V mesecu marcu je v finančnem svetu odjeknila novica o bliskovitem propadu ameriške banke SVB (Silicon Valley Bank), nekaj dni zatem pa je za pomoč zaprosila še sistemsko bistveno bolj pomembna evropska banka Credit Suisse. Lahko rečemo, da je to povzročilo kar manjšo bančno krizo, delnice velikih in pomembnih svetovnih bank so izgubile več kot 10 % svoje vrednosti, finančni trgi so se zatresli.

Kako je do tega prišlo in kaj je povzročilo težave?

Kot vemo, banke delujejo kot posredniki med imetniki bančnih vlog in depozitov (fizične osebe in podjetja) in kreditojemalci. Bančni prihodki pa so razlika med pasivno (depoziti in bančne vloge) in aktivno (krediti) obrestno mero.
Spodnja slika prikazuje poenostavljeno bančno bilanco:

Na strani obveznosti (Liabilities) so bančne vloge na vpogled, depoziti z daljšo ročnostjo in kapital delničarjev. Sredstva (Assets) pa banke plasirajo kot kredite, delno pa jih investirajo tudi v ”varne” finančne naložbe, kot so predvsem državne in hipotekarne obveznice z različnim rokom dospetja. Del sredstev pa po zahtevi bančnih regulatorjev v skladu z zakonom o bančništvu namenijo tudi kot obvezno likvidnostno rezervo, ki banki omogoča tekoče poslovanje. Obe strani bilance morata biti seveda uravnoteženi, sredstva banke pa morajo biti dovolj visoka, da pokrivajo bančne obveznosti. V primeru, da sredstva banke zaradi poslabšanja vračil kreditojemalcev ali padca vrednosti finančnih naložb upadejo, pa lahko banka postane kapitalsko neustrezna in zaide v težave.

Če pride do presežnega dvigovanja sredstev iz računov banke se obvezne rezerve hitro izčrpajo in za nadaljnja poplačila je potrebna prodaja finančnih naložb. Tu pa lahko nastopi težava. Finančne naložbe imajo večinoma daljši rok dospelosti, prodaja obveznic pred dospetjem lahko pomeni prodaja z izgubo in posledično zmanjšanje sredstev banke, ki so lahko manjša od obveznosti banke.

Po veliki finančni krizi leta 2008/2009 so bančni regulatorji bistveno bolj pozorni na kapitalsko ustreznost bank in merila so strožja. Bančne vloge fizičnih oseb in podjetij so s strani finančnih oblasti in združenja bank tudi zavarovane za primer bančne nelikvidnosti, s tem želijo seveda povečati zaupanje varčevalcev. Tako znaša meja za zavarovane bančne vloge v ZDA 250.000 USD, v državah EU pa je to 100.000 EUR.

Kaj je torej povzročilo propad banke SVB?

Osnovni problem je bil v tem, da je bilo kar 93 % bančnih vlog in depozitov višjih od zavarovane meje 250.000 USD. V tej banki so imela račune predvsem tehnološka podjetja, katerih finančno premoženje je v času koronakrize močno naraslo. Dodaten problem je bil seveda kot posledica višjih obrestnih mer tudi velik upad vrednosti naložb banke v obveznice, za katerimi je, kot vemo, izjemno slabo leto. Nezavarovani depoziti in zmanjšanje sredstev banke so tako prestrašili varčevalce, da ne bodo prišli do svojega denarja, plaz dvigovanj sredstev iz računov se je sprožil, likvidnih sredstev je hitro zmanjkalo in banka je postala nelikvidna. Tako je bil krog sklenjen.

Ameriške finančne oblasti, US Treasury, Federal Reserve (FED) in FDIC (Federal Deposit Insurance Corporation) so seveda takoj reagirale in v skupni izjavi za javnost 12. marca zagotovile, da bodo vsi varčevalci, tudi tisti z nezavarovanimi vlogami preko 250.000 USD, dobili svoja sredstva povrnjena. Tako so se razmere pričele normalizirati. Epilog pa je, da je propadlo banko prevzela druga ameriška banka, First Citizens Bank, tako da vsi varčevalci lahko nemoteno poslujejo naprej. To je najbolj običajna in gotovo tudi najboljša rešitev za varčevalce, zaupanje v banke se tako povrne.

Vprašanje se postavlja, kaj bi bilo v primeru, če varčevalci ne bi v paniki dvigovali sredstev? Situacija bi se lahko popravila, do krize najverjetneje ne bi prišlo. Takega navala dvigovanja sredstev najbrž ne more preživeti nobena banka. To pomeni, da nas v prihodnosti ob primernem razvoju dogodkov še lahko čakajo podobni primeri, to je praktično nemogoče preprečiti.

Bančni sistem je stabilen toliko, kolikor …

Tako se nam ponuja odgovor na vprašanje »kako stabilen je bančni sistem«? Bančni sistem je stabilen toliko, kolikor je veliko in stabilno zaupanje varčevalcev. Če se to zaupanje iz kateregakoli razloga poruši, postane hitro nestabilen.
Ekonomski podatki največje svetovne ekonomije, objavljeni v mesecu marcu, pa večjih pretresov na finančnih trgih niso povzročili.

Stopnja februarske inflacije v ZDA, objavljena v marcu, je dodatno upadla in na letni ravni sedaj znaša 6 %. V državah euro območja je stopnja inflacije v marcu na nivoju regije upadla za 1.6 % in je trenutno še vedno visokih 6.9 %. Upamo sicer, da to kaže na nadaljnji trend upadanja, kar bi finančnim trgom zelo koristilo.
Trg dela ostaja robusten, stopnja nezaposlenosti v ZDA vztraja na nizkih 3.6 %, najnižje v zadnjih desetletjih. Ameriška centralna banka pa je v mesecu marcu dvignila tudi obrestno mero za 0.25 %, kar je bilo povsem po pričakovanjih večine analitikov.

V takih razmerah je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu marcu porasel za 0.7 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ta mesec japonske delnice, primerjalni indeks MSCI Japan je zrasel 1.7 % (EUR). Tokrat trgi v razvoju po zaslugi padca USD pozitivno, MSCI EM je porasel za 0.6 % (EUR).

