklih let, se sprašujejo o trenutnem stanju farmacevtskih delnic v svojem portfelju. Kljub spodbudnim ekonomskim podatkom iz ZDA v septembru, finančni trgi niso pokazali optimizma.

Iz spodnjega grafa je razvidno, da je eden izmed vodilnih indeksnih skladov, specializiran za vlaganje v farmacevtske delnice, v preteklih petih letih dosegel skoraj 70 % donos. Kljub temu je letos njegova vrednost ostala nespremenjena. S tem je zaostal za glavnimi delniškimi indeksi razvitih trgov za več kot 10 %, še bolj pa za indeksom S&P 500.

Vir: Yahoo

Razlogi za upad vrednosti pri vlaganju v farmacevtske delnice

Obstaja več razlogov za trenuten upad pri vlaganju v farmacevtske delnice:

1. Posledice korona krize: Farmacevtski sektor je med krizo zaradi povečane porabe svojih proizvodov in višjih izdatkov za zdravstvo doživel rast. Vendar se je po krizi povpraševanje zmanjšalo, kar je vplivalo na zmanjšanje dobičkov in vrednosti delnic.
2. Značilnosti farmacevtskega sektorja: Ta sektor je znan kot ‘defenzivna panoga’. Po koncu krize in obnovi gospodarstva kapital raje teče v ‘ciklične panoge’, kar pomeni premik kapitala stran od farmacevtskih delnic.
3. Politika ZDA: Ključni razlog je napoved Bidnove administracije o znižanju izdatkov za zdravstvo, kar je vplivalo na zmanjšanje povpraševanja po farmacevtskih delnicah.

Statistično je september za finančne trge pogosto označen kot najslabši mesec. Kot prikazuje graf, povprečna mesečna donosnost ameriškega delniškega indeksa Dow Jones Industrial Average (DIJA) od leta 1986 to potrjuje.

Vzroki za to niso jasni. Nekateri analitiki menijo, da je razlog v večjih izdatkih gospodinjstev septembra (začetek šolskega leta, nakupi po dopustih), zaradi česar prodajajo finančne naložbe. Drugi pa verjamejo, da je vzrok bolj psihološke narave.

Po poletnem oddihu, ko smo polni optimizma in sproščenosti, nas vsakdanje življenje hitro vrne na realna tla, kar lahko poveča občutek negotovosti in vpliva na razpoloženje vlagateljev. Kljub temu ostaja dejstvo, da konkretnega razloga za to ni doslej še nihče natančno določil.

Vpliv ekonomskih podatkov na dinamiko finančnih trgov

V zadnjem času opažamo, da pozitivni ekonomski indikatorji ne prinašajo vedno pričakovanega optimizma na finančne trge, kar je pomembno poudariti pri vlaganju v farmacevtske delnice. Kateri ekonomski podatki so v ospredju? Septembrska poročila kažejo na močan storitveni sektor v ZDA, ki igra ključno vlogo v ekonomiji. Poleg tega so bile napovedi gospodarske rasti v ZDA za letošnje leto navzgor revidirane, potrošnja prebivalstva pa ostaja stabilna. Kljub temu ti pozitivni signali niso sprožili pričakovanega optimizma med vlagatelji na finančnih trgih.

Odločitve centralnih bank in njihov vpliv na trge

V zadnjem času je med vlagatelji narasel strah pred morebitnimi dvigi obrestnih mer s strani Ameriške centralne banke (FED). Kljub skrbem mnogih ekonomistov in analitikov, višje obrestne mere do zdaj niso negativno vplivale na ameriško ekonomijo.

Zaskrbljenost se je okrepila s septembrsko objavo letne stopnje inflacije v ZDA. Ta se je (v nasprotju z dosedanjim trendom) za mesec avgust povečala na 3,4 %. Čeprav to ni bilo popolno presenečenje, saj so analitiki napovedovali rast inflacije zaradi višjih cen energentov, je vseeno vplivalo na tržno razpoloženje.

