OSEBNI PRORAČUN Archives - Page 6 of 10

Te dni z navdušenjem in ponosom spremljamo naše športnike, ki na Olimpijskih igrah drug za drugim osvajajo odlične uvrstitve in seveda olimpijske medalje. A te ne prinašajo le vpisa v zgodovino in njihov portfelj uspehov, ampak prinašajo tudi finančne nagrade za te izjemne dosežke …

Pisalo se je leto 1913, ko je Pierre de Coubertin ustvaril olimpijski znak, osnovno moč olimpijskega gibanja, ki je danes poznan po celem svetu. Med seboj povezani olimpijski krogi predstavljajo zvezo petih celin in srečanje športnikov celega sveta. Pomenijo povezanost, sožitje, medsebojno spoštovanje in prijateljstvo narodov petih celin. Vsaka barva ima svoj pomen, modra predstavlja Evropo, črna Afriko, rdeča Ameriko, rumena Azijo in zelena Avstralijo z Oceanijo.

Glede na to, bi vsakdo pomislil, da se vsaj med temi športniki, ki vsi dosegajo uspehe na istem tekmovanju, ne dogajajo razlike, a se. In to precejšnje, v finančnem smislu (pa tudi drugih pogosto slišimo).

In ker so nas ta teden naši Olimpijci ponovno razveselili z novimi medaljami, smo preverili, koliko je ta in vse ostale letošnje kolajne, finančno ovrednotena ob »povratku v domovino«.

Koliko so torej slovenski Olimpijci vredni v primerjavi z Olimpijci drugih držav?

Večina športnikov v svoji karieri nikoli ne izsanja olimpijskih sanj. Tudi med tistimi, ki se na to veliko tekmovanje prebijejo, jih le peščica poseže po največjih uspehih. A pot do tja je trnova, skromne štipendije, ne prav pogosta sponzorstva, ki niti stroškov dolgoletnih treningov, opreme in zdravstvene oskrbe, kaj šele potnih stroškov ne pokrijejo, so njihova stalnica.

Ne glede na vse in ne glede na to, da se zavedajo, da morda ne bodo prejeli bonusa, morda tudi zato, ker pač »niso iz prave države«, dajejo vse od sebe. Za višje cilje. A preživeti morajo in nagrade so tiste, ki lahko vsaj delno odtehtajo tudi pretekle (ne)uspehe in borbe.

Več deset držav, ki si prislužijo eno od 327 medalj v 15 športih na letošnjih Olimpijskih igrah, je pripravilo bonuse za nosilce kolajn. Na tekmovanju se letos predstavljajo športniki iz 91 držav in pokrajin, med njimi pa jih bo zagotovo izplačalo nagrade za najboljše uvrstitve 32.

Od 624 tisoč dolarjev navzdol …

In za katero državo morajo nastopati športniki, če želijo dobiti najvišje nagrade?

Na prvem mestu je Hong Kong, ki nastopa neodvisno od Kitajske, svojim športnikom so obljubili kar 624 tisoč dolarjev nagrade. Na drugem mestu pa je Turčija, ki je za zlato medaljo pripravljena plačati približno 380 tisoč dolarjev. Na drugi strani pa recimo ZDA plačajo za zlato medaljo »samo« 37,5 tisoč dolarjev.

In kje je Slovenija?

Kot je razvidno iz slike spodaj (vir: Forbes), smo nekje v zlati sredini.

Do leta 2021 so bile slovenske olimpijske medalje vredne od dobrih 15 tisoč pa do nekaj več kot 31 tisoč evrov. A lani so vrednost medalj zvišali, tako naši Olimpijci zdaj dobijo za:

zlato medaljo nagrado v višini 55.000 evrov
srebrno medaljo nagrado v višini 45.000 evrov
bronasto medaljo nagrado v višini 38.000 evrov

Za medalje, ki jih osvojijo ekipe v individualnih športnih panogah (recimo mešana ekipa naših zlatih skakalcev) posamezen član ekipe prejme nagrado v višini 75 odstotkov nagrade, ki je predvidena za nosilce olimpijskih medalj v posamični konkurenci. Za zlato medaljo v tem primeru posamezen član ekipe dobi 41.250 evrov, in tako naprej.

