Finančna anoreksija – stanje, pri katerem posameznik postane pretirano obremenjen s prihranki in izogibanjem trošenju denarja, tudi kadar to ni nujno potrebno. Podobno kot pri prehranski anoreksiji, kjer gre za nezdravo omejevanje vnosa hrane, finančna anoreksija vključuje nezdravo omejevanje porabe denarja. Ljudje s finančno anoreksijo pogosto doživljajo tesnobo ob misli na zapravljanje, tudi za osnovne potrebe ali užitke, ter občutijo neustavljiv strah pred prihodnjimi finančnimi težavami, četudi so že finančno stabilni.
Danes z vami delimo zgodbo naše stranke Valerije, ki je pred kratkim spoznala novega partnerja – in s tem tudi svoje popolno nasprotje. Valerija je k nam prišla z izzivom, kako ukrotiti svoje potrošniške navade, saj je denarja na koncu meseca vedno zmanjkalo, ne glede na višino njene plače. Po tem, ko je uspela ukrotiti svojo porabo in urediti svoje finance, pa je zdaj soočena z nečim novim in neznanim: s partnerjem, ki trpi za finančno anoreksijo, oziroma kompulzivnim varčevanjem in skrajnim odrekanjem. Spoznala je drugo skrajnost nezdravih finančnih praks, kjer je varčevanje preraslo v nenehno iskanje najcenejših rešitev in izogibanje kakršnemukoli strošku, tudi ko to ni več smiselno.
Prisluhnimo njeni zgodbi.
Finančna anoreksija – ko varčevanje preide vse meje
Po vročem avgustu je vreme nenadoma naredilo oster obrat – od žgočih temperatur naravnost v hladne, deževne dni. Kratke rokave so čez noč zamenjale bunde, in prvič v sezoni je postalo očitno, da bo treba že septembra vklopiti ogrevanje. Ali pač?
Pretekli vikend, ki sem ga preživela pri Žigi, s katerim se dobivam že od pomladi, me je neprestano zeblo. Ni pomagalo, da sem oblekla dodatni pulover ali debele nogavice. Roke, noge in nos so mi ostajali ledeni, tudi ko sem se utaborila pod deko na kavču. Večkrat sem mu omenila, da bi bilo fino dvigniti temperaturo v hiši, a vedno me je na hitro odslovil s kratkim: “Saj ni preveč mrzlo. Meni kaže 21 stopinj.”
Toda mene je vseeno zeblo.
Tretji dan, ko sva oba začela smrkati in kašljati, sem še enkrat omenila, da bi bilo res treba zvišati temperaturo. Ponovno me je odslovil: “Tako pač je.” A tokrat nisem popustila. Pritisnila sem: “Ni res, ni ‘tako pač je’. Tako si ti naredil, da je. Zakaj je premrzlo? Zakaj oba napol bolna ždiva v mrzli hiši?! Kaj se dogaja?”
In končno sem izvedela, kaj se dogaja. Šparamo.
Ostala sem brez besed. Finančne odgovornosti ne gre očitati nikomur. Vendar v tem primeru je šlo za finančno nerazsodnost. Žiga resnično ni finančno ogrožen, ima izjemno stabilno in dobro službo z nadpovprečno plačo, je brez kreditov in lizingov in ima na strani veliko zlato rezervo. A on – špara. Na kurjavi. Zakaj? Morala sva se usesti in se temeljito pogovoriti.