Vrednost obveznic se je marca popravila. Tako je primerjalni indeks evropskih obveznic pridobil cca. 2 % svoje vrednosti.
Vrednost ameriškega dolarja pa se je v februarju znižala, napram EUR je USD izgubil cca. 2.4 %. Tokrat torej ni pomagal evropskim vlagateljem v ameriške naložbe.

Vir: JP Morgan Review of markets over March 2023

Kriptovalute tudi v marcu pozitivno

Po siloviti januarski rasti in zmerni februarski rasti so kriptovalute tudi v marcu zabeležile lepo rast. Tako je Bitcoin v marcu pridobil skoraj 19 % vrednosti (EUR), kot je razvidno iz spodnjega grafa. Korelacija med gibanjem predvsem tehnoloških delnic in kriptovalutami pa je očitno zares popustila, tudi v marcu je ni bilo zaznati.

Vir: Yahoo

V marcu so delnice nepremičninskega sektorja znova upadle

Vrednost delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja je v mesecu marcu znova upadla. Tako je eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, v mesecu marcu izgubil skoraj 3 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Ameriška centralna banka, ki še vedno vedri in oblači nebo nad finančnimi trgi, pa se je po bančnih težavah v marcu znašla v precepu.

Nadaljnje dvigovanje obrestnih mer pomeni seveda tudi najverjetneje višjo zahtevano donosnost in posledično dodatno upadanje vrednosti obveznic, ki jih imajo banke v svojih portfeljih. To bi vsekakor še poslabšalo stabilnost bank in zaupanje v bančni sistem, tega pa si ne želi nihče.

V nasprotnem primeru pa lahko inflacija uide iz vajeti in povzroči svetovni ekonomiji veliko škodo, boj z njo bo dolgotrajen in se bo najverjetneje končal s hudo obliko recesije, kakor nas uči zgodovina.

Seveda bi bilo najbolje, da bi inflacija predvsem v ZDA in državah EU nadaljevala s trendom upadanja, banke prenehale z dvigovanjem obrestnih mer, vrednost obveznic pa bi se zvišala in popravila bilance bank in s tem zaupanje v bančni sistem, kar je seveda najbolj pomembno. Trenutne napovedi analitikov so, da bo ameriška centralna banka v letošnjem letu, predvidoma v mesecu juniju, še enkrat dvignila obrestno mero in jo potem do konca leta zadržala brez dodatnih dvigovanj. V področju EU pa zaradi višje stopnje inflacije lahko v naslednjih mesecih pričakujemo še nekaj dvigov, tako menijo analitiki.

Po tem obdobju se bodo tudi finančni trgi najverjetneje stabilizirali in vrednost delnic in obveznic se bo popravila, če ne bo nepredvidenih dogodkov. Močno upamo, da se bo to zgodilo čimprej.

Svetovno gospodarstvo je po koronakrizi ponovno odprto, preskrbovalne verige so po večini ponovno vzpostavljene, potrošnja prebivalstva in investicije so v polnem zamahu. Marsikje so se vrnile celo na predkrizne nivoje.

Podatki s trga dela so naravnost odlični, stopnja nezaposlenosti je na zgodovinsko nizki ravni. V ZDA je stopnja nezaposlenosti upadla celo na 3.4 %, kar je najnižje v zadnjih 30 letih. Plače zaposlenih naraščajo, razpoloženje potrošnikov je ponovno na visokem nivoju.

To so za ekonomijo odlični podatki, delniški in obvezniški tečaji pa so po odličnem začetku leta predvsem v drugi polovici februarja ponovno znatno upadli.

Zakaj je temu tako, se sprašuje marsikateri vlagatelj?

Kot vemo, so finančni trgi vedno usmerjeni v prihodnost. Visoka zaposlenost in rast plač pomenita tudi visoko povpraševanje po proizvodih in storitvah in posledično pritisk na cene. Če smo še v januarju upali, da se bo v letošnjem letu stopnja inflacije zniževala hitreje, pa je spričo odličnih ekonomskih podatkov prišlo do streznitve. To najverjetneje pomeni, da bo povišana inflacija ostala z nami dlje, kot bi si želeli. Skorajšnji konec ogrevalne sezone in nižje cene energentov sicer pomagajo, večjega povpraševanja pa žal v celoti ne morejo nevtralizirati.

Kaj pa to pomeni za finančne trge?

V času, ko se centralne banke spopadajo z visoko inflacijo in v ta namen dvigujejo obrestne mere, dobre ekonomske informacije žal niso dobrodošle. Pomenijo namreč, da bodo zaradi bojazni pred nadaljnjimi cenovnimi pritiski centralne banke dvignile obrestne mere dlje in do višjih nivojev, kot smo pričakovali. Tako so analitiki trenutno mnenja, da bi Ameriška centralna banka FED lahko dvignila obrestno mero do visokih 5.5 %, po nekaterih napovedih pa celo do 6 %. Prvi dvig se pričakuje že v mesecu marcu in sicer za 0.5 %. Tudi od Evropske centralne banke ECB lahko kmalu pričakujemo nove dvige, saj zadnji podatki kažejo, da se inflacija ne umirja po pričakovanjih.

Teh nadaljnjih dvigov pa se finančni trgi najbolj bojijo. Višje obrestne mere pomenijo dodatne višje stroške v prihodnosti in posledično manjše dobičke ter slabše poslovne rezultate podjetij, katerih delnice imamo v portfeljih. To pa seveda ni voda na mlin rasti delniških tečajev.

Še slabše to vpliva na tečaje obveznic, kjer je visoka obrestna mera neposredno povezana z višjo zahtevano donosnostjo obveznic. To pa lahko pomeni ponoven padec njihovih tečajev. Tako so tudi obveznice po sicer dobrem začetku leta v februarju zopet izgubile tla pod nogami.

Te napovedi o nadaljnjih dvigih so tako na trgih povzročile pesimizem, ki je posledično vplival na gibanje tečajev na finančnih trgih, zato lahko rečemo, da dobre ekonomske informacije paradoksalno trenutno ne pomenijo za finančne trge nič dobrega.