Finančni trgi zdaj pričakujejo še en dvig obrestnih mer v ZDA letos. FED v septembru ni zvišal obrestnih mer, vendar je nakazal, da bodo obrestne mere verjetno ostale povišane dlje časa, kot je bilo prvotno predvideno. To je povzročilo padec tečajev delnic in obveznic. Po drugi strani je Evropska centralna banka (ECB) v septembru dvignila obrestne mere, vendar je napovedala, da v tem letu dvigov ne načrtuje več.

Te odločitve so vplivale na tečaj ameriškega dolarja (USD), ki je napram evru (EUR) kar znatno pridobil na vrednosti.

Globalne ekonomske napovedi

Sveže analize kažejo, da se je verjetnost recesije v ZDA za prihodnje leto zmanjšala, kljub prejšnjim napovedim analitikov. Zahvaljujoč robustnosti ameriške ekonomije, večina sedaj predvideva “mehak pristanek” ali ‘soft landing’. To je za finančne trge v prihodnosti spodbudna novica.

Vendar pa recesija prinaša številne izzive, kot so:

• zmanjšana kupna moč,
• upad potrošnje,
• slabši poslovni rezultati in
• večja stopnja odpuščanja, kar vodi v padec vrednosti delnic.

Kljub temu pa nedavni podatki o povečani zadolženosti ameriških gospodinjstev nakazujejo, da je pot do stabilnosti še dolga, kar povečuje tveganje za morebitno recesijo.

V septembru je globalni primerjalni indeks razvitih trgov MSCI WORLD zabeležil padec za 1.9 % (v EUR), kot kažejo podatki v nadaljevanju. Med razvitimi trgi so se v tem mesecu najbolje odrezale britanske delnice, saj je njihov primerjalni indeks MSCI UK zrasel za 1.7 % (v EUR). Po drugi strani so delnice trgov v razvoju ostale stabilne z minimalnim padcem njihovega primerjalnega indeksa MSCI EM za 0.1 % (v EUR).

Vpliv obrestnih mer na obveznice

V septembru so obveznice zabeležile negativne rezultate. Zaradi izjav predstavnikov FED o daljšem obdobju povišanih obrestnih mer se je povečala zahtevana donosnost obveznic. Globalni primerjalni indeks obveznic je zabeležil padec za -0.5 % (v EUR), medtem ko so evropske obveznice zabeležile še večji padec, v povprečju več kot 2 % (v EUR).

Poleg tega je v septembru strah pred morebitnimi novimi dvigi obrestnih mer s strani Ameriške centralne banke FED povzročil rast vrednosti ameriškega dolarja. V primerjavi z evrom je USD pridobil 2.5 %, kar je evropskim vlagateljem v ameriške finančne naložbe prineslo enako donosnost.

Vir: JP Morgan Review of markets over September 2023

Kriptovalute pa tokrat pozitivno

Septembra so kriptovalute pokazale pozitivno dinamiko, pri čemer je Bitcoin zabeležil več kot 6 % rast vrednosti (v EUR), kot je razvidno iz priloženega grafa. Ena izmed možnih razlag za to rast je pričakovani ‘BTC Halving’ v 2024, ki predstavlja zmanjšanje števila novo izdanih BTC in s tem manjšo ponudbo na trgu. Dodaten dejavnik, ki bi lahko vplival na vlaganje v kriptovalute, je uvedba MiCA regulative v jeseni 2024. Ta regulativa bo v EU prinesla pravne smernice za kriptovalute, kar bo povečalo varnost in zaščito vlagateljev, potencialno pa tudi njihovo zanimanje za investiranje v ta sektor.

BITCOIN (BTC), Vir: Yahoo

Padec vrednosti delnic v globalnem nepremičninskem sektorju tudi septembra

Septembra so delnice globalnega nepremičninskega sektorja doživele znaten padec, sledile so splošnemu trendu na finančnih trgih. Eden izmed vodilnih indeksnih skladov, specializiran za vlaganje v nepremičnine na globalni ravni, je v tem mesecu zabeležil skoraj 4% izgubo vrednosti (v EUR), kot je prikazano v priloženem grafu.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

V prihajajočih mesecih bo osrednja debata med analitiki usmerjena v ugibanje o času, ko se bo FED odločil za znižanje obrestnih mer, in potencialno verjetnostjo recesije v ZDA. Gibanje finančnih trgov bo tesno povezano s temi predvidevanji.

