ameriške predsedniške volitve

Letošnje leto bo v ZDA potekalo v znamenju predsedniških volitev. Za vlagatelje je ključno vprašanje, kakšen vpliv bo imela izbira predsednika na kapitalske trge in njihove portfelje. Kljub temu, da makroekonomski dejavniki, kot so stopnja inflacije, obrestne mere ali stopnja brezposelnosti, igrajo pomembnejšo vlogo, ne gre zanemariti potencialnega emocionalnega vpliva, ki ga lahko prinesejo volitve, še posebej ob soočenju dveh starih znancev, Joeja Bidena in Donalda Trumpa.

FINANČNI TRGI 2024: KAKO INVESTIRATI, DA BO PORTFELJ V ZELENEM?

Kapitalski trgi so v preteklosti po prenehanju dvigovanja obrestnih mer beležili občutno rast. Čeprav s popolno gotovostjo ne moremo napovedati, da se bo ta trend ponovil, nas statistika in zgodovina opogumljata, da je rast možna, čeprav je odvisna tudi od drugih dejavnikov …

Politika in kapitalski trgi: republikanci ali demokrati?

Zgodovinsko gledano zmaga ene ali druge politične stranke ni prinesla bistvenih razlik na kapitalske trge. Vendar pa ima vsaka stranka svoje specifike, zaradi katerih drugače vplivajo na ekonomijo in trge.

Na prvi pogled bi ocenili, da imajo republikanci zaradi podjetništvu prijazne naravnanosti boljši vpliv na kapitalske trge. Vendar raziskave kažejo, da temu ni čisto tako. Izkaže se, da s svojo znano politiko nižanja davkov podjetij, krčenja socialnih pravic in strožjo kontrolo nad proračunskimi izdatki ter bolj konzervativnim stališčem do nekaterih pravic ameriških državljanov (npr. vprašanje splava), ustvarijo med prebivalstvom bolj negativno klimo, ki postanejo med vlado republikancev bolj previdni.

Na drugi strani je življenje srednjega sloja, ki je za ameriško potrošnjo prebivalstva najbolj pomemben, pod vlado demokratov bolj sproščeno in zadovoljno. Ljudje se počutijo bolj varne in optimistično glede svoje finančne prihodnosti, kar vpliva na rast indeksa, ki meri razpoloženje ameriškega potrošnika. Ta je tako pripravljen več trošiti in s tem prispevati k višji gospodarski rasti, medtem ko je pod vlado republikancev bolj previden. Potrošnja prebivalstva pomeni več kot 70 % gospodarske rasti v ZDA. Višja potrošnja pomeni torej višjo gospodarsko rast, ta pa prinaša pozitiven vpliv tudi na kapitalske trge.

Biden ali Trump?

Predsedniške volitve ZDA 2024: Biden proti Trumpu

Letošnje volitve prinašajo ponovno soočenje med Joejem Bidnom in Donaldom Trumpom, kar lahko prinese dodatno dinamiko na trge. V primeru zmage Joeja Bidna analitiki ne pričakujejo večjih sprememb v politiki, ki bi lahko neposredno vplivale na trge, razen morda ohranitve obstoječih davčnih stopenj.

V primeru zmage republikanca Donalda Trumpa pa večina analitikov glede na njegova znana stališča in izkušnje z njegovim prejšnjim mandatom pričakuje sledeče:

  • dodatno nižanje davka podjetjem in korporacijam, ki ga je začel že v svojem prejšnjem mandatu. To pa pomeni pozitiven vpliv na dobiček podjetij in seveda tudi na ceno njihovih delnic. Pomeni pa tudi manj proračunskih sredstev, kar se bo poznalo pri krčenju socialnih pravic in posledično nezadovoljstvo najrevnejšega sloja prebivalstva.
  • najverjetneje hitrejše nižanje obrestne mere ameriške centralne banke FED, kar bo imelo sicer pozitiven vpliv na rast ameriškega gospodarstva, lahko pa prinese ponovno pregrevanje ekonomije in ponovno rast inflacije.
  • to pa bi imelo negativen vpliv na ameriške obveznice, kjer bi zahtevana donosnost lahko zrastla. Možna je tudi rotacija oz. prenos sredstev iz obveznic v delnice, kjer si vlagatelji obetajo višjo donosnost.
  • rast ameriške valute USD napram ostalim svetovnim valutam, kar pa je seveda slabo predvsem za trge v razvoju in njihova podjetja.
  • zaostritev trgovinskih sporov predvsem z Kitajsko, kar pa za svetovno ekonomijo ni dobra popotnica.
  • bolj restriktivna imigrantska politika, ki smo jo pri Trumpu že navajeni.