Upočasnjen upad inflacije v ZDA

Stopnja letne inflacije v ZDA, objavljena v mesecu februarju, je sicer glede na prejšnji mesec zopet nekoliko upadla, vendar tokrat samo za 0.1 %, kar kaže na upočasnitev upadanja. Tako znaša trenutno 6.4 %, kar je nekoliko slabše od napovedi analitikov. V primerjavi z ZDA je trenutna stopnja inflacije v Euro območju višja za 1,9 % in znaša 8.5 %.

Mesec februar se je začel v znamenju objave poslovnih rezultatov za četrti kvartal preteklega leta tehnoloških velikanov Apple, Google (Alphabet) in Amazon, ki smo jih vlagatelji in analitiki tako težko pričakovali. Rezultati teh podjetij, ki so med vlagatelji zelo priljubljena, imajo namreč velik vpliv in psihološki učinek na razpoloženje vlagateljev. Žal pa so nas rezultati tokrat razočarali, bili so slabši od napovedi analitikov in so prvič po dolgih letih kolektivno zabeležili negativno rast. Tu jo je Apple sicer odnesel mnogo bolje, tečaj delnic je celo zrasel, medtem ko sta tečaja Googla in Amazona znatno upadla. Večjih pretresov pa zaradi tega na trgih presenetljivo ni bilo.

Google izgublja boj

Kot zanimivost v zvezi s tehnološkimi velikani naj omenimo, da Google na področju razvoja umetne inteligence izgublja boj z Microsoftom, zato se Microsoftove delnice držijo mnogo bolje, Googlove pa so pod dodatnim pritiskom.

Tako je v februarju primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD po zaslugi dobrega začetka meseca in ponovne rasti USD ostal praktično na nevtralnem nivoju (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ta mesec britanske delnice, primerjalni indeks MSCI UK je zrasel skoraj 3 % (EUR). Tokrat trgi v razvoju po zaslugi ponovne rasti USD slabo, MSCI EM je izgubil več kot 4 % (EUR).

Obveznice so zaradi že navedenih razlogov izgubile na vrednosti. Tako so evropske obveznice izničile januarsko rast in v povprečju izgubile več kot 2 % svoje vrednosti.

Vrednost ameriškega dolarja pa se je v februarju zvišala, napram EUR je zrasel cca. 2.4 % in s tem pomagal evropskim vlagateljem v ameriške naložbe.

Vir: JP Morgan Review of markets over February 2023

Kriptovalute v februarju pozitivno

Po siloviti januarski rasti so kriptovalute tudi v februarju zabeležile sicer nižjo, pa še vedno rast. Tako je Bitcoin v februarju pridobil skoraj 4 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa. Tudi v februarju pozitivne korelacije med gibanjem delnic, predvsem tehnoloških, in kriptovalutami ni bilo. Če bo to dejansko postalo pravilo, pa se bo pokazalo v prihodnjih mesecih.

Vir: Yahoo

V februarju tudi delnice nepremičninskega sektorja upadle

Vrednost delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja je v februarju tako kot večina sektorjev upadla. Tako je eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, v mesecu februarju izgubil skoraj 3.5 %, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Glede na trenutne ekonomske podatke se med ekonomisti in analitiki krepi mnenje, da bi se lahko tako ZDA kot EU recesiji v letošnjem letu celo izognile, verjetnost recesije je trenutno nižja kot je bila lansko jesen.

Tudi napovedi letošnje gospodarske rasti so nekoliko boljše, kot so bile lani. Če je bila napoved za ZDA lansko jesen za leto 2023 1.0 %, pa je trenutno zrasla na 1.4 %. Za EU pa je trenutna napovedana gospodarska rast za leto 2023 nižja, zgolj 0.7 %. Vendar so to zgolj napovedi, med letom se lahko še marsikaj spremeni.

Tako ameriško kot tudi evropsko gospodarstvo se je izkazalo za mnogo bolj žilavo in odporno, kot so sprva domnevali. K temu največ pripomorejo umirjajoče se cene energije in visoka potrošnja prebivalstva, ki je posledica visoke stopnje zaposlenosti in višjih plač, kot smo že omenili. To pa poganja ekonomijo. Skladišča plina v državah EU so polna, poraba je zaradi ukrepov varčevanja nižja od pričakovane, tako da so cene padle ponekod celo pod nivoje pred ukrajinsko vojno.

Dokler ne bo visoka inflacija premagana …

Moramo pa računati s tem, da se bo obdobje povišane inflacije še kar nekaj časa obdržalo, tako bodo tudi centralne banke dlje kot bi si vlagatelji želeli, dvignile obrestne mere. Trenutne napovedi analitikov so, da lahko pričakujemo večje upade stopnje inflacije šele v drugi polovici letošnjega leta. Centralne banke, ki bodo temu zagotovo sledile, pa naj bi prenehale z dvigovanjem obrestnih mer najverjetneje v sredini letošnjega leta.

Za finančne trge to pomeni, da bo tudi nestabilnost delniških in obvezniških tečajev prisotna še toliko časa, dokler ne bo jasnih znakov, da je visoka inflacija premagana in je z nadaljnjim dvigovanjem obresti konec. Kot vemo, je cilj centralnih bank, posebno FED-a, da stopnjo letne inflacije spravijo v okvir od 2 % do 2.5 %, kar je tudi za ekonomijo najbolj ugodna in sprejemljiva stopnja. Do tja pa je očitno lahko še dolga pot.

Kot primer, kako nove napovedi dvigovanja obresti vplivajo na delniške trge, lahko navedemo gibanje vrednosti delnic ameriškega tehnološkega sektorja, ki sestavljajo ameriški indeks Nasdaq, ki so za obrestne mere med delnicami med najbolj občutljivimi. Vrednosti teh delnic so se tako v januarju odbile skoraj 20 % navzgor, v februarju pa od lokalnega vrha zopet upadle za skoraj 7 %.

Nadaljnje napovedano dvigovanje obrestnih mer pa pomeni tudi rast dolarja, ta je po januarskem upadu v februarju zopet zrasel. To pa ima posledično negativen vpliv tudi na trge v razvoju, vrednost njihovih delnic se je v povprečju v februarju občutno znižala.

