OSEBNI PRORAČUN Archives - Page 7 of 10

Zanimivo je, kako so nam nekateri stroški samoumevni. Mednje sodijo npr. bančni stroški. Plačujemo jih vsak mesec, slišali smo, da so med bankami različni, a se nam ne zdijo tako pomembni, da bi preverili ali morda niso previsoki. Saj veste, dvigi na bankomatu, mesečno vodenje računa, stroški spletne banke, plačilo položnic, plačilo celo prilivov na račun pa potem kakšne obresti in podobno. Hitro se kaj najde.

Banka Slovenije je deveto leto zapored pripravila Analizo nadomestil bank in hranilnic za plačilne storitve ter izračun stroškov košaric plačilnih storitev za leto 2017, v katero je vključenih 12 bank in 3 hranilnice. Iz primerjave je razvidno, pri katerih bankah se nam ta trenutek splača imeti odprt račun in pri katerih preplačujemo storitve.

Katera je najdražja in katera najcenejša banka?

Če povzamemo, tako za tradicionalne komitente, kot e-komitente je najugodnejša Delavska hranilnica (ja, že nekaj let zapored). Letni strošek za tradicionalnega komitenta je 32,06 evra (po podatkih Banke Slovenije) in 47,64 evra (po podatkih Zveze potrošnikov Slovenije) in 27,30 evra oziroma 37,56 evra za e-komitenta.

Najdražja za tradicionalnega komitenta je Sberbanka, kjer je letni strošek 123,31 (BS) oziroma 219,00 evra (ZPS). Za e-komitenta pa je najdražja NLB, kjer je letni strošek po podatkih BS 55,95 evra (94,92 evra ZPS).

Če primerjamo najugodnejšega in najdražjega, bi po podatkih ZPS lahko tradicionalni komitenti prihranili do 171,36 evra (91,25 evra po podatkih BS) na leto in 57,36 (ZPS) oziroma 28,65 evra (BS) na leto za e-komitente.

Celotno primerjavo stroškov, med katerimi je skoraj zagotovo tudi vaša banka, si lahko ogledate v tabeli TUKAJ.

»Od skupno 21 analiziranih segmentov plačilnih storitev so se povprečna nadomestila na dan 31. 12. 2017 v primerjavi z 31. 12. 2016 zvišala v 12 segmentih, znižala v šestih, medtem ko so v treh segmentih ostala nespremenjena. Najbolj se je povečalo povprečno nadomestilo za eksterna plačila s trajnim nalogom za fizične osebe (+28,57 %), kar lahko vsaj deloma pripišemo usmerjanju uporabnikov plačilnih storitev na stroškovno učinkovitejšo alternativo (npr. direktne obremenitve), znižalo pa povprečno nadomestilo za vodenje transakcijskega računa za fizične osebe (-3,85 %),« so ob poročilu zapisali na Banki Slovenije.

Uporabniki plačilnih storitev lahko primerjajo ponudnike plačilnih storitev (tudi) na podlagi stroškov, ki jih imajo z opravljanjem plačilnih storitev pri dotičnem ponudniku. Letni stroški se razlikujejo glede na način poslovanja s ponudnikom plačilnih storitev, tj. ali se komitent pri plačevanju poslužuje bančnega okenca (t. i. “tradicionalni komitent”) ali elektronske banke (t. i. “e-komitent”).

Cene zdaj poznate, na vas pa je, ali boste še naprej (pre)drago plačevali ali pa se boste odločili in za nekaj deset ali celo več evrov zmanjšali svoje stroške. In brez skrbi, prihodnje leto, ali še prej, boste to lahko ponovili, če se stanje na trgu bančnih storitev spremeni.

Ob koncu leta delamo načrte in obljube za leto, ki je pred nami. Prav je, da imamo cilje. Življenje brez njih bi bilo vse prej kot vznemirljivo. Veliko ljudi ima med svojimi cilji, da gredo v naslednjem letu »na svoje«. Čaka jih nakup ali najem stanovanja, hiše, skratka selitev.

Zato nam je Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun, tokrat zaupala zlati nasvet, ki ima zelo velik vpliv na končno odločitev o tem, ali je nekdo resnično pripravljen na deset, dvajset ali celo trideset let obveznosti ali ne.