Nedavni ekonomski podatki, ki smo jih obravnavali v kontekstu vlaganja v farmacevtske delnice, so verjetno že delno vplivali na trenutne vrednosti delnic in obveznic. Trgi so te informacije že vključili v svoje vrednotenje.

Če bi bili potrošniki prepričani o prihajajoči recesiji, bi se verjetno odločili za večje varčevanje, kar bi zmanjšalo potrošnjo in povečalo možnost recesije.

Pred nami pa je zaključek leta in tradicionalno je obdobje okoli božiča za finančne trge ugodno. Upamo, da se bo ta trend nadaljeval tudi letos.

Potrpežljivo in z zaupanjem v jesen

Kot smo videli, je vlaganje v farmacevtske delnice v letu 2023 prineslo svoj delež vzponov in padcev. Kljub nekaterim izzivom, ki jih je prineslo leto, pa farmacevtski sektor ostaja ključen del svetovnega gospodarstva. Vlagatelji moramo biti pripravljeni na nepredvidljive dogodke in spremembe na trgu, vendar dolgoročna strategija in potrpežljivost običajno prinašata pozitivne rezultate. Ne glede na trenutne trende je vlaganje v farmacevtske delnice še vedno ena izmed najbolj priljubljenih in potencialno donosnih naložbenih možnosti.

To se najverjetneje sprašuje marsikateri svetovni vlagatelj. Nekdaj tako popularne kitajske delnice, ki jih je želel imeti v svojem portfelju vsak izkušen vlagatelj, so v zadnjih letih postale popolnoma nezanimive. Še več, vlagatelji so se jim začeli celo izogibati, saj so nihanja izjemno visoka. Kitajski primerjalni delniški indeks MSCI China, ki zajema velika in srednje velika kitajska podjetja, je od svojega vrha februarja 2021, izgubil več kot polovico svoje vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kje so razlogu za tak upad vrednosti?

Teh razlogov je več. Kitajska je s politiko »ničelne tolerantnosti« v boju zoper širjenja virusa COVID-19 sprejela ene najostrejših ukrepov omejitve gibanja in zaprtja gospodarstva v svetu in tudi trajanje teh ukrepov je bilo med najdaljšimi. Tudi zaprtje kitajskih pristanišč, od koder se opravlja kar znaten del svetovne trgovine, je razumljivo prinesel kitajskemu gospodarstvu veliko škodo in vplival na zmanjšanje gospodarske rasti.

Po drugi strani pa je bil kitajski stimulus gospodinjstvom in podjetjem v času »lock down-a« bistveno nižji kot v večini razvitih držav, kar je prisililo kitajsko prebivalstvo k varčevanju. To pomeni nižjo potrošnjo prebivalstva (consumer spending), ki predstavlja kar znaten del v strukturi kitajskega BDP-ja. To je za gospodarstvo v okrevanju izjemno slabo in lahko povzroči celo deflacijske pritiske, kar se na Kitajskem dejansko dogaja. Kitajci so pač varčevalne navade ohranili tudi po ponovnem odprtju države in gospodarstva ter raje odplačujejo kredite kot zapravljajo. To pomeni, da bo čas okrevanja po koronakrizi na Kitajskem daljši kot v ostalem svetu. Trenutno Kitajska nikakor ne dosega ciljev gospodarske rasti, ki si jih je zastavila.

Kitajska na robu …

Če temu dodamo še nerazumno ravnanje kitajskih regulatorjev, ki so zaradi domnevno naraščajoče informacijske moči in možne zlorabe informacij, v škodo potrošnikov kitajskim mega podjetjem grobo posegli v delovanje in močno omejili možnosti njihove organske rasti in pravno-organizacijske ureditve, je slika jasna. To seveda pomeni manjše zanimanje vlagateljev in tudi padec vrednosti delnic teh podjetij.