Lahko bi šli še naprej, koliko dobijo športniki, ki tekmujejo v kolektivnih športih, pa trenerji in drugi člani ekipe, a bistveno ni, koliko dobijo, ampak kaj bodo z novimi zaslužki naredili.

Preverili smo tudi, kaj menijo naši bralci, ali je denarna nagrada, ki jo prejmejo slovenski nosilci olimpijskih medalj prenizka, ravno prav visoka ali previsoka. Rezultate si lahko ogledate v grafu.

Pomembno je sodelovati, ne zmagati …

… je sam slogan Olimpijskih iger, pa vendar kariera vrhunskih športnikov ne traja večno, zato je finančna stabilnost še kako pomembna. Načrtovanje prihodnosti in skrb za premoženje je ključno, v kolikor želijo po končani karieri živeti brez finančnih skrbi. In nič kaj dosti ni drugače za vse nas, ki smo delovno aktivni. S svojim premoženjem moramo ravnati tako, da bomo od njega lahko živeli.

Vedno, ampak res vedno, ko ljudem predstavimo 3-VD sistem, dobimo isti odziv. Ne glede na to ali imajo denarja veliko ali premalo, se vsi strinjajo, da bi ta sistem morali uporabljati, še preden so investirali svoj prvi evro.

Zakaj? Ker je tako enostaven, ima pa neverjetno velik učinek. Zniža stroške, poviša donos in predvsem odpravlja finančni stres.

Zakaj sploh potrebujemo “sistem”?

Vsi v naši ekipi veliko beremo, poslušamo webinarje in se nasploh izobražujemo s področja osebnih financ. Skoraj vedno pa se nam zgodi, da na koncu knjige, webinarja ali izobraževanja nekaj pogrešamo. Res je, da čedalje bolj pogosto dobimo ponudbo za naslednjo veliko stvar (beri dodaten seminar, coaching itd.), a največkrat nočemo tega. To želi tisti na drugi strani, mi pa želimo nekaj konkretnega, nekaj uporabnega, kar bomo lahko takoj začeli uporabljati in izboljšali naše rezultate.

Recimo vsaj kakšen konkreten izračun, ki bi nam povedal, kje smo danes in kaj moramo storiti, da se premaknemo iz točke A na točko B. Takšen, kot je na primer izračun finančne starosti, ki ga najdete TUKAJ. Saj veste … Vsak zase misli, da je višje na lestvici, kot pa je v resnici.

Sistem, ki lahko izboljša donose in zniža stroške

A izračun je začetek, ni pa dovolj. Pri investiranju običajno pogrešamo tudi predstavitev konkretnega, enostavnega sistema, ki bi temeljil na resničnih primerih, s katerim se lahko poistovetimo in izboljšamo naše donose, znižamo stroške. Pa naj gre za investiranje velikih zneskov ali pa le varčevanje težko prisluženih 100 evrov mesečno.

Takšnega izračuna, kot ga omenjamo zgoraj, ni nikjer. Tudi sistema, ki bi učinkovito poganjal naš denar po poti do finančne zrelosti, ni razvil še nihče, zato sta se tega lotila Mitja in Ana Vezovišek. V svoji najnovejši knjigi sta predstavila edinstven Sistem 3-VD, ki pomaga vsem.

Ne glede na to ali smo bogati ali revni ali pa, kot večina, sodimo med srednji sloj, je naš prvi finančni cilj pokojnina, nepremičnina ali kup denarja. Sistem, ki je preverjen v praksi in vsebuje najboljša spoznanja iz 20-letnega dela na področju osebnih financ, je zdaj dostopen vsem. In deluje, še kako deluje.