Končno se je razkril: “Glej, že od nekdaj imam ta strah, da me bo nekaj presenetilo ali da bom prišel v kak nemogoč finančni položaj. In zato že odkar vem za sebe, šparam. Vsepovsod. Če res ni potrebno, potem ne zapravljam. Vse sem dal na minimum. In zdaj me stisne vsakič, ko je potrebno za karkoli zapravljati. Vsepovsod vidim samo višino stroška, ki ga kakšna moja izbira povzroči …”
Začela sem brskati po spominu … “Saj res … Vse to sem že opazila. Vse v njegovem življenju je na minimumu. Od oblačil do vsebine hladilnika. Vse je samo “toliko, da je.” In čisto nič več. Nobenega presežka. Nobenega luksuza. Največji luksuz se je v celem poletju zgodil, ko je v skledi za sadje sedel ananas. Kupuje samo najcenejša živila in zato kosila povečini bazirajo na rižu in piščancu. S tem ni seveda nič narobe in ni nezdravo. A postaja jasno, da tukaj ne gre le za prehranske preference ali premišljeno porabo. Povsod je iskal najcenejše ponudbe, preračunaval stroške na enoto in nosil oblačila, ki so bila tako razpadajoča, da je imel ovratnik spodnje majice že čipko. “Saj se ne vidi, ker je pod srajco.”
To je žalostno. On ne varčuje, ker mora. On varčuje, ker drugače ne zna. On varčuje, ker zapravljanje preveč boli.
Se je bilo smiselno 20 let odrekati vsemu, da sedaj raje sedi boln v dveh puloverjih pod deko v svoji lepi hiši? Je bilo odrekanje vredno?
Varčevanje brez užitka?
Vprašanje, ki se je začelo porajati, je bilo očitno: Kaj je smisel varčevanja, če zaradi tega ne moreš uživati v svoji finančni varnosti? Ali se je res vredno 20 let odrekati vsemu, da bi si zagotovili finančno stabilnost, a hkrati živeti v stanju, kjer to stabilnost spremlja stalna napetost?
Ko je ugotovitev, da boš moral nekaj zapraviti, vir tesnobe in ne užitka.
Kaj je smisel varčevanja, če zaradi tega ne moreš uživati v svoji finančni varnosti?
Varčevanje je, seveda, smiselno, a obstaja točka, ko previdnost postane breme. Če se ljudje osredotočimo zgolj na zmanjševanje stroškov in iskanje najcenejših rešitev, se lahko zgodi, da pri tem pozabimo na kakovost življenja, na udobje in užitke, ki jih prinaša finančna gotovost. Ki bi jih naj prinašala finančna gotovost.
Ko nas finančne skrbi (neupravičeno) paralizirajo
Žiga je v svoji izpovedi priznal nekaj, kar v sebi morda skriva marsikdo.
“Vse življenje sem se bal, da se bo nekaj zgodilo. Oziroma sem razmišljal o črnih scenarijih ter o tem, da moram biti nanje vedno pripravljen. Ne sme se mi zgoditi, da ostanem brez kritja. Vedno imam občutek, da me lahko kaj preseneti – izguba službe, zdravstveni stroški, karkoli nepričakovanega. In zato že od nekdaj šparam. Šparam povsod, za vsak slučaj. Če se lahko čemu odpovem, se. In zdaj me stisne vsakič, ko moram za karkoli zapraviti denar.“
Žiga je priznal nekaj, kar marsikdo čuti, a redko prizna na glas: globoko zakoreninjen strah pred nepredvidljivimi finančnimi težavami. To je strah, ki ga je spremljal že od mladih let, in ki ga je privedel do tega, da je začel na vsakem koraku varčevati, da bi se zaščitil pred neznanimi in nepredvidljivimi izdatki. Njegova varčnost je postala nekakšna ‘varovalka’ pred občutkom nemoči.
Žiga ni edini, ki živi s takšnim strahom
Mnogo ljudi, ki so finančno stabilni, vseeno doživljajo intenzivno tesnobo, ko pride čas za trošenje, ker v vsakem strošku vidijo potencialno nevarnost. Ta tesnoba postane vir nenehnega nemira, ki vodi v navidezno logično odločitev – zategovanje pasu, tudi ko to ni potrebno.
Finančna brezskrbnost: več, kot le varnost
Varčevanje je vsekakor ključni del finančne stabilnosti, vendar pa naj bi ta stabilnost tudi omogočala svobodo in užitek v življenju. Ko se varčevanje spremeni v vir stresa in ko se oseba ne zna več sprostiti, lahko pride do tiste točke, ko se moramo vprašati, ali je varčevanje postalo nezdravo.