Temu so se pridružile še težave kitajskega nepremičninskega sektorja, ki lahko iz nepremičninske krize preraste v finančno krizo in še dodatno obremeni kitajsko ekonomijo. Tako je njihovo največje nepremičninsko podjetje Evergrande, ki ima za več kot 300 milijard USD obveznosti, v avgustu razglasilo nelikvidnost in prenehalo plačevati svoje obveznosti. V tem dnevu je vrednost njihovih delnic padla za 80 %. Njihov poslovni model, ki je dolga leta veljal za uspešnega, s prodajo novo zgrajenih nepremičnin so namreč pokrivali svoje obveznosti, zaradi padca prodaje stanovanj preprosto ne deluje več in dolgovi so se začeli kopičiti. Težko si je zamisliti, kaj bi stečaj Evergranda pomenil za kitajski finančni sistem.

Razlogi za izogibanje kitajskim delnicam

Dodaten strah svetovnih vlagateljev pa je prinesla še februarska sestrelitev domnevnega vohunskega balona. Okrepitev sankcij s strani ZDA  proti ključnim kitajskim industrijam, vključno s proizvodnjo čipov, je ponovno povečalo napetosti med velesilama.

V takih razmerah so se seveda svetovni vlagatelji kitajskim delnicam začeli izogibati, tveganje je previsoko. Na svetovnem trgu je dovolj naložb, ki ob nižjem tveganju prinašajo zadovoljive donose. Kitajska žal nima demokratične ureditve, zaščita vlagateljev je prenizka in komunistična partija Kitajske ima še vedno moč, da ureja stvari po svoji volji.

Nekaj pozitivnih korakov je sicer Kitajska v avgustu že storila. Tako je v želji privabiti tuje vlagatelje znižala davek, ki ga je treba plačati na Kitajskem pri nakupu vrednostnih papirjev (stamp duty). S tem je sicer pokazala dobro voljo, zadostovalo pa zagotovo ne bo. V drugi polovici letošnjega leta bo treba sprejeti kar nekaj ukrepov za pospešitev gospodarske rasti, ki bo posledično lahko privabila nazaj tudi tuje vlagatelje. Vsi pa vemo, da je porušeno zaupanje zelo težko popraviti. Vsekakor bi pomagali ukrepi finančnega popuščanja (monetary easing) in spodbuditev potrošnje prebivalstva. Kitajski potrošnik bi moral ponovno zaupati v svojo finančno prihodnost, le tako bo pripravljen povečati svojo potrošnjo.

Kakšne pa so razmere drugod po svetu?

Ekonomski podatki kažejo, da je stopnja letne inflacije v ZDA, objavljena v mesecu avgustu, glede na julijsko objavo celo nekoliko porasla in je višja za 0.2 %. To seveda za napovedi o prenehanju dvigovanja obrestnih mer Ameriške centralne banke ne pomeni nič dobrega, tako so finančni trgi to tudi razumeli. Predsednik FED Powell je sicer podal pomirjujoče izjave, da to še ne pomeni novih dvigov, a dvom je ostal. Stopnja letne inflacije v EU območju pa je zopet nekoliko upadla in trenutno znaša 6.1 %, kar je sicer napredek, vendar še daleč od ciljne inflacijske stopnje 2 %.

Konec avgusta so bili objavljeni novi podatki o rasti plač v ZDA, ki lahko odločilno vpliva na rast inflacije. Na srečo se rast nekoliko umirja, kar je blagodejno vplivalo tudi na finančne trge, ki so se takoj obarvali v zeleno.

V takih razmerah je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu avgustu izgubil 0.8 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ameriške delnice, primerjalni indeks MSCI USA je izgubil minimalnih 0.1 % (EUR). Tokrat trgi v razvoju predvsem zaradi težav Kitajske najslabše, MSCI EM je izgubil kar 4.6 % (EUR).