Investiram nek znesek in potem se zalomi …

Do tega sistema ne bi nikoli prišla, če se ne bi v naši ekipi že toliko let srečevali z ljudmi, ki so nam zaupali svoje izzive in nas vzpodbudili k temu, da poiščemo nek univerzalen sistem, ki bi jim pomagal. Izzivi s katerimi so se soočali so bili namreč zelo različni in najbolje, da si pogledamo nekaj resničnih primerov:

“Želim si privarčevati en kupček denarja ‘za vsak slučaj’, katerega se ne bi rad dotikal, razen v skrajnih primerih in potem še en kupček, ki bi me osrečeval, s katerim bi si nekaj privoščili in da se ne bi nikoli več bal ostati sam, le z nekaj evri v denarnici.” Željko

“Vem, da je potrebno ločiti denar za cilje, sicer jih težko dosežeš. Pa vendar ne vem kam, kako in predvsem koliko ga usmeriti, da bom cilje dosegla. Eno je cilj za avto, ki ga želim uresničiti čez dve leti, pa potem plačilo pomoč otrokom čez 11 let itn. Res bi želela vedeti kako se tega lotiti.” Maja

“Ne vem koliko seminarjev sem že obiskal na temo investiranja … Vsakič mi ponujajo nekaj novega in tako sem se že kar nekajkrat opekel. Investiram nek znesek in potem se zalomi. Kar naenkrat nimam nič kaj dosti privarčevano oz. še huje, nimam niti za hujše čase. Ne vem kako vzpostaviti pravi nadzor.” Borut

8 let sem varčevala za pokojnino, potem pa sem bila zaradi bolezni in posledično izpada dohodka primorana ves privarčevani denar porabiti. Tega si ne želim več, saj vem, da bom zaradi tega težko dosega višjo pokojnino. ” Valerija

“Že dlje časa varčujem, a me je stanje na nepremičninskem trgu streznilo, da sem še daleč od želenega. Sem v precepu ali naj se za dolgo časa zadolžim, vsekakor dalj, kot si želim. Ali pa naj še več let naprej varčujem, morda počakam na padec cen. Bega me dejstvo, da nihče ne ve, kako bo čez par let; bodo cene res padle, bodo krediti manj ugodni, bom imela dobro službo ipd.! “ Majda

Takšnih in podobnih primerov je več sto oziroma bolje tisoče … Vsi tisti, ki so se danes že znebili finančnega stresa so si enotni: v kolikor bi vedeli kako ravnati s prihodki, torej kako razporediti denar, ko ga prejmeš, koliko ga investirati in koliko hraniti za hude čase … bi bila situacija drugačna.

Sistem brez »finančnih bomb« in finančnega stresa

O kakšnem sistemu je torej govora?

O sistemu Treh vreč denarja ali krajše 3-VD. Uh, le kaj bi to bilo?

Nekaj nam že ime samo pove – imeti moramo tri vreče denarja, ki so si med seboj različne. Tako po svoji vlogi kot po velikosti. In ravno te tri vreče nam omogočajo, da lahko najprej postavimo močne finančne temelje in potem začnemo varčevati in investirati.

Ne vemo koliko primerov smo videli, kako ljudje varčujejo za pokojnino (pustimo to, da varčujejo v čisto napačnih produktih) in potem ob prvi “finančni bombi”, ko se jim na primer pokvari avto ali še huje, so dlje časa bolni in imajo nižje prihodke, hitijo izplačevati navadno težko privarčevani denar. Tako se oddaljijo od primarnega cilja in kar je še huje – si ga le redki ponovno zastavijo kot cilj in potem ne varčujejo več.

Škoda, saj se nam z uporabo sistema 3-VD to ne more zgoditi. V kolikor bi namreč svoje vreče polnili skladno z obdobjem v katerem se nahajajo, jim takšna “finančna bomba” ne bi povzročila stresa, stroškov in izničila donosov.

Sistem 3-VD nas uči, da vse svoje finančno premoženje razporedimo v eno od treh vreč denarja in med njimi vzpostavimo povratne povezave. Če uporabimo finančni jezik, govorimo o transakcijski, likvidnostni in naložbeni vreči. Kako velika mora biti posamezna vreča in kako jih polnimo je odvisno do tega kje smo danes. Ne moremo namreč imeti vsi enako velikih vreč, saj so naše potrebe drugačne. Je pa zelo veliko (vse pravzaprav) odvisno od tega kje smo danes. TUKAJ lahko tudi vi preverite, kje ste danes.

Zakaj je ta sistem tako drugačen?