Na prvi pogled bi ocenili, da imajo republikanci zaradi podjetništvu prijazne naravnanosti boljši vpliv na kapitalske trge. Vendar raziskave kažejo, da temu ni čisto tako.

Trumpov vpliv na trge: analiza preteklosti je dobra napoved prihodnosti

Zmaga Donalda Trumpa leta 2016 je pokazala, kako lahko volitve vplivajo na kapitalske trge, pri čemer so ameriške delnice in delnice razvitih trgov zrasle, medtem ko so trgi v razvoju utrpeli padec. Ponovna izvolitev Trumpa bi lahko po mnenju vlagateljev imela podoben učinek, spodbujala ameriško gospodarstvo in kapitalske trge, a hkrati predstavljala izzive za trge v razvoju.

Spodnja tabela nam prikazuje, kako so kapitalski reagirali leta 2016 ob izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika:

Volitve v ZDA vedno prinesejo določeno mero negotovosti na kapitalske trge, a zgodovina kaže, da politična pripadnost zmagovalca ni nujno ključnega pomena za dolgoročno gibanje trgov.

Trumpova zmaga bi lahko spodbudila kapitalske trge z nižanjem davkov in agresivno monetarno politiko, a tudi prinesla izzive kot so pregrevanje ekonomije in trgovinski spori.

Bidnova zmaga pa bi verjetno pomenila večjo stabilnost s trenutno politiko.

Letošnje soočenje med Bidnom in Trumpom bo tako v vseh primerih malce začin0ilo in zaznamovalo dogajanje na kapitalskih trgih v letu 2024. Z zanimanjem ga bomo spremljali in analizirali še naprej!

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp
analiza januar 2024

V januarju 2024 so kapitalski trgi ponovno priča ključnim gibanjem in trendom, ki oblikujejo finančno krajino. Tokratni prispevek podrobno raziskuje, kako so se različni segmenti trga odzvali na najnovejše ekonomske kazalce, vključno z inflacijo, gospodarsko rastjo in stopnjo brezposelnosti, ter kako so te dinamike vplivale na vrednosti delnic, obveznic in kriptovalut. Vabimo vas, da si skupaj pogledamo podrobnejšo analizo tega, kaj se dogaja na kapitalskih trgih.

FINANČNI TRGI 2024: KAKO INVESTIRATI, DA BO PORTFELJ V ZELENEM?

Kapitalski trgi so v preteklosti po prenehanju dvigovanja obrestnih mer beležili občutno rast. Čeprav s popolno gotovostjo ne moremo napovedati, da se bo ta trend ponovil, nas statistika in zgodovina opogumljata, da je rast možna, čeprav je odvisna tudi od drugih dejavnikov …

Kapitalski trgi v začetku letošnjega leta dobro

V prvih dneh smo sicer doživeli manjšo korekcijo, kar pripisujemo tudi unovčevanju dobičkov preteklega leta.

Inflacija nekoliko višja

Makroekonomski kazalci in razmere v največjem svetovnem gospodarstvu so še vedno dobri in stabilni. Stopnja inflacije v mesecu decembru preteklega leta (objavljena v mesecu januarju 2024) je sicer zaradi višje cene nafte pričakovano nekoliko zrasla in sedaj znaša 3.4 %, kar pa na trge ni imelo bistvenega vpliva.

Računamo na soft landing

Stopnja gospodarske rasti v ZDA v zadnjem kvartalu lanskega leta je bila nepričakovano višja od napovedi analitikov in je tako prijetno presenetila. Tudi stopnja nezaposlenosti je še vedno stabilna in na rekordno nizkih nivojih, tako da je ameriška ekonomija trenutno daleč od recesije, ki so jo napovedovali najbolj črnogledi. Še vedno lahko torej računamo na mehak pristanek ekonomije (soft landing), ki pa kapitalskim trgom večje škode ne bi smel povzročiti.

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu januarju pridobil solidnih 2.9 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ta mesec japonske delnice, njihov primerjalni indeks MSCI Japan je pridobil 6.4 % (EUR). Najslabše pa ponovno azijske delnice, njihov primerjalni indeks MSCI Asia je izgubil  v januarju -3.8 %(EUR).

Obveznice pa v januarju v rdečem

Njihov evropski primerjalni indeks je tako izgubil -0.3 % (EUR).   

Vrednost ameriškega dolarja USD pa se je v januarju zvišala

Napram EUR je USD tako pridobil 1.7 %. Prav toliko pa so posledično pridobili tudi evropski vlagatelji v ameriške finančne naložbe. 