Obveznice v avgustu pozitivno, njihov globalni primerjalni indeks je pridobil 0.2% (EUR), evropske pa še bolje, v povprečju so pridobile 0.3%. A to je le majhna kaplja v morju izgub za lastnike obveznic od novembra 2021. Zato vseskozi narašča verjetnost, da bodo potrpežljivi vlagatelji v obveznice v naslednjih letih nadpovprečno nagrajeni.

Vrednost ameriškega dolarja se je v avgustu, zaradi strahu pred novimi dvigi obrestnih mer Ameriške centralne banke FED, znova zvišala, napram EUR je USD pridobil 1.6 %. Prav toliko pa so posledično pridobili tudi evropski vlagatelji v ameriške finančne naložbe.

Vir: JP Morgan Review of markets over August 2023

Kriptovalute v avgustu negativno

Vrednost kripto valut je v mesecu avgustu zopet upadla. Po dobrem začetku leta kar ne najdejo več poti navzgor. Tako je Bitcoin v avgustu izgubil več kot 6 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa, t.i. altcoini pa še več.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja v avgustu padle

Vrednost delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja je v avgustu upadla. Tako je  eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, v mesecu avgustu izgubil skoraj 3 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?               

Žal ne moremo povedati nič novega. Ko vlagatelji že lahko upamo, da gredo stvari v pravo smer in se inflacija umirja, a nas sveži statistični podatki spravljajo v slabo voljo. Tako je naše potrpljenje zopet močno na preizkušnji.

Mesečni upad inflacijske stopnje v avgustu v ZDA in EU področju je bil pod pričakovanji ekonomistov in analitikov, zato so se na finančnih trgih ponovno okrepili strahovi, da boj z inflacijo še ni dobljen in bosta Ameriška centralna banka FED in Evropska centralna banka ECB primorani izvesti nove dvige obrestnih mer. To pa seveda pomeni tudi, da smo vse bližje recesiji, (pre)visoke obrestne mere namreč lahko zadušijo gospodarsko rast.

Nekoliko pomirjujoče je v svoji avgustovski izjavi sicer deloval predsednik FED Jerome Powell, ki je izjavil, da trenutno ne načrtuje novih dvigov obrestnih mer razen ob znatnem poslabšanju inflacijske stopnje, kar je na trgih zopet povzročilo nekaj stabilnosti.

Tako se na finančnih trgih žal ves čas menjavata optimizem in pesimizem, kar je  kot rečeno že nekoliko načelo živce večine vlagateljev. Čeprav se zavedamo in tudi analitiki potrjujejo, da se dvigovanje obrestnih mer bliža koncu, pa tega konca kar ni in ni, zato so tudi trgi še vedno nestabilni in ne najdejo prave smeri.

V takšnih razmerah se dejansko izkaže rek znamenitega vlagatelja Warrena Buffetta, da je borza sredstvo za prenos premoženja od nepotrpežljivih k potrpežljivim. Bodimo torej potrpežljivi, saj vsi vemo, da je investiranje tek na dolge proge.

Najbolj vroča tema na finančnih trgih je trenutno nedvomno ugibanje, ali je bil julijski dvig obrestne mere Ameriške centralne banke FED zares zadnji v letošnjem letu.

Večina analitikov meni, da je temu tako, prav takšni so tudi odzivi vlagateljev na finančnih trgih. FED je tako po junijskem premoru v mesecu juliju napovedano in pričakovano dvignil obrestno mero za 0.25 % na skupno 5.25 do 5.50 %. Kot rečeno, je bil ta dvig pričakovan in kakšnih posebnih pretresov na finančnih trgih ni povzročil.

FED: Dodatni dvig obrestnih mer odvisen od inflacije

Mnogo bolj pomemben za vlagatelje ob dvigu je bil komentar predsednika FED Jeroma Powella, ki je izjavil, da je morebiten dodatni dvig v letošnjem letu odvisen zgolj od ekonomskih podatkov v naslednjih mesecih, predvsem od gibanja stopnje inflacije. Ta sicer smiselna izjava pa kljub vsemu pomeni preobrat v retoriki visokih predstavnikov FED. Do sedaj so namreč izjavljali, da so nadaljnji dvigi potrebni za zajezitev inflacije ne glede na padajoči trend inflacijske stopnje in da nikakor še ni pravi čas za konec dviganja.