Ker temelji na resničnih primerih v Sloveniji. To je zelo pomembno! Nič nam ne pomaga ameriški sistem, ko pa so njihov pokojninski, zdravstveni in šolski sistem popolnoma nekaj drugega kot pri nas.

Prav nič nam ne pomaga tudi dokler bomo v Sloveniji ljudi, ki so pristali v osebnem stečaju obsojali. Saj veste, v Ameriki se s tem hvalijo. : ) Da ne govorimo o izgubah pri investiranju, ko ljudje nasedajo lažnim obljubam.

Bolj kot želja po finančni neodvisnosti ali svobodi, bi morala biti želja nas vseh, da živimo brez finančnega stresa. Da se pametno pomikamo skozi obdobja finančne starosti. Večina nas začne v obdobju otroka (in s tem ni prav nič narobe) ali mladostnika. Ali sodite tudi vi v enega izmed njih lahko preverite TUKAJ.

Potem je pa potrebno osvojiti le še sistem, ki vam bo pomagal preiti v naslednje obdobje. In nato, ja, šele nato, ko osvojite ta sistem, lahko začnete varčevati in investirati. Sistem 3-VD vam bo povedal koliko.

Vsak starš se slej ko prej sreča z vprašanjem, kdaj je pravi čas, da otrok dobi prvi denar, pa potem prvi bančni račun, kako ga naučiti varčevanja in seveda od kod denar sploh pride. “Pred leti sem slišala mamico, ki je sinčku povedala, da nima več denarja, ta pa ji je rekel, da naj gre po denar na bankomat. Seveda otrok ni vedel, da niti na bančnem računu nima več denarja. Pa vendar otroci morajo vedeti, kako do denarja sploh pridemo, da ga zaslužimo z delom in je običajno omejen. Z otrokom se je treba pogovarjati na preprost način. Tako, kot se pogovarjamo mi, je primerno tudi za otroke,” pravi Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Varčujemo s Prvim na Radiu Slovenija je ob tem dodala, da je od otroka odvisno, kdaj je primeren čas za pogovor o denarju.

“Otroci so si zelo različni, nekateri dajo temu pomen, drugi pa ne. Mislim, da je ključno to, da ko otrok izkaže interes, ko nas sprašuje, je definitivno čas, da se o tem z njimi pogovorimo.”

Kdaj je čas, da otroci dobijo denar v roke in opravijo svoj prvi nakup?

“Osebno sem zagovornica tega, da je to odvisno od našega položaja. Otroci danes dobijo denar od starih staršev, zobnih mišk in podobno. Čimprej naj izkusijo dogodivščino s svojim denarjem, saj je dobro, da sami naredijo kakšno napako. To pomeni, da si kupijo nekaj nepremišljeno in kasneje obžalujejo. Ko bo otrok večji, bo tako imel v sebi izkušnjo takšne napake in zavedanje, da mora razmisliti, če si neko stvar resnično želi.«

Dejstvo je, da imamo ljudje različne finančne zmožnosti, zato sem zagovornica tega, da otroka nagradimo za posebna dela. Najina hči je stara 7 let, ampak ko so počitnice že pride pomagat v najino delovno okolje. Ko otrok pri nečem pomaga, mu daš malenkost, ni pa treba, da nekaj dobi vsakokrat, ko kaj naredi, saj tudi v življenju ni tako, da denar kar dobiš, za vsako stvar. Nekaj moraš narediti in si za to nagrajen.”

Podobno je z žepnino, za katero ni treba, da je samoumevna. Po drugi strani pa, če otroci dobivajo štipendijo, je prav, da se z njimi doma pogovorimo o tem, del katerih obveznosti bodo prevzeli sami in katere bodo prevzeli starši. Pomembno je torej, da se dogovorimo, kako bomo delovali, še dodaja Ana Vezovišek.

Kdaj otroku odpreti bančni račun?

Vprašanje, kdaj odpreti bančni račun in predvsem, kako otroku razložiti, da ima nekje denar, čeprav ga ne vidi, v resnici ni tako zapleteno. “Razložiti se da … Prav je, da gremo z otrokom skupaj na banko odpreti račun, obstajajo avtomati z vpogledom, kjer otrok vidi denar na svojem računu. Naredimo lahko tudi lepo povezavo z bankomatom, otrok vidi, da je po dvigu manj denarja na računu,” dodaja Ana Vezovišek. Kdaj s tem začeti, pa je spet odvisno od starosti otroka in koliko je za to dovzeten. Enim je vseeno, drugim pa je to lahko zelo zanimivo.