Ali je smiselno sedeti v mrazu in se odreči užitkom, ko je vse, kar človek doseže z varčevanjem, le večji občutek negotovosti?
Finančna varnost ne pomeni zgolj kopičenja prihrankov, temveč omogoča, da brezskrbno uživamo v vsakodnevnih stvareh. To ne pomeni pretiranega zapravljanja, temveč pametno trošenje za tisto, kar nam prinaša zadovoljstvo in udobje – na primer vikend oddih, vlaganje v kakovostno izobraževanje ali pa preprosto dvigniti temperaturo hiše, ko nas zebe.
Varčevanje brez jasnega cilja ali zgolj zaradi občutka varnosti lahko pripelje do tega, da se človek odpoveduje tudi osnovnemu udobju, kar dolgoročno škodi kakovosti življenja.
Kako najti pravo ravnovesje?
Pomembno je, da razumemo, da finančna varnost ni nasprotje užitka, temveč mora biti osnova za kakovostno življenje. Varčevanje ni le o tem, da imamo več denarja, ampak da ta denar uporabimo za stvari, ki nam nekaj pomenijo – naj bo to udobje, izkušnje ali zdravje. Pri tem je ključno, da si postavimo meje in zastavimo jasne cilje.
Zakaj želimo zapravljati manj?
V svetu, kjer se vedno bolj spodbuja minimalistični življenjski slog, se pogosto pojavi vprašanje:
“Ali res potrebujem vse to?”
Težnja po poenostavljanju se zdi modra in osvežujoča – manj stvari, manj stresa. Toda, ali je zmanjševanje vedno zdrava rešitev? Ali se je resnično potrebno odpovedati vsem stvarem, ki nas veselijo, le zato, ker ne spadajo v okvir preprostega življenja?
Minimalizem in varčnost sta pogosto predstavljena kot ključ do sreče in zadovoljstva. Vendar pa se je smiselno vprašati, zakaj si pravzaprav želimo zreducirati svoje življenje. Je to iz globokega prepričanja, da je to prava pot? Ali pa nas k temu vodi občutek krivde ali pričakovanja drugih? Morda nas preplavlja občutek, da bi morali biti bolj podobni idealiziranim verzijam sebe, ki jih vidimo na družbenih omrežjih ali v medijih. Ali je zgolj strah? Strah pred pomanjkanjem, strah pred zapravljanjem, strah pred negotovostjo? Strah pred sabo?
“Kdo sem, če imam moč in sredstva?”
POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.
Dovoljeno je imeti želje
Ljudje poskušamo omejiti svoje potrebe in želje, misleč, da bi morali biti zadovoljni z manj. Tako kot želja po minimalizmu, se tudi trošenje denarja pogosto obravnava kot nekaj, kar je treba omejevati. Vendar pa bi morda večji premislek morali nameniti temu kako in zakaj porabljamo, ne pa samo temu, koliko.
Nič ni narobe, če si kdo želi novega kavča ali večkrat na teden naroči hrano na dom. Želje niso sovražniki finančne varnosti, dokler so del zavestnega in načrtnega ravnanja z denarjem. Namesto da bi poskušali popolnoma odpraviti določene stroške ali navade, se lahko vprašamo, ali so te želje in potrebe usklajene z našimi dolgoročnimi cilji in vrednotami.
Želje niso sovražnik finančne varnosti.
Zmanjševanje porabe naj bo smiselno, ne kaznovalno
Pri iskanju finančne in osebne harmonije je ključno, da ne pristopimo k življenju s prepričanjem, da moramo biti kar se da skromni, sicer delamo nekaj narobe. Reduciranje potreb in porabe naj bo smiselno in prilagojeno posamezniku. Nekaterim bo to pomenilo zmanjšanje števila naročnin, drugim pa bolj premišljeno trošenje na področjih, ki jim veliko pomenijo.