Tako lahko žal ugotovimo, da bomo morali na večjo stabilnost na trgih, ki si jo vlagatelji tako želimo, očitno še nekoliko počakati. Preostane nam edino, da se držimo svoje začrtane naložbene strategije, ki na dolgi rok vedno prinaša rezultate.

Imetniki obvezniških naložb z lanskim letom nikakor ne morejo biti zadovoljni. Državne obveznice držav EU, ki veljajo kot ene najbolj varnih in stabilnih naložb, so v lanskem letu izgubile več kot 15 % vrednosti (v EUR). Tudi ameriškim državnim obveznicam (treasuries), ki jih praktično velik del držav po svetu koristi za nalaganje svojega finančnega premoženja, ni šlo kaj dosti bolje. Izgubile so več kot 10 % vrednosti (v USD). Res pa je, da je neameriškim investitorjem rast ameriške valute napram ostalim valutam v lanskem letu te izgube močno omilila.

Zakaj je temu tako, se sprašuje marsikateri vlagatelj …

Pa si poglejmo malo zgodovino. V zadnjih desetletjih so obveznice vlagateljem predstavljale donosno in od delnic manj tvegano naložbo. Od 80-ih let prejšnjega stoletja je sledilo obdobje konstantnega upadanja obrestnih mer in nižanja inflacije kot posledica globalizacije in razvoja informacijske tehnologije, kar je blagodejno vplivalo na donosnost obveznic. Tako so ameriške podjetniške obveznice od leta 1980 do leta 2021 samo v štirih letih zabeležile negativno nominalno donosnost.

Naraščajoča inflacija, najvišja v zadnjih desetletjih, pa je to spremenila. Če velja, da je v normalnih gospodarskih razmerah korelacija med delnicami in obveznicami praviloma negativna, temu v obdobju visoke inflacije ni tako. Negativna korelacija med delnicami in obveznicami vlagateljem pomaga, da tudi v obdobju finančnih kriz in večjih pretresov na svetovnih borzah njihovi portfelji ne zabeležijo tako strmih padcev. Tako je bilo tudi v zadnji veliki finančni krizi leta 2008. Takrat so ob strmih padcih delniških tečajev obveznice ohranjale pozitivno donosnost.

Analitiki pa so ugotovili, da v primeru, če inflacijska stopnja doseže 2.5 % ali več in so inflacijska pričakovanja tudi za prihodnost visoka, negativna korelacija med delnicami in obveznicami ne drži več in lahko postane celo pozitivna. To pomeni, da ob padcih delniških tečajev upadejo tudi tečaji obveznic in obratno. Prav temu pojavu smo bili priča tudi v letu 2022. Obveznice žal niso nudile vlagateljem varnega pribežališča.

Inflacija se nekoliko umirja

Vlagatelje pa seveda najbolj zanima, če bo tudi v letošnjem letu 2023 tako.

Vse je odvisno od inflacijskih pričakovanj in posledično nadaljnjega dvigovanja obrestnih mer centralnih bank, predvsem ameriške FED in evropske ECB.

Trenutno podatki kažejo, da se inflacija kljub vsemu nekoliko umirja, predvsem v ZDA obrestna politika FED že kaže sadove. V ZDA je stopnja inflacije na letni ravni po podatkih, objavljenih v mesecu januarju, zopet upadla in znaša trenutno 6.5 %.  Na strani povpraševanja se stvari tako umirjajo, zaloge končnih proizvodov in polizdelkov zopet naraščajo.

Prav tako po zadnjih podatkih plače v ZDA in stopnja zaposlenosti, ki so glavni vir visokega povpraševanja, ne naraščajo več tako silovito. Cene energentov so znatno upadle od svojih najvišjih vrednosti sredi lanskega leta, dobavne poti, ki vplivajo na inflacijo na ponudbeni strani, pa so se po koronakrizi znova vzpostavile. V primeru, da se bo ta trend nadaljeval, bodo tudi centralne banke ustrezno reagirale in prenehale z dvigovanjem obrestnih mer oz. jih celo začele zniževati.

To pa seveda pomeni, da čakajo tudi obveznice boljši časi, po mnenju analitikov že v letošnjem letu.

Kako pa so finančni trgi vstopili v leto 2023?

Presenetljivo dobro. Tako je v januarju primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD pridobil 4.2 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ta mesec evropske delnice, primerjalni indeks MSCI Europe je zrastel celih 7.6 % (EUR). Tokrat tudi trgi v razvoju odlično, MSCI EM je porastel več kot 7 % (EUR). To gre predvsem na račun Kitajske, ki je z rahljanjem ukrepov zoper virus COVID-19 in odprtjem gospodarstva zopet privabila vlagatelje.

Lepo so se popravile tudi evropske obveznice. Po stabilizaciji konec lanskega leta so januarja pridobile v povprečju za obveznice visokih 2.1 % (v EUR).

Vrednost ameriškega dolarja pa se je v januarju zopet znižala, napram EUR je upadel za 1.8 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over January 2022

Kriptovalute v januarju odlično

Obrazi vlagateljev v kriptovalute so se v januarju končno razjasnili. Vrednost kriptovalut je namreč močno zrasla in premagala vse druge naložbene razrede. Tako je Bitcoin v januarju pridobil več kot 35 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa, a je še vedno daleč od vrednosti nekaj mesecev nazaj. Ali bodo kriptovalute postale vlagateljski hit letošnjega leta, pa se bo pokazalo v prihodnjih mesecih.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

V januarju so tudi delnice nepremičninskega sektorja lepo zrasle

Vrednost delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja je v januarju zrastla. Tako je eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, v mesecu januarju pridobil skoraj 9 %, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?                 

Vse je odvisno od prihodnje obrestne politike centralnih bank, to smo povedali že v uvodu. Ta pa je seveda odvisna od inflacijskih pričakovanj v prihodnjih mesecih.