»Zlati nasvet je naslednji: najmanj šest mesecev pred najemom kredita dajajte na stran znesek, ki ga boste pozneje plačevali za stanovanjski kredit. Ob tem upoštevajte najbolj črn scenarij, če razmišljate o kreditu s spremenljivo obrestno mero. Na ta način boste občutili, kaj vam dejansko predstavlja mesečni obrok in koliko si boste potem lahko še privoščili. Z najemom kredita se namreč ne boste odpovedali dopustu, otrokom, menjavi avtomobila in podobno, kajne?« opozarja Ana Vezovišek.

Dobra plača, maksimalen kredit

Zaupala nam je tudi konkreten primer mladega para, ki sta želela maksimalen znesek kredita. Naredila sta informativni izračun, pri čemer sta ugotovila, da bo mesečni obrok znašal okoli 700 evrov. Ko ju je vprašala, koliko prihrankov imata, sta jih odgovorila, da jih nimata. Še več, odgovorila sta, da imata dovolj visoke prihodke in sta kreditno sposobna in bosta brez težav plačevala obrok.

»Predlagala sem, da skupaj pogledamo, kakšne so njune resnične zmožnosti in nato ugotovimo, ali je izbrani kredit primeren za njiju ali ne. Ko smo to naredili, sta spoznala, da je kredit zanju prevelik zalogaj, da sta premlada in na to preprosto še nista pripravljena. Zato toplo priporočam, da pred odločitvijo za dolgoročno zadolžitev preverite, kaj vam bo dejansko prinesla,« dodaja specialistka za financiranje in osebni proračun.

Najbolj črn scenarij

Vsak mesec si torej naredite trajnik v višini mesečnega obroka in občutili boste tisto, kar boste še prihodnjih mnogo let. Kaj pomeni nižja plača v primeru bolniške ali dopusta, kaj pomeni poleg kredita plačevati še vse druge stanovanjske stroške, kaj se zgodi, ko se vam kot nalašč pokvari avto in podobno.

Pa veste kaj je lahko najbolj črn scenarij, ki se je zgodil v enem od drugih Aninih primerov, kjer stranki nista upoštevali vseh dejavnikov?

»Pri vsej zadolženosti je on izgubil dobro plačano službo. Potem pa se je začelo, prvi neplačan obrok, drugi neplačan obrok … Na koncu je banka odpovedala kreditno pogodbo in nepremičnino prodala. Pa ne samo tiste, za katero sta vzela posojilo, ampak tudi nepremičnino staršev, ki sta jima pomagala z dodatnim kreditom in, ki je bila za banko veliko bolj primerna. Banki je namreč pomembno, da unovči tisto zavarovanje, za katerega bo iztržila čim več in s tem zaprla svoje terjatve,« iz izkušenj pove Ana Vezovišek.

Zdaj razumete, zakaj je ta nasvet resnično zlat, kajne?

Več takih in podobnih nasvetov si lahko preberete v knjigi Anini finančni recepti – za dobro finančno kondicijo. Naročite jo lahko TUKAJ.

V mesecu decembru bi pričakovali, da bomo pisali predvsem o darilih, pa tem, kako izbrati prave, ugodne in podobno. Ne, tokrat imamo za vas drugačno popotnico, takšno, ki vam bo prav prišla vse leto. Tokrat se bomo lotili kreditnih kartic. Najbrž jih imate, kajne?

Ani Vezovišek, specialistki za financiranje in osebni proračun smo postavili vprašanje, ali lahko uporabljamo kreditne kartice. »Vsekakor ja, če jih imamo pod nadzorom in ne, če nadzora nimamo.« Kdaj jih nimamo pod nadzorom? Kadar jih uporabljamo za nakup hrane in obleke, dodaja.

Kreditne kartice za poplačilo kreditnih kartic?

Najhujše so tiste kreditne kartice, ki omogočajo obročno odplačevanje. Z njimi nakup porazdelimo na več obrokov in jih plačujemo v razmerju, ki smo ga določili (20, 30 odstotkov in podobno – od vrednosti nakupa). Teh obrokov pa kar noče in noče biti konec. In ne samo to, običajno niti ne vemo, koliko nas je izdelek na koncu v resnici stal.