Ta, za finančne trge izjemno pomembna izjava, pa pomeni zmanjšanje negotovosti in povečanje stabilnosti, ki jo finančni trgi v tem trenutku zelo potrebujejo. Tako okolje namreč lahko omogoči delniškim trgov nadaljevanje letošnjega bikovskega trenda oz. poti navzgor, ki je v letošnjem letu po slabem letu 2022 zares izjemna.

Obvezniški trgi še naprej negotovi

Še večji učinek pa bi take razmere lahko imele na obvezniške trge, ki so zaradi strahu pred novimi dvigi obrestnih mer še vedno zelo nestabilni in negotovi. Njihova rast je v letošnjem letu močno zaostala za delnicami.

Ameriški centralni banki je bila v podporo tej izjavi seveda stopnja letne inflacije, objavljena v mesecu juliju, ki je znova močno upadla in znaša trenutno tako 3 %. To pa ni več tako oddaljeno od ciljne inflacije FED, ki znaša 2 %.

Naj omenimo, da je področje EU v boju z inflacijo manj uspešno, trenutna letna stopnja znaša 5.5 %. Tudi Evropska centralna banka ECB je julija pričakovano dvignila obrestne mere za 0.25 %, in sicer na 3.75 %. V letošnjem letu pa načrtujejo še nekaj dvigov.

Ob tem je treba poudariti, da je ameriška ekonomija sicer še v dobrem stanju, se pa že kažejo prvi znaki ohlajanja trga dela in rasti plač, ki so poglavitni dejavniki za rast inflacije. Prva prioriteta FED je res zajezitev inflacije, potrebna pa je izjemna previdnost. Pretirano dvigovanje obrestnih mer namreč lahko zaduši gospodarsko rast in pahne ZDA v recesijo, tega pa si nihče ne želi.

Verjetnost recesije v ZDA pod 50 %

Po zadnjih podatkih se je sicer verjetnost recesije v ZDA v naslednjem letu po mnenju vodilnih ekonomistov nekoliko znižala in padla pod 50 %. Tudi predstavniki FED menijo, da recesije v ZDA še ni na vidiku.

Marsikateri vlagatelj se verjetno sprašuje, zakaj so ti ekonomski podatki in gospodarske razmere v ZDA tako pomembne in jih vedno navajamo, ko pa vendar živimo v EU?

Predvsem zato, ker so ZDA še vedno največje svetovno gospodarstvo in imajo močan vpliv na ves ostali svet. Največja in najbolj pomembna globalna podjetja in korporacije, ki obvladujejo globalne potrošniške trge v večini gospodarskih sektorjev, imajo sedež v ZDA in kotirajo na ameriških borzah vrednostnih papirjev.

Tako ima vsaka ekonomska nestabilnost in negotovost v ZDA dramatične učinke predvsem na ameriške, pa tudi ostale svetovne finančne trge. To velja že od nekdaj in nič ne kaže, da se bo v kratkem spremenilo.

80 % podjetij preseglo napovedi analitikov

Mesec julij pa je minil tudi v znamenju objav rezultatov svetovnih podjetij in korporacij za drugi kvartal letošnjega leta. Tudi tokrat so analitiki napovedovali močan upad rasti dobičkov, ti naj bi v povprečju za podjetja znotraj indeksa S&P 500 upadli za cca. 9 %. Na srečo pa se tudi tokrat ni zgodilo. 80 % podjetij znotraj indeksa S&P 500, ki so do konca meseca julija objavile rezultate za drugi kvartal letošnjega leta, je namreč preseglo napovedi analitikov, kar je celo bolje kot dolgoletno povprečje.

Tudi podjetja iz skupine FAAMG, ki imajo na vlagatelje največji vpliv, so v povprečju poslovala bolje od napovedi.