Cilj centralnih bank, posebno FED-a je, da stopnjo letne inflacije spravijo v okvir 2 % – 2.5 %, kar je tudi za ekonomijo najbolj ugodna in sprejemljiva obrestna mera. Do tja pa je očitno lahko še dolga pot.

Inflacija v ZDA, kar je za finančne trge tudi najbolj pomembno, se očitno umirja. Ne moremo pa pričakovati, da bo FED takoj spremenil svojo obrestno politiko, to daje predsednik Jerome Powell ob vsaki svoji izjavi jasno vedeti. Zaenkrat je prva prioriteta še vedno zajezitev inflacije. Tako lahko tudi v letošnjem letu pričakujemo vsaj dva dviga obrestnih mer v ZDA, prvega že prvi dan februarja. Pred Evropsko centralno banko pa je očitno več dela, EU v zajezitvi inflacije očitno ni tako uspešna. Tako analitiki pričakujejo s strani ECB bolj agresivno obrestno politiko, kar pomeni letos več dvigov obrestnih mer.

Prav tako bodo pomembno vlogo pri nadaljnjem dogajanju na finančnih trgih imeli rezultati globalnih podjetij in korporacij za četrti kvartal prejšnjega leta. Del podjetij je rezultate že predstavilo in ta so povečini zadovoljila analitike. Rast dobičkov se sicer pričakovano nekoliko manjša kot pretekle kvartale, vendar ne toliko, kot so se bali nekateri analitiki.

Glavnina rezultatov pa še ni objavljena, to pričakujemo v prihodnjih dneh. Podjetje Microsoft, ki je rezultate že objavilo, je v Q4 2022 poslovalo bolje od pričakovanja analitikov predvsem po zaslugi rasti prodaje računalništva v oblaku (cloud computing). Napovedi vodstva podjetja za nadaljevanje leta pa so bolj meglene, rast prihodkov bi se lahko zmanjšala.

Kaj pa to pomeni za finančne trge?

Ugodna vrednotenja ob zadovoljivih rezultatih podjetij, nadaljnjem upadanju inflacije in milejši obrestni politiki centralnih bank bi bili odlična podlaga za rast delniških in obvezniških naložb. Vendar so to napovedi, vedno se lahko zgodi kaj nepredvidenega. Tako kot vedno omenimo, se je treba držati svoje naložbene strategije in se ne predajati čustvom, kar dolgoročno vedno prinese najboljše rezultate.

Poslovili smo se od leta 2022, ki ga vlagatelji žal ne bomo ohranili v lepem spominu. Bilo je eno najslabših let v zadnjih desetletjih in marsikdo si je oddahnil, da se je končno izteklo. Živci in potrpljenje vlagateljev so bili pogosto na veliki preizkušnji. Bo leto 2023 boljše?

Ruska agresija na Ukrajino, visoka inflacija, agresiven odziv centralnih bank, predvsem ameriške FED in evropske ECB, ki so hitro in močno dvignile obrestne mere, energetska kriza in strah pred recesijo vsekakor niso ustvarjali ugodnega okolja za rast na finančnih trgih.

Tako so negativno donosnost zabeležili domala vsi naložbeni razredi, varnega pristana, razen nekaj specifičnih naložb, praktično ni bilo nikjer. Obvezniške naložbe, ki so v prejšnjih krizah ublažile padce naših portfeljev, so nas v letu 2022 popolnoma razočarale. Zaradi hitrega in intenzivnega dvigovanja obrestnih mer centralnih bank je zahtevana donosnost za obveznice poskočila, s tem pa cene močno padle. Tako so sicer vedno stabilne državne obveznice držav EU v letu 2022 zabeležile negativno donosnost dobrih 15 % (EUR), kar je brez primere v zadnjih desetletjih.

Delnice globalnih nepremičninskih podjetij upadle

Tudi zlato, na katerega v krizi številni vlagatelji radi stavijo, je predvsem po zaslugi odličnega zadnjega kvartala 2022 komaj doseglo pozitivno donosnost (pa še to le zaradi rasti tečaja dolarja). Veliko razočaranje so tudi delnice globalnih nepremičninskih podjetij, katerih cene so v povprečju padle za več kot 20 % (EUR).

Naložbe v nepremičnine v teoriji sicer služijo kot učinkovita zaščita proti visoki inflaciji, vendar tega v preteklem letu vlagatelji niso sprejeli. Se pa je zaradi energetske krize in pomanjkanja energentov najbolje odrezala surova nafta, katere cene so v letu 2022 poskočile več kot 20 % (EUR).

Za takšne izgube na finančnih trgih imajo največ zaslug visoka inflacija in obrestna politika centralnih bank, ki so sicer pravilno s hitrim in odločnim zviševanjem obresti napovedale boj proti inflaciji, obenem pa povzročile bojazen, da bodo zadušile gospodarsko rast in pahnile svet v recesijo.

Zadnje mesece upad inflacije

V letu 2022 je tako v ZDA inflacija na letni ravni dosegla vrh pri 8.6 %. V zadnjih mesecih lanskega leta je sicer prišlo do upadanja, zadnji podatki objavljeni v decembru kažejo, da je trenutna letna stopnja inflacije 7.1 %. To je sicer dobrodošlo, vendar še daleč od letne stopnje cca. 2 %, ki jo želi doseči Ameriška centralna banka (FED). Tako je bil FED v izogib resnemu poškodovanju ameriške ekonomije prisiljen k hitremu in odločnemu dvigovanju obrestnih mer za zadolževanje, ki po zadnjem decembrskem dvigu za 0.5 % trenutno znaša od 4.25 do 4.5 %. Podatki z ameriškega trga dela pa kažejo, da je stopnja nezaposlenosti še vedno na rekordno nizki ravni. To sicer kaže na robustnost in odpornost ameriškega gospodarstva, pomeni pa tudi, da bo FED nekoliko lažje sprejel odločitve o nadaljnjem dvigovanju obrestnih mer, če bo to potrebno.

V EU je situacija še slabša. V decembru objavljena letna inflacijska stopnja za EU znaša kar 11.1 %. Tudi Evropska centralna banka (ECB) se je odzvala z dvigovanjem obrestnih mer, ki znašajo po zadnjem dvigu od 2.5 do 2.75 %. Očitno bo imela ECB z zajezitvijo inflacije še kar nekaj dela.