Vir: JP Morgan Review of markets over January 2024

Rast kripto valut je v januarju zastala

Rast vrednosti kripto valut je v januarju zastala in tako nekoliko razočarala pristaše tega naložbenega razreda. Pričakovanja so bila po veliki rasti v lanskem letu in tako težko pričakovani odobritvi izdaje in kotiranja indeksnih skladov kriptovalut s strani Ameriške komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC) velika. Niso pa se (še) uresničila.

Tako je Bitcoin v mesecu januarju izgubil dobra 2 % vrednosti (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Letos se nadejamo dveh večjih dogodkov, ki bodo morda ponovno vzpodbudili vlagatelje k investiranju:

  • ‘BTC Halving’ (reduciranje novo izdanih BTC) in posledično manjšo ponudbo, ki se pričakuje kmalu in
  • MiCA regulativa, ki bo stopila v veljavo v drugi polovici letošnjega leta in zakonsko urejala področje kripto valut v EU ter prispevala k večji varnosti in zaščiti vlagateljev.

BITCOIN (BTC)

Vir: Yahoo

Delnice nepremičninskega sektorja v januarju upadle

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja so po odličnem koncu lanskega leta v mesecu januarju upadle. Tako je eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor v mesecu januarju izgubil cca. 4 % vrednosti (EUR). Delno bi to lahko pripisali manj optimističnim napovedim predstavnikov ameriške centralne banke FED v zvezi z začetkom nižanja obrestnih mer, kar bi lahko imelo za nepremičninski trg zelo pozitivne posledice.  

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Makroekonomski kazalci in razmere na kapitalskih trgih so dobri, ponovno je zavladal optimizem in stabilnost.

Gospodarska rast je predvsem v razvitem svetu boljša od napovedi, stopnja zaposlenosti je še vedno na rekordno visokih nivojih, tako da težko rečemo, da je na vidiku recesija. Najbolj verjeten je v tem trenutku mehak pristanek globalne ekonomije, recesiji pa se bomo verjetno vsaj zaenkrat izognili. Tako ocenjujejo analitiki.

Če temu dodamo še upadanje inflacije in posledično konec dvigovanja obrestnih mer centralnih bank, lahko pričakujemo na kapitalskih trgih nadaljevanje zmerne rasti. Kakšna korekcija in unovčevanje dobičkov je sicer spričo trenutnih povišanih vrednotenj tečajev delnic nekaterih sektorjev vedno možno, kaj hujšega pa trenutno ni na vidiku.

Zniževanja obrestnih mer trenutno ni na vidiku

Zniževanja obrestnih mer, ki bi dala trgom dodaten pospešek, trenutno zaradi dobrega stanja ekonomije (vsaj pred poletnimi meseci) še ni pričakovati. Centralne banke za to preprosto nimajo razloga, saj ekonomija deluje dobro in stabilno. Prej kot FED bo verjetno začela z zniževanjem ECB, kot je napovedala tudi predsednica ECB Lagarde. Evropska ekonomija trenutno potrebuje več spodbude kot ameriška.

Ameriške volitve 2024

Če temu dodamo še ameriške predsedniške volitve in potencialno zmago najverjetnejšega republikanskega kandidata Donalda Trumpa, kjer smo možen pozitiven vpliv na kapitalske trge že omenili, bi nas lahko čakalo dobro leto.

Izvolitev Donalda Trumpa bi imela ugoden vpliv tudi na delnice ameriških farmacevtskih podjetij, ki jim Bidnova administracija grozi z omejitvami cen nekaterih zdravil. Trump zelo verjetno tega ne bo nadaljeval oz. bo te ukrepe preklical.

Makroekonomski kazalci in razmere na kapitalskih trgih so dobri, ponovno je zavladal optimizem in stabilnost.

Res pa je, da smo šele dobro vstopili v leto 2024, marsikaj nepredvidenega se še lahko zgodi. Trenutno pa na podlagi povedanega lahko ocenimo, da je verjetnost ugodnega razpleta na kapitalskih trgih kar velika. Upamo pa lahko samo, da se geopolitične razmere v svetu ne bodo zaostrile in da bo trpljenja ljudi kmalu konec. 

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp

Ali smo vlagatelji končno dočakali težko pričakovani konec poviševanja obrestnih mer s strani vodilnih centralnih bank? Vse kaže, da je temu res tako.

Visoki predstavniki centralnih bank, med katerimi izstopata predvsem Ameriška (FED) in Evropska centralna banka (ECB), so že ob koncu oktobra 2023 v svojih izjavah nakazovali, da nadaljnjih dvigov obrestnih mer ne načrtujejo. Ker ima tovrstno poviševanje poguben vpliv na kapitalske trge, jim glavni akterji niso povsem verjeli. Kljub njihovi skepsi pa so imele te izjave vendarle pozitiven učinek, saj so od takrat kapitalski trgi beležili opazno rast.