»Nekateri ljudje kreditne kartice uporabljajo tudi za dostop do gotovine. Pri tem se ne ozirajo na to, da jih je dvig na bankomatu stal na primer 10 evrov, denar pa so potrebovali le zato, da so ga položili na transakcijski račun, s katerega jim bo banka odtegnila znesek dolga, ki so ga s pomočjo kartice pridelali v prejšnjem mesecu. Takšnih ljudi sploh ni malo!« na slabe prakse opozarja Ana Vezovišek.

Kreditne kartice so prvenstveno namenjene varnemu spletnemu nakupovanju in nakupovanju v tujini, nikakor pa ne nakupovanju stvari, ki si jih ne moremo privoščiti. Ali kar je še huje, kupovanje na obroke!

Danes so na voljo tako imenovane predplačniške kartice, ki stanejo precej manj kot druge kreditne kartice. Dobimo jih že za 10 evrov in veljajo za obdobje treh ali štirih let – odvisno od izdajatelja. Take kartice imajo kar nekaj prednosti:

omogočajo še bolj varno spletno nakupovanje, saj poraba ni vezana na transakcijski račun,
nudijo visoko zaščito v primeru izgube ali kraje kartice, saj je naloženega le toliko denarja, kot ste želeli,
še posebej je priporočljiva za najstnike od 15 let dalje, da se naučijo ravnati z denarjem in se ne more zgoditi, da bi prekoračili limit, ki smo jim ga postavili,
odobritev je preprosta, saj ni treba skozi dolgotrajno proceduro in dokazovati prihodkov ali celo kreditne sposobnosti.

Torej, s čim boste letos kupovali novoletna darila? Upamo, da ne s kreditnimi karticami!

Vemo, niti novembra še ni konec, pri nas pa že razmišljamo o tem, kako bomo obdarovali druge. Zakaj že danes? Ker se zavedamo, da z učinkovitim načrtovanjem lahko ne le privarčujemo, ampak tudi pravočasno poskrbimo za prava darila.

»Darila pogosto iščemo v zadnjem trenutku in na način, da se najbolj ukvarjamo s tem, kakšna je njihova vrednost, v resnici pa si tisti, ki jih obdarujemo najbolj zapomnijo najbolj izvirna in ne najdražja darila,« pravi specialistka za financiranje in osebni proračun Ana Vezovišek. Njej so recimo najbolj v spominu ostala darila njene mame, tista, ki jih je naredila s svojimi rokami. Takšna darila bomo pravočasno pripravili le, če bomo dovolj zgodaj začeli o njih razmišljati.

Kredit za obdarovanje!

Najbolj praznični mesec v letu poleg prijetnega druženja in veselega obdarovanja prinaša tudi skrbi. Kakšne? Kako bomo vse nakupili, obdarovali vse, ki jih želimo obdarovati in osrečili do zadnjega člana družine in prijatelja. Seveda smo takrat najbolj ranljivi in tudi najbolj pripravljeni na »super ponudbe«, ki so iz leta v leto modernejše.

Nemalokrat v času predprazničnega nakupovanja zasledimo oglase, ki nas vabijo k nakupovanju n obroke, s kreditnimi karticami in celo najemanjem kredita. Da bomo le zadovoljili vse želje drugih. Takrat pogosto ne pomislimo nase. Pa smo res pripravljeni za 5 minut sreče spraviti sebe v finančne težave? Je res obročno odplačevanje daril edina možnost?

Plan B za letošnje obdarovanje

»Pravilno bi bilo, da bi že na začetku leta nakup daril nastavili kot cilj in potem vsak mesec temu namenili določen znesek,« pravi Ana Vezovišek. A tega verjetno letos niste naredili, zato imamo za vas načrt B.

Letos se za spremembo lahko po nakupih odpravite popolnoma neobremenjeni, brez kreditnih kartic in s proračunom, ki si ga sami določite.

Ana predlaga, da se tega lotite v petih korakih:
1. Določite višino proračuna za darila.
2. Naredite seznam oseb, ki jih boste obdarovali.
3. K vsaki osebi dopišite predvideno porabo.
4. Osebam pripišite zamisel za darilo.
5. Po vsakem opravljenem nakupu vpišite dejansko porabo.
»Ključno je, da pri vsem tem sledimo višini proračuna, ki smo si ga zastavili in mu sledimo, predvsem pa, da ga ne presežemo. To pa je, priznam, najtežje,« še dodaja specialistka za financiranje in osebni proračun.

A mi verjamemo, da vam bo letos uspelo. Le pogumno in z jasnim ciljem!