Predvsem pa je otrokom treba dati vedeti, da miselnost, da moramo vse, kar dobimo porabiti, ni prava. “Ključno je, da smo mi vzor in to pogosto pozabljamo. Nič nam ne pomaga, če učimo otroke, kako ravnati z denarjem, kako imeti nadzor, kako ga lahko izgubimo, če otroci pri nas samih v denarnici vidijo 8 kartic. Otroci si lahko samo mislijo: kaj mi govoriš, če ti delaš drugače. Mi sami jih z vzorom torej lahko največ naučimo.”

Novo leto prinaša spremembe tudi na področju davkov tako za posameznike (pri teh sicer nekoliko manj), kot tudi za podjetnike. Čeprav se v letošnjem letu velik del sprememb še pričakuje, pa je s 1. 1. 2019 že stopilo v veljavo nekaj novosti.

Pa začnimo z dobrimi novicami. Ne samo, da so se v novem letu povišale plače v javnem sektorju, s 1. 1. 2019 se je povišala tudi minimalna plača iz sedanjih 638 evrov na 667 evrov, v letu 2020 pa bo minimalna plača znašala 700 evrov. Takrat bodo iz minimalne plače izvzeti tudi vsi dodatki (za delovno dobo, delovno in poslovno uspešnost ter težje razmere dela).

Višje starševsko nadomestilo

Z letošnjim letom pa se sproščajo tudi varčevalni ukrepi pri Zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Materinsko nadomestilo je tako neomejeno, starševsko nadomestilo pa je omejeno na 2,5 kratnik povprečne plače (doslej je bil dvakratnik). Prav tako se iz 90 % na 100 % povečuje očetovsko in starševsko nadomestilo, dodatek za velike družine pa bodo odslej prejele vse velike družine, ne glede na dohodkovni položaj. Omeniti velja, da bodo do državnih štipendij upravičeni dijaki in študenti iz družin z dohodki pod 659,30 evra neto na družinskega člana.

Omeniti velja še, da bomo za starostno upokojitev v letu 2019 morali moški in ženske dopolniti 60 let in imeti 40 let pokojninske dobe brez dokupa. Tako kot v preteklem letu, se tudi letos za izračun pokojninske osnove upoštevaj osnove iz najugodnejših zaporednih 24 let zavarovanja od leta 1970 dalje.

Vsi tisti, ki oddajate premoženje v najem – nepremičnine, je z novim letom v uporabi nov obrazec za napoved za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem. A brez skrbi, to je za zdaj tudi vse, kar se je spremenilo na področju nepremičnin, novi zakon o davku na nepremičnine naj bi se sprejel v letošnjem letu, v veljavo pa stopil leta 2020. A letos vseeno ne bo tako »nedolžno«, pričakujete lahko večji nadzor na področju NUSZ, saj občine in FURS bolj preverjajo evidence, kot so jih v preteklosti.

Obetajo se višji prispevki za samozaposlene

V letu 2019 se obeta sprememba višine minimalnih prispevkov, ti se bodo za samostojne podjetnike zaradi rasti povprečne plače v Sloveniji povečali. Prispevki so v letu 2018 za najvišjo davčno osnovo za podjetnike znašali 373 evrov na mesec (najnižji brez olajšave za začetnike). Ti izhajajo iz davčne osnove 60 odstotkov povprečne plače v višini 976 evrov.

Podatki za leto 2019 sicer še niso dokončni, a glede na to, da so plače zrasle, bi se minimalni prispevki lahko povečali za približno 7 evrov na mesec, po novem naj bi znašali okoli 380 evrov. Rast pa se tudi po letošnjem letu ne bo ustavila, saj se bodo v prihodnjem letu ti lahko povišali celo na 399 evrov. Razlog? Dvig plač v gospodarstvu, javnem sektorju in dvig minimalne plače.