Tako je Microsoft sicer zabeležil rast prihodkov, spodrsnilo pa mu je na segmentu storitev v oblaku, kjer je rast prihodkov upadla. Vrednost delnice je po tej objavi zdrsnila za 4 %.

Nasprotno pa je Alphabet (Google) objavil na segmentu storitev v oblaku rast, po objavi je delnica poletela za skoraj 6 %. Tudi Meta (Facebook) je poslovala odlično. Po objavi rezultatov, ki so bili boljši od napovedi analitikov, predvsem pa zelo optimističnih napovedih na naslednje mesece na področju prodaje storitev umetne inteligence, je delnica poskočila skoraj 9 %.

Preostala dva giganta skupine FAAMG, Apple in Amazon, bosta rezultate objavila v začetku meseca avgusta.

Vrednost USD julija nižja

V takih razmerah je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu juliju porastel za 2.3 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ta mesec ameriške delnice, primerjalni indeks MSCI USA je poskočil 2.4 % (EUR). Najbolje pa v juliju trgi v razvoju, MSCI EM je pridobil 5.1 % (EUR).

Vrednost ameriškega dolarja USD pa se je v juliju znižala, napram EUR je upadel za cca. 1.1 % in s tem nekoliko zbil donos evropskim vlagateljem v ameriške naložbe.

Vir: JP Morgan Review of markets over July 2023

Kriptovalute v juliju negativno

Po siloviti rasti v letošnjem letu so kriptovalute v mesecu juliju zopet nekoliko upadle. Tako je Bitcoin v juliju izgubil več kot 5 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja zrasle

Vrednost delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja je v juliju zrasla. Tako je eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, v mesecu juliju pridobil več kot 2.3 %, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?               

V primeru, da se bo FED držal svojih napovedi in dejansko prenehal z višanjem obrestnih mer, se utegne bikovski trend na delniških trgih nadaljevati, takega mnenja je tudi večina uglednih analitikov.

Seveda je za to potrebna tudi podpora ugodnih ekonomskih podatkov, predvsem nadaljevanje trenda upadanja inflacije. Prav tako potrebujejo trgi podporo dobrih finančnih rezultatov podjetij. Predvsem podjetja skupine FAAMG, ki so občutljiva na obrestne mere, lahko dajo delniškim trgom nov pospešek.

Še bolj pa bi manj restriktivna obrestna politika lahko ugodno vplivala na obvezniške trge, ki nam spričo velikih padcev v letu 2022 veliko dolgujejo.

Veliko svežega denarja namreč po ocenah analitikov še čaka na ugodne razmere za vstop na trge, kjer pa igra obrestna politika centralnih bank pomembno vlogo.

Vedno pa se lahko zgodi kaj nepredvidenega in razmere postavi na glavo, to vedno omenimo.

Izogibanje recesiji

Upamo tudi, da se bo svet izognil recesiji. V recesiji namreč prihodki in dobički podjetij praviloma upadejo. To pomeni, da se razmerje med ceno delnice in prihodki na delnico (P/E Price/Earnings ratio) močno poveča. Ker pa je to razmerje eden izmed osnovnih kriterijev in priporočil za nakup delnice, postane taka delnica nezanimiva za nakup. Cena delnice se mora torej znižati, da postane to razmerje zopet ugodno in delnica privlačna za nakup. Poenostavljeno povedano, delnice v recesiji praviloma izgubljajo na vrednosti. Nikakor ne želimo trditi, da to velja za vse delnice, tudi v recesiji nekatera podjetja poslujejo dobro, v glavnem pa to velja.

Obveznice pa v recesiji delujejo bolje, tako nas uči zgodovina. Predvsem državne  obveznice ekonomsko in finančno stabilnih držav veljajo v recesiji za varno pribežališče za vlagatelje, tako je bilo tudi v zadnji močni recesiji po veliki finančni krizi 2008/2009. Vlagatelji namreč prepoznavajo v recesiji vlade finančno močnih in politično stabilnih držav kot zanesljive partnerje in so jim pripravljeni zaupati svoje prihranke.