Od 1. novembra dalje imajo tri banke, ki zajemajo tudi velik slovenskih lastnikov bančnih računov, nova nadomestila. NLB, Unicredit in Intesa Sanpaolo po novem potrošnikom zaračunavajo nadomestila za nakupe v državah izven evrskega območja, med katere spada tudi Hrvaška. Po novem naj bi plačevali tudi kartične spletne nakupe v tujini.

»Z novimi nadomestili postajajo plačljive storitve, ki so bile doslej za potrošnike brez stroškov, takšna nadomestila pa nam niso znana iz drugih držav članic EU,« so zapisali pri Zvezi potrošnikov Slovenije. Vse tri omenjene banke so že pozvali k preklicu uvedbe nadomestila za obdelavo neevrskih transakcij za kartico Maestro in plačilne kartice oz. obdelavo plačil in dvigov v tujih valutah za Mastercard in Viso.

Največ podražitev v letošnjem letu

»Pri ZPS smo zelo presenečeni nad odločitvijo, da boste potrošnikom začeli neposredno zaračunavati storitve, ki so bile do zdaj pri uporabi najpogosteje uporabljanih plačilnih kartic pri vseh slovenskih bankah brezplačne. Takšna nadomestila nam niso znana niti iz drugih držav članic EU. Vaša odločitev lahko občutno poviša stroške velikega števila potrošnikov, ki na primer počitnikujejo na Hrvaškem ali pa ugodno nakupujejo pri spletnih ponudnikih v Veliki Britaniji. Prepričani smo tudi, da višina novega nadomestila nikakor ni upravičena s stroški vaše banke pri opravljanju teh storitev. V tem prepričanju nas še potrjuje dejstvo, da nameravate novo nadomestilo zaračunavati kot odstotek višine transakcije, čeprav so stroški banke pri tovrstnih transakcijah praviloma fiksni,« so pri ZPS med drugim zapisali v dopisu vsem trem bankam.

Kot pravijo, so nova nadomestila le vrh ledene gore letošnjega leta. »V okviru rednega spremljanja cen najpogosteje uporabljanih bančnih storitev smo že poleti ugotovili, da je bilo takšnih podražitev letos več kot v celotnem lanskem letu. Banke so svoje storitve nazadnje toliko dražile ob uvedbi davka na finančne storitve, ko so stroške davčne dajatve v celoti prenesle na potrošnike. Letos smo zabeležili skupaj 35 podražitev najbolj uporabljanih storitev pri Abanki, Banki Sparkasse, Delavski hranilnici, Hranilnici Lon, Intesi Sanpaolo, Gorenjski banki, NLB, SKB in Unicredit banki. Najvišje so bile podražitve trajnih nalogov: pri NLB za slabih 80 odstotkov, pri Intesi Sanpaolo pa za rekordnih 140 odstotkov,« pravijo pri ZPS.

Prihaja nova era bančništva

»Zanimivo je, da banke dvigujejo stroške storitve, ko pa prihaja nova era bančništva in bodo banke morale poceniti storitve ali bolje osnovne storitve nuditi celo brezplačno, v kolikor bodo želele ostati konkurenčne in obdržati komitente. Iz tujine že prihajajo nove banke, katerih poslovni modeli so popolnoma drugačni in kjer je stranka na prvem mestu. Prepričana sem, da bomo leta 2020 (če ne prej) že govorili o tem, katera banka ti nudi več storitev brezplačno in ne o tem katera je kaj podražila,« pa na nove čase, ki prihajajo opozarja Ana Vezovišek.

Pri ZPS opozarjajo še, da zaradi nejasnih poimenovanj ter vedno bolj obsežnih bančnih cenikov, potrošniki vse težje ugotavljajo, koliko jim bo banka v resnici zaračunala poslovanje z bančnim računom. Banka je svoje stranke o spremembah cen bančnih storitev, sicer dolžna opozoriti 2 meseca pred uveljavitvijo napovedane spremembe.

Unicredit banka umaknila del napovedanih podražitev

Naknadno pa smo izvedeli, da Unicredit banka napovedano nadomestilo za procesiranje trasakcij s kartico Maestro in Masterdcard, ki niso v evro valuti, do nadaljnjega ne bo zaračunavala.