Cene življenjskih potrebščin so se v zadnjih letih konkretno zvišale. Cena hrane se je recimo zvišala za dobrih 72 %, stanovanjski stroški za 118 %, gostinske storitve za 97 %, izobraževanje za 80 %, zdravstvo za 44 %, transport za 39 % in alkohol in tobačni izdelki za 159 %. Vse to v zadnjih 17 letih. To so številke, ki kličejo po preoblikovanju naše politike “zapravljanja”, sploh, ko pomislimo, da plače zagotovo niso zrasle z enako intenziteto.

To so tudi izsledki, ki so jih pripravili na Statističnem uradu Republike Slovenije, kjer, kot je v oddaji Koda povedala Karmen Hren, namestnica generalne direktorice ugotavljajo, da so se v zadnjih desetih letih pocenila le oblačila in obutev, večji trend v padanju cen ugotavljajo tudi pri cenah avtomobilov, računalnikov, televizij in fotografske opreme. “Cene osnovnih potrošnih izdelkov pa so se povečevale. Predvsem povečevanje cen prehrambenih izdelkov je tisto, kar povečuje tudi inflacijo. Slovenija je tudi ena od tistih držav, ki ima višje cene telekomunikacijskih storitev, v primerjavi s povprečjem EU.”

Smo potrošniška družba

Pa se Slovenci zavedamo, kako kopni naša kupna moč? “Pozorni smo na te cene, zavedamo se, jih skušamo znižati. Imamo pa velik razpad na eni strani med tistimi, ki si res ne morejo veliko privoščiti in tistimi, ki si lahko marsikaj privoščijo. Žal pa vedno niti ne vemo, kdo so tisti, ki si ne morejo privoščiti niti osnovnih dobrin, saj tega pogosto ne povedo. Po drugi strani pa imamo tiste, ki si jih prav tako ne morejo privoščiti, pa vseeno nekaj kupijo. Kako? Sedem od desetih Slovencev ima zagotovo nekaj od tega: limit, kredit, leasing. Smo potrošniška družba,” je v oddaji KODA opozorila Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Kako porabijo denar tisti, ki imajo najmanj?

Po besedah Lidije Jerkič, predsednice Zveze svobodnih sindikatov Slovenije tisti, ki imajo najmanj večino svoje plače in prejemkov porabi za osnovne življenjske dobrine. “To je področje, kjer so se cene najbolj zvišale. V tem času se je zvišal tudi DDV, ki je prav pri teh dobrinah povzročil najšibkejšim dodaten izpad dohodkov. Tudi, ko govorimo o minimalni plači, ki je najbolj poznana, to pomeni le, da ljudje lahko jedo in spijo in nič več od tega. Zavedati se moramo tudi, da vsako rast plač poje rast cene.”

Pa poglejmo, kaj pravzaprav pomeni povprečna (ne minimalna!) plača. Ta je bila letos julija dobrih 1.071 evrov. Povprečna pokojnina je skoraj polovico nižja – 640 evrov.

Stroški za stanovanje močno presegajo mejo

Če želimo biti na varni strani, lahko posamezni stroški obsegajo le določen odstotek našega osebnega ali družinskega proračuna. “To področje je zelo nevarno, 30 % je namreč maksimum, ki ga lahko namenimo za bivanje. To vključuje tudi stanovanjski kredit. Lep primer pa je, ko greš na banko po kredit s plačo, ki jo imaš in ti dajo veliko več kot 30 % samo za kredit. Če temu obroku prišteješ še ostale stroške bivanja: elektrika, ogrevanje, internet, komunala, pa si že na polovici plače. Velikokrat pozivam ljudi, naj bodo rajši v najemu, kot da se prezadolžijo,” opozarja Ana Vezovišek.

Potem pa pride kriza, pride bolezen, pride nepričakovan dogodek v življenju in … ostanemo brez vsega. Ko smo ravno pri krizi, govori se tudi o tem, da prihaja nova – gospodarska kriza. Bo imela vpliv tudi na Slovence? “Težko je govoriti, kako bo vplivala, če bo prišla. Verjetno bo, a glede na to, da smo se z eno krizo že spopadli, se je prebivalstvo že nekaj naučilo iz tega,” dodaja presednica ZSSS.