Geografska in sektorska donosnost

Poglejmo si nekoliko podrobneje, kako so delovali finančni trgi v letu 2022.

Spodnja preglednica prikazuje geografsko in sektorsko donosnost indeksnih skladov po naložbenih razredih v letu 2022. V preglednici so vrednosti podane v dolarjih (USD). Merjeno v EUR so rezultati boljši, USD je namreč napram EUR v letu 2022 pridobil cca. 6.6 % vrednosti. Za boljšo predstavo bomo v nadaljevanju rezultate podajali v EUR.

Indeksni sklad, ki sledi ameriškemu indeksu S&P 500, je tako izgubil cca. 12 % vrednosti. Ameriški tehnološki indeks Nasdaq 100 oz. indeksni sklad, ki mu sledi, pa je izgubil celo več kot 26 %. Zelo slabo tudi kitajski indeksni sklad, izgubil je več kot 21 % vrednosti. Med evropskimi delnicami je indeksni sklad, ki sledi nemškim delnicam izgubil dobrih 15 %. Indeksni sklad, ki sledi globalnim trgom v razvoju, pa je izgubil cca. 14 % vrednosti.

Sektorsko gledano je najslabše deloval sektor komunikacij. Ta je po zaslugi padcev vrednosti delnic družabnih omrežij izgubil v letu 2022 dobrih 32 % vrednosti. Dosti bolje ni šlo niti delnicam tehnološkega in nepremičninskega sektorja, oba sta izgubila preko 20 %. Mnogo bolje pa farmacevtski sektor, ki je celo pridobil dobre 4 %. Logično se je najbolje odrezal energetski sektor, delnice energetskih podjetij so v povprečju pridobile skoraj 70 %.

Vir: Bespoke

Zelo slabo leto tudi za kriptovalute

Kriptovalute so zabeležile enega najslabših let v svoji zgodovini. Velik del leta so bile v močni korelaciji z delniškim tehnološkim sektorjem, ta korelacija pa je v zadnjih mesecih leta popustila. Analitiki padec kriptovalut povezujejo z nižjo likvidnostjo, ki jo povzročajo višje obrestne mere in zaostrovanje monetarne politike centralnih bank ter neljubimi dogodki, kot je npr. kolaps valut TerraUSD/LUNA in nedavno menjalnice FTX. Tudi nihajnost na delniških trgih je imela velik vpliv, vlagatelji so se zaradi povečane negotovosti začeli umikati iz bolj tveganih naložb, kamor pa spadajo tudi kriptovalute.

Spodnja tabela prikazuje gibanje vrednosti desetih najbolj uspešnih (če velikim padcem lahko tako rečeno) kriptovalut v letu 2022. Tako je Ethereum kot najslabši v deseterici izgubil cca. 68 % vrednosti, Bitcoin cca. 65 %, najbolje pa se je odrezal TRON (TRX), ki je izgubil »samo« cca. 28 % vrednosti.

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja razočarale

Mnogi vlagatelji so se, v upanju, da se bodo v naložbah v nepremičninski sektor učinkovito zaščitili pred visoko inflacijo, grdo opekli. Tudi ta sektor ni ušel visokim padcem, kot je razvidno iz spodnjega grafa. Tako je v letu 2022 eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil več kot 20 % vrednosti.

Vir: Yahoo

Pogled v leto 2023                        

Dejavniki, ki bodo tudi v letu 2023 krojili makroekonomske razmere v svetu, so že znani. Povišana inflacija, obrestna politika centralnih bank, upadanje gospodarske rasti in strah pred recesijo. Ti so med seboj soodvisni in vplivajo eden na drugega.

Inflacija bo tudi v letu 2023 najverjetneje ostala povišana. Res je, da je v zadnjih mesecih v ZDA v upadanju, kot smo že omenili, vendar so zaenkrat kupna moč prebivalstva, ki jo opredeljuje robustno gospodarstvo, nizka stopnja brezposelnosti in visoki prihodki prebivalstva še vedno na visokem nivoju. Analitiki pričakujejo nadaljnje upadanje, vendar ukrepi zahtevajo svoj čas, da bodo dosegli cilj in za Ameriško centralno banko sprejemljivo stopnjo inflacije. V državah EU inflacija še ni v fazi upadanja, upajmo pa, da je dosegla vsaj svoj vrh.

Centralne banke, predvsem ameriška (FED) in evropska (ECB) sta tako prisiljeni v nadaljnje dvigovanje obrestnih mer. Dvigovanje bosta lahko opustili šele tedaj, ko bosta prepričani, da je inflacija pod nadzorom, riziko je previsok. FED naj bi po trenutnem mnenju analitikov dvignil obrestno mero do višine 5 %, kar naj bi se zgodilo do marca letos, potem pa bo glede na podatke o gibanju inflacije prenehal z dvigovanjem oz. pričel celo z zniževanjem, če bodo seveda za to ustrezni pogoji. ECB pa naj bi dvignil obrestno mero na stopnjo 3 %, če bo to zadostovalo.

Visoke obrestne mere bodo nedvomno vplivale na upadanje globalne gospodarske rasti, ki naj bi po zadnjih prilagoditvah analitikov dosegla zgolj 1.6 – 1.8 %, kar je ena najnižjih stopenj v zadnjih desetletjih. Obstaja nevarnost stagflacije, kar pomeni povišano inflacijo ob upadanju gospodarske rasti in je med državnimi ekonomisti zelo nezaželen pojav.

Verjetnost recesije v ZDA

Verjetnost recesije v ZDA in državah EU je po trenutnih napovedih analitikov cca. 50 %, v primeru stagflacije pa se ta verjetnost lahko poviša. Večina analitikov je trenutno še vedno mnenja, da bo recesija nastopila v blažji obliki in jo bo svetovna ekonomija lahko preživela.

Vendar pa so to zgolj napovedi, ob nepredvidljivih dogodkih se stvari lahko korenito spremenijo, kot vedno poudarjamo.