Marsikateri podjetnik je v zadnjem času trepetal in upal, da le ne bo prišlo do uvedbe sprememb, ki jih je sprva predlagalo Ministrstvo za finance. Če bi se predlog v celoti uveljavil, bi to za marsikoga pomenil precejšen finančni šok. A je Ministrstvo na koncu le popustilo in pripravilo nov predlog.

Višina normiranih odhodkov tako ostaja ista kot doslej – 80 % prihodkov, kar v praksi pomeni, da ima podjetnik, ki ustvari 1.000 evrov prihodkov, 800 evrov stroškov. Davčna osnova tako znaša 20 % prihodkov, čeprav je Ministrstvo želelo ta odstotek podvojiti.

Normiranci brez davčnih olajšav

Prav tako ostaja obdavčitev na način, kot je bila do zdaj, kar pomeni, da normiranci ne bodo umeščeni v dohodninsko lestvico. Ministrstvo je sprva predlagalo, da bi bili normiranci obdavčeni po dohodninski lestvici, a na koncu odstopilo od tega predloga. Kaj pomeni dokončna oz. cedularna obdavčitev? To pomeni, da je ob stopnji v višini 20 % njihov prihodek obdavčen z efektivno davčno stopnjo 4 %.

Hkrati pa za normirance odpade možnost uveljavljanja davčnih olajšav, kar zaradi cedularne obdavčitve ni mogoče. Uveljavljanje olajšav pa bi bilo za normirance možno v primeru sintetične obdavčitve, tj. če bi bili umeščeni v dohodninsko lestvico.

Kako je s popoldanskimi s.p.-jevci?

Ohranitev cedularne obdavčitve pomeni tudi dobro novico za popoldanske s. p.- jevce, saj bodo njihovi prihodki ločeno obdavčeni od prihodkov iz zaposlitve. V prvotnem predlogu bi se namreč vsi prihodki (prihodki iz zaposlitve in prihodki iz opravljanja dejavnosti preko popoldanskega s. p.) sešteli in bili nato obdavčeni preko dohodninske lestvice.

Kaj se bo spremenilo?

Ministrstvo predlaga tri nova pravila, ki bodo odločala o obstoju v sistemu normiranstva:

– Dve leti zapored ne več kot 150 tisoč evrov prihodkov letno oziroma ne več kot 300 tisoč evrov prihodkov v dveh zaporednih letih. Po trenutno veljavnih pravilih mora normiranec izstopiti iz sistema normiranstva, in začeti uporabljati dejanske odhodke pri ugotavljanju davčne osnove, če dve leti zapored preseže prihodkovni prag 100 tisoč evrov (oziroma 50 tisoč evrov za popoldanski s. p. ali d.o.o. brez zaposlenih). V trenutnem predlogu pa je zapisano, da normiranec ne sme v dveh zaporednih letih ustvariti več kot 150 tisoč evrov povprečnih prihodkov, oziroma ne več kot 300 tisoč evrov prihodkov skupaj v dveh letih.

– Seštevanje prihodkov povezanih oseb. Davčni zavezanec, ki ima več podjetij, bo tako moral glede prihodkovnega pragu za obstoj v sistemu normiranstva upoštevati prihodke vseh podjetij, razen če bo znal razložiti poslovno upravičenost takšnega poslovanja (predvsem pri izdajanju faktur iz s.p. lastnemu d.o.o.).

– Odprto pa ostaja vprašanje glede absolutne višine normiranih odhodkov. Ni še znano, ali bodo v posameznem letu normirani odhodki omejeni tudi v zneskovnem smislu (npr. največ 80 tisoč evrov letno).

Če je v življenju kaj težko, je spreminjati zakoreninjene navade. Ni važno ali si moški ali ženska, ni važno kakšen je tvoj življenjski standard, če nekaj počnemo »od nekdaj«, se tega težko znebimo. A če je motivacija ustrezna … Preverite, kaj o tem pravi Ana Vezovišek, inštruktorica finančne pismenosti.

»Res je težko spreminjati samega sebe in težko je nekomu očitati katere so dobre in katere navade niso dobre. Vsak, ki se na nekaj navadi, to postane del njegovega vsakdana in se mu zdi, da je dobro. Pa pride nekdo drug, pogleda od daleč na njegove razvade in mu nekaj očita, on pa se počuti, kot da se mu godi krivica,« pravi Ana Vezovišek.