Celotnemu pogovoru lahko prisluhnete v oddaji KODA, ki si jo ogledate TUKAJ.

Ja, tudi to je mogoče! Zakaj in kako razkrivamo v nadaljevanju. Ko pridemo skozi vse razloge, nam je lahko hitro jasno, da se to pač lahko oziroma včasih celo mora zgoditi.

Priznajmo si, niti dva osebna finančna svetovalca si nista enaka in vsakdo razvije svoje edinstvene dostope, kako pomagati strankam. A vseeno, ko imamo pred očmi različne osebne finančne svetovalce, morajo imeti ključno skupno točko – osebno finančno svetovanje in pomoč ljudem jim mora predstavljati poslanstvo. Če ne ljudje, pa rezultati, naša finančna slika, nam kaj hitro pokažejo, kdo je tisti pravi – žal včasih tudi prepozno.

Splete se močna vez, ampak …

A tokrat ne govorimo o pripadnosti svetovalcev, ampak strank. Svetovalec in stranka lahko razvijeta močno vez, zastavita skupne cilje in jim tudi sledita. Odnos mora biti zasnovan na medsebojnem zaupanju in spoštovanju. Pa vendar si priznajmo, redkokateri odnos je popoln in lahko se končajo tudi še tako dobre stvari. Pogosto se za prekinitev odnosa odloči stranka, a obstajajo tudi primeri, ko se za to potezo odloči osebni finančni svetovalec. In verjemite, nikdar brez tehtnega razloga. In običajno še vedno v dobri veri, da bo s tem morda vseeno pomagal stranki.

Nerealna pričakovanja …

Razlogi za prekinitev sodelovanja so različni. Številni svetovno priznani osebni finančni svetovalci se strinjajo, da je stranka, ki je neprestano nesramna pa ne le do svetovalca, ampak tudi do asistentov, več kot upravičena do zavrnitve sodelovanja. Tudi stranka, ki kljub nadpovprečno dobrim rezultatom nikdar ni zadovoljna ni najbolj priljubljena med svetovalci. Podobno je s strankami, ki zahtevajo več, kot je realno mogoče.

Si predstavljate, da vas je vaš osebni finančni svetovalec opozoril na vse pasti, ki jih prinaša vaše prekomerno in predvsem nepotrebno zapravljanje, vi pa še vedno ne sledite nasvetom? Še več, skupaj sta zastavila vaš osebni finančni načrt, zavezali ste se, da boste temu sledili, a že od samega začetka počnete vse prej kot to. Ali res potrebujete osebnega finančnega svetovalca, če mu niste pripravljeni prisluhniti in spremeniti svojih slabih navad?

Dobro premislite, kakšen je vaš odnos do osebnega finančnega svetovalca, če ga imate. Če ga nimate in bi želeli vaše osebne finance spraviti na višji nivo, pa vsekakor lahko potrkate tudi na naša vrata in skupaj bomo poiskali ustrezno rešitev. S pravim razlogom.

Marsikateri podjetnik si je v času nižje gospodarske odzivnosti, gospodarske krize, bi lahko rekli, nakopal težave, dolgove, zapadle obveznosti. Nekaterim se je uspelo izkopati iz začaranega kroga, marsikdo je na račun tega propadel.

Velike težave pa imata tudi zakonca, ki sta se na nas obrnila pred časom. Kot pravita, so finančne težave nastale zaradi podjetja, ki ga imata, upniki pa ju kličejo praktično vsak dan. Nabralo se je že za 25 tisoč evrov dolga, poplačala sta večji del, a kot pravita, se vsak dan najdejo novi dolgovi. Na srečo nimata kreditov in nista dolžna finančni upravi, kot številni drugi podjetniki. Kljub temu ne vesta, kako izplavati iz trenutnega stanja.