Podobno je pri življenjskem slogu. Morda ni nujno, da postanete oseba, ki bo vsak večer kuhala domače obroke ali ne bo nikoli več posegla po hitri hrani. Pomembno je, da sprejmete, kdo ste, in svoje navade prilagodite svojim realnim potrebam in zmožnostim. Ključ do uspeha je v iskanju ravnovesja med željami in resničnimi potrebami.
Včasih ni težava v tem, da si želite preveč.
Morda je rešitev v tem, da se naučite porabljati zavestno in načrtno. Trošenje ni nujno slaba stvar – če je namenjeno stvarem in izkušnjam, ki vam prinašajo veselje in izpolnjujejo vaše vrednote, lahko postane del zdravega in srečnega življenja.
Varčevanje brez jasnega namena vodi v občutek pomanjkanja in tesnobe – nekaj, kar bi finančna varnost ravno morala preprečiti.
Minimalizem in varčnost sta lahko močni orodji za večjo finančno varnost, a pomembno je, da njuno gonilo ni strah ali občutek pomanjkanja. Varčevanje brez jasnega namena in nenehno odrekanje vodi v občutek pomanjkanja in tesnobe – nekaj, kar bi finančna varnost ravno morala preprečiti.
Finančna anoreksija – naj varčevanje ne postane past
Tako kot pri prehrambeni anoreksiji, kjer posameznik omejuje vnos hrane do točke, ko telo začne trpeti zaradi pomanjkanja hranil, tudi pri finančni anoreksiji varčevanje postane nezdravo, ko posameznik omejuje svoje potrebe in želje do točke, ko življenje izgubi svojo kakovost in udobje. Ne gre več za premišljeno varčevanje, ampak za kompulzivno odtegovanje in strah pred trošenjem, ki ne vodi v finančno brezskrbnost, temveč v življenje brez užitkov in radosti.
Zaslužite si življenje,
ki ste si ga prislužili!
Dolgotrajno pomanjkanje hranil vodi telo v izčrpanost, prav tako dolgotrajno odpovedovanje življenjskim potrebam vodi v čustveno in psihično izčrpanost.
Finančna anoreksija lahko povzroči, da posameznik, čeprav finančno stabilen, živi v stalnem strahu in negotovosti, kar lahko uniči občutek varnosti in zadovoljstva, ki naj bi ga prinesla finančna brezskrbnost.
V vsakem primeru pa je jasno: finančna stabilnost je pomembna, a ko varčevanje postane ovira za življenje, se moramo vprašati – ali res želimo živeti v finančnem izobilju, a čustvenem pomanjkanju?
Finančna anoreksija, tako kot prehranska, vodi v življenje, kjer je vse zmanjšano na minimum, a v tem procesu se izgubi tisto, kar daje življenju pravo vrednost. Ključno je najti pravo mero med varnostjo in uživanjem, med previdnostjo in udobjem. Na koncu je pravo vprašanje, kako z denarjem živeti – ne samo preživeti.
Ugotovite, kaj vam resnično prinaša zadovoljstvo
Namesto da se ves čas ukvarjate z mislijo, kako porabljate preveč ali kako bi morali postati še večji minimalist, si vzemite trenutek za razmislek, kaj vam resnično prinaša zadovoljstvo.
“Kaj me osrečuje? Katere izkušnje, storitve ali stvari so zame pomembne?”
Odločanje o tem, kaj je vredno vašega časa, denarja in energije, naj bo zavestna izbira, ki temelji na vaših vrednotah in ciljih, ne pa na občutku krivde ali družbenih pritiskih. Na koncu je ključ do finančne in osebne sreče v tem, da najdete način, kako združiti svoje želje in resnične potrebe v smiselno, harmonično celoto.
Valerija in Žiga sta torej pristala skupaj v partnerstvu – zapravljivec in šparovec, maksimalist in minimalist.
Kakšno naključje! 😊
Le kako se bosta uskladila, uravnotežila in si poklonila najboljše od obojega ter našla svojo harmonično celoto?
To pa je že vsebina za kakšen drug prispevek o tem, kako (in zakaj) se nasprotja zavohajo in pristanejo skupaj. Da se živcirajo? Ali da se nadgradijo in zrastejo? 😉