Kot dodaja, je ključno, da sami pri sebi ugotovimo, kaj je tisto, kar je za nas dobra razvada in katera je malce slabša. »Žal poznam primere, ko se ljudje sploh ne zavedajo svojih razvad, dokler ne vidijo, koliko jih to stane,« govori iz izkušenj.

Največja in zelo draga razvada …

Klasična razvada in zagotovo ena močnejših je kajenje. A to je razvada, ki je zelo pomembna, sploh, ko imamo nižje prihodke, ko se iz meseca v mesec borimo s plačevanjem obveznosti, gledamo vsak evro …

»Pogosto se srečam s situacijo, ko se ljudje sklicujejo na nizko pokojnino, plačo, a te osebe zelo pogosto kadijo. Ko pa pogledaš situacijo ugotoviš, da ima ta oseba 700 evrov prihodkov na mesec, 3 leta ni bila na dopustu … Pri meni je bila mlada punca, ki je jokala prav zaradi tega. Ko pa sva pogledali njeno stanje, sva ugotovili, da za cigarete na mesec zapravi 120 evrov. Jaz je na to nisem posebej opozarjala, ampak ko je sama to videla, jo je zabolelo,« se spominja Ana Vezovišek.

Poiščite alternativo svoji razvadi

Takih primerov ni malo, ljudje se redko zavedajo, koliko denarja dajejo v nič za navade, ki onemogočajo, da bi si privoščili zaslužen dopust, včasih celo kaj pomembnejšega. »V takem trenutku mora človek sam pri sebi ugotoviti, kaj je tisto, kar je treba spremeniti. Saj se ni treba cigaretam odpovedati kar naenkrat. Obstajajo tudi alternative, ki jih tisti, ki kadijo, dobro poznajo.«

A cigarete niso edina razvada. »Imela sem tudi primer, ko je bila gospa navajena vsak mesec hoditi k frizerju in kozmetičarki. To je bila razvada, ki ji je pomagala do njene boljše samopodobe. V redu, a če si v težji finančni situaciji, ko imaš neplačane položnice, moraš vedeti, kam gre tvoj denar in kako te navade spreobrniti,« opozarja specialistka za financiranje in osebni proračun.

Razmišljati moramo torej o tem, kako svoje navade spreobrniti iz slabih v dobre. Vedno lahko najdemo nadomestilo, finančni učinek pa je lahko nadvse pozitiven, ustvarimo lahko konkretne prihranke.

Vse posledice neke slabe razvade

Bodimo iskreni, kajenje pa ni slaba razvada le za našo denarnico, ampak tudi zdravje. »Običajno gledamo na kajenje le kot na razvado, ki nam prinaša mesečne stroške, a pomisliti moramo tudi na drug vidik. Ko razmišljamo o zaščiti, bo za kadilca bistveno dražja, kot za nekoga, ki ne kadi. Zato je treba upoštevati tudi povišanje tega stroška.«

Razvada pa je tudi 3 ali 5 kavic na dan. Jih moramo res toliko spiti? Običajno pivci kave rečejo: »Prva je najboljša, ostale pa so navada.« S tem pa, bodimo iskreni, že priznajo, kje delajo napako. »A ne gre le za evro ali dva. To so primeri, ko nekje puščamo denar po nepotrebnem. V resnici naše zadovoljstvo izpopolnjuje čisto nekaj drugega.«

Morda ravno med prebiranjem tega prispevka tudi sami pijete kavo ali ste prižgali cigareto. Razmislite, če se vam to res »splača« ali pa ne bi tega denarja rajši namenili za – dopust ali vašo svetlo prihodnost ali pa imeli bogatejšo pokojnino.

Poletje je čas, ko želimo dobro izgledati, ko se trudimo, da pridemo v najboljšo kondicijo. Seveda govorimo o fizični kondiciji. Marsikdo pa pozabi, da je poleg fizične dejavnosti zelo pomembno, da imamo in vzdržujemo tudi finančno kondicijo. Kako? Več o tem nam je zaupala Ana Vezovišek.

»To je podobno kot pri telesni kondiciji. Pomeni, da se moramo ves čas po malem pripravljati, izobraževati, se obkrožati z ljudmi, ki nam pri tem lahko pomagajo. A preden se lotimo krepitve finančne kondicije moramo najprej ugotoviti, kje smo. Postaviti se moramo na »tehtnico«, enako kot pri fizični kondiciji,« pravi Ana Vezovišek. To tehtnico predstavljajo štiri ključna vprašanja.