Vedeti morate, kam plujete

Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun se je srečala s številnimi takšnimi in podobnimi zgodbami. Kot pravi se ob vsem ukvarjanju z delom in upniki, preprosto ne moreta osredotočiti na to, kje finančno dejansko sta. »A je prav to bistveno: vedeti morata, kam plujeta, si narediti načrt odplačevanja, spoznati vse »številke« podjetja, od prihodkov do obveznosti in predvsem narediti dober marketinški načrt, s katerim bosta poskrbela za povečanje prihodkov, ki jih je očitno premalo.«

Kot dodaja specialistka, morata preprosto priti iz začaranega kroga. »Vem, najtežje je narediti seznam dolgov, saj se bojite, kakšen bo rezultat. To je največji in hkrati najtežji korak. A ko bo to enkrat za vami, se boste lahko usmerili k brisanju upnikov s svojega seznama in ustvarjanju vse večjega prihodka. Nujno potrebujete preboj, ki bo zelo hitro viden in vam bo dal zagon za delo in odplačilo dolgov. Če vam je uspelo odplačati že del dolgov, ne vidim razloga, da ne bi še preostanek. Je pa bistveno, da odplačujemo dolgove in si ne nakopljemo novih.«

Svetuje jima tudi, da si naredita natančno evidenco vseh prihodkov in odhodkov, saj bosta le tako ugotovila, kje sploh sta ter ali mesečno ustvarita dovolj prihodkov ali ne. Ugotovila bosta, koliko potrebujeta, da bosta na t.i. pozitivni ničli. »Predvsem pa poglejta, kateri del posla vam prinaša največji zaslužek, in nato vse sile usmerita v to.«

Še več takšnih in podobnih nasvetov si lahko preberete v naši najnovejši knjigi Anini finančni recepti, kjer je avtorica med drugim pripravila nasvete za 33 resničnih zgodb. Več …

Predstavljajte si frizerja brez škarij. Pa splošnega zdravnika brez stetoskopa. Morda učiteljico geografije brez zemljevidov. Bolj težko bi opravljali svoje delo, se strinjate? Tako kot vsi ti poklici, tudi mi potrebujemo ustrezno orodje za upravljanje osebnih ali družinskih financ. Bolj napredna, ko so ta orodja in pogosteje, ko jih uporabljamo, bolj nam lahko olajšajo delo in nam pomagajo do urejenih osebnih financ.

Prvi pripomoček

»Začeti moramo pri osnovah, torej pripomočkih, ki nam bodo pomagali skrbeti za optimalno porabo denarja in s katerimi bomo lahko porabo načrtovali in se držali primernih okvirov,« pravi Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Predstavljajmo si, da na račun dobimo npr. 1000 evrov, in nam potem program avtomatično predlaga, kako naj jih razporedimo. Vse, kar moramo narediti je, da porabo spremljamo in se ustrezno odzovemo na morebitne prekoračitve. Takšnih aplikacij je že zelo veliko in zakaj je ne bi uporabljali tudi vi? Malo pobrskajte po spletu in našli boste pravo zase – brezplačno.

Drugi pripomoček

Drugi pripomoček, ki ga potrebujemo, pa nam pomaga spremljati naše investicije. »Takoj, ko se odločimo za varčevanje, ne glede na to, za kakšno varčevanje gre, moramo naložbo spremljati. Tako bomo vedeli, kdaj se moramo odzvati,« dodaja Ana Vezovišek.

Obstajajo aplikacije, ki nam omogočijo preprost, hiter pregled nad našim stanjem, pokažejo primerjavo z drugimi investicijami in nas opozorijo tudi na morebitna neskladja našega portfelja, če imamo več naložb. »Ljudje pogosto naredijo napako, ko na naložbo preprosto pozabijo in je ne usklajujejo s trendi, cilji, časom in podobno.«

Tretji »pripomoček«

Tretje, morda celo najpomembnejše orodje, pa je kar telefon in telefonska številka osebnega svetovalca. Pa ne tistega, na banki, ker ta ne pozna vseh rešitev, ki obstajajo na trgu, temveč neodvisnega, ki ga lahko pokličemo kadarkoli in ga tudi karkoli vprašamo. Moramo biti na tekočem, imeti možnost vprašati in predvsem imeti ob sebi osebo, ki nas bo znala ustrezno usmeriti.

In kaj se zgodi, ko imamo vsa ta orodja? Ubrali bomo najkrajšo pot do naših ciljev in jih najverjetneje tudi dosegli. Le pogumno!

Koliko bodo zaslužili naši Olimpijci?