Vlagatelje seveda najbolj zanima, kakšen vpliv bodo imele te makroekonomske razmere na finančne trge in gibanje vrednosti delnic in obveznic.

Makroekonomske razmere vplivajo predvsem na prihodke in dobičke podjetij, to pa seveda na vrednost njihovih delnic. Upad rasti dobičkov podjetij lahko močno zbije ceno njihovih delnic. V primeru, da bo obveljal scenarij z nadaljnjim upadanjem inflacije, skorajšnjo zaustavitvijo dvigovanja obrestnih mer centralnih bank in milo obliko recesije, lahko računamo z ugodnim letom na finančnih trgih. Rast tečajev delnic, predvsem pa obveznic bi lahko tako letos razveselila vlagatelje. Temu v prid govori tudi dejstvo, da so vrednotenja delnic in obveznic trenutno najbolj ugodna z zadnjem desetletju, kar marsikaterega vlagatelja sili k razmišljanju o skorajšnjem vstopu na finančne trge.

Če pa pogledamo v zgodovino, so bila leta na finančnih trgih, ki so sledila tako slabemu letu kot je bilo 2022, nadpovprečno dobra ali pa nadpovprečno slaba. Povprečnih let z zmerno rastjo ni bilo. Vendar je to pač statistika, ki jo moramo jemati vedno z rezervo.

V primeru slabega scenarija s ponovno rastjo inflacije, nadaljnjim dvigovanjem obrestnih mer centralnih bank, močnim upadom globalne gospodarske rasti in hujšo recesijo pa bodo trpeli tudi finančni trgi, o tem ni dvoma. Hujša oblika recesije pa prinaša tudi slabše rezultate podjetij, krčenje investicij in odpuščanje delovne sile. To pa pomeni manjšo kupno moč prebivalstva in posledično manjšo potrošnjo, kar dodatno znižuje gospodarsko rast. Tako je krog sklenjen. Upamo pa, da do tega ne bo prišlo. Verjamemo, da je gospodarstvo trdoživa dejavnost, ki vedno najde pot iz krize.

Vlagatelji in analitiki iz celega sveta so v teh časih razumljivo najbolj zaposleni z ugibanjem, kakšna ekonomska prihodnost nas čaka. Ugibanjem zato, ker pravega odgovora trenutno nima nihče. To smo večkrat omenili že v prejšnjih prispevkih in tudi tokrat ni nič drugače.

Se bo inflacija le umirila ali pa bo jeseni zaradi višje porabe in pomankanja energentov ter posledično višjih cen še naraščala, kot napovedujejo nekateri? Bodo morda centralne banke z agresivnejšim dvigovanjem obrestnih mer uspele ukrotiti inflacijo, s tem pa tudi zadušiti gospodarsko aktivnost? Bodo višje obrestne mere zmanjšale povpraševanje in investicije ter v naslednjem obdobju povzročile recesijo? Bo globalna gospodarska dejavnost še upadala, povišana inflacija pa daljše obdobje ostala, kar je najslabši možen scenarij in pomeni stagflacijo?

Vsa ta vprašanja, na katera odgovori nikakor niso enostavni in močno vplivajo tudi na vrednost naših naložbenih portfeljev, povzročajo med globalnimi investitorji pravo zmedo. To se lepo vidi v gibanju delniških in obvezniških tečajev, ki glede na ekonomske podatke ubirajo različne smeri.

Avgusta trgi navzgor, konec meseca pa obrat

Avgustovski podatki o inflaciji v ZDA, ki so bili boljši od pričakovanja analitikov, inflacijska stopnja je namreč na letni ravni upadla s 9.1 % na 8.5 %, so na trgih povzročili pravo evforijo in upanje med vlagatelji, da ameriška centralna banka le ne bo tako agresivno dvigala obrestne mere, kot je napovedala. Tako so tudi na podlagi dobrih rezultatov podjetij za drugi kvartal letošnjega leta, o tem smo že pisali, delniški in obvezniški tečaji lepo zrasli.

Potem pa hladen tuš konec meseca, predsednik ameriške centralne banke (FED) Jerome Powell je v svojem nagovoru zopet poudaril, da bo boj z inflacijo dolgotrajen in težaven, FED pa nikakor (še) ne razmišlja o spremembi svoje agresivne obrestne politike. To je ponovno sprožilo pesimizem med vlagatelji in razprodajo delnic in obveznic, ki so tako izgubile kar lep del prejšnje rasti. Nekateri vlagatelji pa so tudi unovčevali dobičke zadnje rasti, to je treba povedati.

ZDA že v recesiji

Tehnično gledano se ZDA že nahajajo v recesiji. Recesija pomeni upad gospodarske dejavnosti dva kvartala zapored, kar se je v ZDA že zgodilo. V prvem kvartalu letošnjega leta je gospodarska dejavnost (BDP) upadla za 1.6 %, v drugem kvartalu pa še nadaljnjih 0.9 %.

Zakaj tehnično? Zato ker v nobeni od ključnih kategorij, ki definirajo recesijo, kot so upadanje industrijske proizvodnje, zaposlenosti prebivalstva, prihodkov gospodinjstev in potrošnje prebivalstva, do upadanja dejansko ni prišlo, kot ugotavlja Nacionalni urad za ekonomske raziskave (NBER) v ZDA. Do upadanja gospodarske dejavnosti (statistično gledano) je prišlo tako tudi zaradi negativnega prispevka presežnih zalog, še dodaja NBER. Upadanje opravičujejo tudi s tem, da je po tako siloviti rasti po koronakrizi krajši zastoj rasti razumljiv. Res pa je, da “tehnična” recesija ob določenih dejavnikih lahko preide v “pravo” recesijo.

Kaj pa pravijo na vse to ugledne mednarodne finančne institucije?

Mednarodni monetarni sklad (IMF) je v svojem zadnjem poročilu o svetovnih gospodarskih obetih še dodatno znižal napoved letošnje globalne gospodarske rasti s 3.6 % na 3.2 % in obenem opozoril, da bi se stanje lahko ob neugodnem razpletu dogajanj, povezanih z ukrajinsko vojno, energetsko in prehransko krizo ter visoko inflacijo, še poslabšalo in vodilo v globljo recesijo.