»Stehtajte se«!

Pri ugotavljanju v kakšni finančni kondiciji smo, je pomembno, da si znamo odgovoriti na 4 ključna vprašanja:

Prvo vprašanje: Ali živim od plače do plače? Torej ali sem kdaj v situaciji, ko si rečem: imam samo še 30 evrov, pa je še cel teden do plače?

Drugo vprašanje: Ali večino stroškov plačujem s kreditnimi karticami in posojili, ki mi jih dajo bližnji? Si pomagam še s čim drugimi?

Tretje vprašanje: Ali je želja, da bi šel na dopust ali zamenjal avto neuresničljiva, nedosegljiva?

Četrto vprašanje: Ali si še vedno govorim: ko bom imel več denarja, bom pa varčeval?

V kolikor smo na katerokoli od teh vprašanj odgovorili z DA, to pomeni, da bo treba res začeti delati na finančni kondiciji, saj je ta trenutno na zelo nizki ravni.

Do finančne kondicije ne pridemo sami

»Seveda pa je pomembno, da vemo kako graditi našo finančno kondicijo, kako se tega sploh lotiti. Najprej moramo vedeti, kaj si želimo izboljšati in kaj je razlog za to. Običajno je razlog želja po finančnem miru, občutku, ko nam ni treba na vsakem koraku skrbeti ali bomo lahko nekaj plačali ali ne,« opiše Ana Vezovišek.

A ni dovolj, da razlog le poznamo, treba si ga je napisati in nato vzpostaviti rutino s pomočjo katere bomo cilj dosegli.

»Če želimo, da nekaj postane navada, moramo to nekaj časa ponavljati. Če si želimo teči in pričakujemo, da nas tek zasvoji, moramo to nekaj časa početi. Enako je pri finančni kondiciji. Vzpostaviti je treba rutino. Primer je vodenje proračuna, to je osnova, ki jo je treba vzpostaviti in izvajati na dnevnem nivoju,« dodaja finančna coachinja.

Ob tem pa Ana dodaja, da bomo to najlažje izvedli, če bomo poiskali nekoga, ki nam bo pripravljen pomagati. Lahko je to kdo od naših bližnjih, prijatelj, ali strokovnjak. Podobno kot pri športu, ko lahko treniraš z nekom, ki ga poznaš ali pa najameš trenerja.

Za dosežen cilj se nagradimo!

»Vedno se moramo gnati k napredku, ne smemo se zadovoljiti z malim, vedno moramo stremeti k višjim ciljem, boljši kondiciji. Ob tem pa ne smemo pozabiti na nagrajevanje. Če smo si zastavili cilj, da privarčujemo 50 evrov in smo ga dosegli, se nagradimo. A to ne pomeni, da zapravimo teh 50 evrov, ampak si privoščimo kakšno malenkost,« dodaja Ana Vezovišek.

Nadvse pomembno pa je tudi, da so cilji, ki si jih zastavimo, merljivi. »Včasih si res določamo cilje, ki so malce nerealni. Čeprav zagovarjam dejstvo, da je vsak cilj dopusten, pa je prav, da si pred končnim zastavimo tudi vmesne cilje, ki nam bodo pomagali iti naprej.«

Pridobivanje kondicije, ne v športu, niti financah, ni enostavno. Niti uspehi niso konstantni. A treba je vztrajati. »Napredek na začetku je lahko zelo velik. Tudi, ko greš prvič teči, je zelo težko, a si uspel. Potem pa veš, če se trudiš, lahko počasi napreduješ, prideš do nekega nivoja … A potem tudi malce nazaduješ. Pri finančni kondiciji je podobno. Moramo pa se zavedati, kaj so naši dolgoročni cilji, kaj si resnično želimo in če bomo vmes odnehali, bomo potrebovali veliko več energije, da se bomo vrnili na začetek, kot pa, če ves čas delamo male korake,« opozarja specialistka za financiranje in osebni proračun.

Biti moramo torej vztrajni, rezultati bodo vidni na dolgi rok, zato nikar ne obupajte. Če vas zanima več o tem, kako do dobre finančne kondicije lahko pridete s pomočjo prvega finančnega spletnega tečaja, si lahko ogledate TUKAJ.

Zakaj bi menjali banko, če pa lahko plačujemo več