Podobno razmišljajo tudi pri Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), kjer pa so še bolj oklestili napovedi o letošnji globalni gospodarski rasti. Letošnja globalna rast naj bi bila tako komaj 3.0 %.

Menjalni tečaj EUR pod en USD

Poseben problem predstavlja tudi tečaj dolarja. Ameriška valuta je tako 23. 8. dosegla zgodovinsko pariteto z EUR, menjalni tečaj je padel pod en USD za en EUR. Razlog tiči v večji krhkosti Evrope, višji politični in gospodarski (energetski) izpostavljenosti, posledično manjše zanimanje za evropske naložbe in beg v dolarske naložbe. To pa lahko povzroči velika nesorazmerja v svetovnih trgovinskih tokovih in dodatno obremeni že tako izpostavljeno in pešajoče globalno gospodarstvo.

Povsem razumljivo je, da je globalni vlagatelj spričo takih informacij negotov in zmeden. Ta negotovost povzroča tudi pretirane čustvene reakcije, razpoloženje niha med evforijo in pesimizmom.

V teh negotovih razmerah je tako primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu avgustu izgubil -2.8 %.

Ameriške delnice izgubile -2.6 %. Evropske delnice tokrat še slabše, njihov primerjalni indeks je upadel kar -5.1 %. Trgi v razvoju pa tokrat pozitivno, v povprečju je njihov globalni indeks pridobil 1.9 %.

Vrednosti obveznic so v avgustu močno upadle. Glavni krivec za to so ponovljene napovedi centralnih bank o agresivnem dvigovanju obrestnih mer, kar pa je za obveznice izjemno slabo. Tako je evropski obvezniški primerjalni indeks v avgustu izgubil kar 4.9 %. Varne naložbe so torej padle bolj kot tvegane – narobe svet. Vsi rezultati so podani v EUR.

Evropskim vlagateljem v dolarske naložbe je tudi v avgustu ameriška valuta USD zopet pomagala, napram EUR je pridobila cca. 1.4 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over August 2022

Kriptovalute v avgustu navzdol

Za imetnike kriptovalut je bil avgust zopet slab mesec. Po dobrem juliju so vrednosti v avgustu zopet upadle. Tako je Bitcoin izgubil v avgustu več kot 11 % vrednosti (EUR). Korelacija med gibanjem vrednosti delniških naložb, predvsem tehnoloških delnic, in vrednostjo kriptovalut, pa je očitno postala kar stalnica. To se je potrdilo tudi v avgustu, saj čedalje več investitorjev, ki imajo v lasti kriptovalute, prihaja iz tradicionalnega sveta delnic. Isti ljudje, iste reakcije.

BITCOIN (BTC), Vir: Yahoo

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja upadle

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so v avgustu še dodatno izgubile na vrednosti in tako sledile trendu na delniških trgih. Tudi v Sloveniji je moč opaziti prva poročila o padcih cen fizičnih nepremičnin, a transakcij je premalo, da bi lahko z gotovostjo potrdili  obrat trenda. Kot je razvidno iz spodnjega grafa, je v avgustu eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil več kot 6% vrednosti (USD).

Vir:Yahoo

Kakšna so pričakovanja?

Trenutno je možnih več scenarijev.

Za vlagatelje najbolj ugoden scenarij bi bil, da bi se inflacija dejansko začela umirjati, centralne banke bi opustile načrtovano agresivno politiko dvigovanja obrestnih mer, gospodarska aktivnost bi se zopet povečala. Na trgih bi zavladal optimizem in tečaji delnic in obveznic bi zopet nadaljevali pot navzgor. Ta scenarij je trenutno manj verjeten. Čaka nas jesen in zima, ki prinese s seboj povečano porabo energentov in najverjetneje tudi višje cene, ki bodo vplivale na višji inflacijo.

Najmanj ugoden scenarij bi bil, da bi inflacija še vedno naraščala, centralne banke bi nadaljevale agresivno dvigovanje obrestnih mer, gospodarska dejavnost bi močneje upadala. Ključni dejavniki recesije, ki smo jih že navedli, stopnja zaposlenosti, industrijska proizvodnja, prihodki prebivalstva in potrošnja bi začeli upadati. To bi se slej kot prej poznalo tudi na poslovanju podjetij, rezultati bi se poslabšali, sledila bi odpuščanja. Obstaja bojazen, da samo z dvigovanjem obrestnih mer inflacije v celoti ne bi odpravili, gre namreč poleg povišanega povpraševanja tudi za zmanjšano ponudbo, predvsem energentov, zaradi dobro poznanih razlogov. To lahko pomeni upadanje gospodarske aktivnosti ob povišani inflaciji oz. stagflacija, ki se jo vsi državni ekonomisti najbolj bojijo in lahko prinese globljo in dolgotrajnejšo recesijo. Najbrž nam ni potrebno posebej omenjati, da bi to imelo negativne posledice tudi za kapitalske trge, ki bi lahko utrpeli izgube.

Škarje in platno imajo torej (kot vedno, na to smo že navajeni) v rokah centralne banke, predvsem FED. Od njihove premišljene in uspešne monetarne politike je odvisno, kako trd pristanek bo doživelo globalno gospodarstvo in posledično tudi kako se bodo gibali kapitalski trgi. Negativni scenarij je najverjetneje delno že vračunan v trenutne cene delnic in obveznic, naj vas spomnimo, trgi so časovno vedno pred realnim dogajanjem.

Res je, da so trgi po prvih opozorilih bližajoče se recesije, ki jo je sprožila finančna kriza 2008/2009 še kar nekaj časa delovali dobro, vrednosti delnic so rastle. Res je tudi, da za vsakim dežjem vedno posije sonce. Kapitalski trgi so v zgodovini VEDNO pokazali svojo trdoživost in tudi tokrat jo bodo, o tem ne dvomimo. So pa izjemno nepredvidljivi, mnogokrat se zgodi ravno nasprotno, kot pričakujemo. Najbolje je, da se držimo svoje naložbene strategije, to dolgoročno vedno prinese uspeh.