Znižanje inflacijske stopnje: vir optimizma

Novembra 2024 so svoje izjave ponovno potrdili, pri čemer jim je v veliko podporo služil tudi opazni padec inflacijskih stopenj v ZDA in EU. Ta sprememba je uspela prepričati celo najbolj skeptične vlagatelje, kar je vodilo do stabilizacije in zelenega trenda na kapitalskih trgih.

Kljub temu je pomembno omeniti, da inflacijska stopnja še vedno presega ciljno letno stopnjo inflacije centralnih bank, ki je postavljena na 2 %. Vendar pa je v zraku na kapitalskih trgih zdaj čutiti optimizem in stabilnost, ki sta v preteklih letih močno manjkala.

Zgodovinski pregled: gibanja kapitalskih trgov po dvigih obrestnih mer

Zanimivo je analizirati, kako so se kapitalski trgi gibali skozi zgodovino v obdobjih po zaključku dvigovanja obrestnih mer.

Pretekla gibanja kapitalskih trgov

Iz zgornjih podatkov lahko sklepamo, da so kapitalski trgi v preteklih štirih obdobjih, v letu po prenehanju dvigovanja obrestnih mer, beležili občutno rast. To velja tako za delnice kot za obveznice. Posebej izstopajo ameriške delnice s približno 20 % porastom. Prav tako vlivajo upanje obveznice, ki so kljub močnim padcem v letu 2022 še vedno v dolgu in tako ustvarjajo visoka pričakovanja. Čeprav s popolno gotovostjo ne moremo napovedati, da se bo ta trend ponovil, nas statistika in zgodovina opogumljata, da je rast možna, čeprav je odvisna tudi od drugih dejavnikov.

Inflacija pada

Tudi nedavno objavljeni ekonomski podatki za mesec december 2023 so dodatno okrepili pozitiven trend na kapitalskih trgih in krepili zaupanje, da nadaljnjih dvigov obrestnih mer ne bo. V ZDA je bilo opaziti še dodatno, čeprav manjše, znižanje letne stopnje inflacije, ki je sedaj padla za 0.1 % in znaša 3.2 %. V državah EU, zlasti v območju evra, je bil padec inflacije bolj izrazit, kar je privedlo do letne inflacijske stopnje 2.4 %, ki je že znotraj sprejemljivih meja.

Še bolj ključno je, da so se začeli umirjati tudi glavni dejavniki, ki spodbujajo inflacijo, kot so stopnja zaposlenosti, rast plač in potrošnja prebivalstva, in ne kažejo več trenda rasti. Kljub temu so ti dejavniki še vedno na pozitivnih ravneh, kar je vitalnega pomena za zdravje ameriške in posledično svetovne ekonomije. To nam prinaša dodatno olajšanje, saj se s tem oddaljujemo od grožnje svetovne recesije.

Napoved je optimistična

Trenutno analitiki napovedujejo ‘mehak pristanek’ (soft landing) gospodarstva, kar predstavlja izjemno ugodno novico za kapitalske trge v letošnjem letu. V primeru recesije bi namreč delniški trgi verjetno doživeli občutne padce vrednosti, zato je takšna napoved še posebej pomembna.

Geopolitične napetosti in njihov vpliv

Vredno je omeniti tudi trenutna vojna žarišča, kot so izraelsko-palestinski konflikt in še vedno trajajoča rusko-ukrajinska vojna, ki ostajajo nerešena. Kljub njihovi človeški in moralni nesprejemljivosti, ti konflikti zaenkrat na kapitalske trge nimajo opaznega vpliva. Čeprav smo v preteklosti izrazili zaskrbljenost, da bi lahko ti spopadi zaradi svoje geografske lege povzročili porast cen energentov, s tem pa višjo inflacijo, se to na srečo (za zdaj) ni zgodilo. Cene surove nafte so se stabilizirale in se vrnile na zgodovinska povprečja, ne prispevajo pa k nadaljnjemu dvigu inflacije.

Zaključek letošnjega leta na kapitalskih trgih: optimizem in zmagovalne statistike

Na kapitalskih trgih je zaključni mesec preteklega leta spričo optimističnih makroekonomskih razmer pričaral nasmehe na obraze vlagateljev. Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu decembru pridobil skoraj 4 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov so najbolje kotirale evropske delnice; primerjalni indeks MSCI Europe je pridobil 3.9 % (EUR). Najslabše pa so se tokrat izkazale azijske delnice; njihov primerjalni indeks MSCI Asia je pridobil (še vedno solidnih) 2.3 % (EUR).

Vir: JP Morgan Review of markets over December 2023

Decembrski vzpon obveznic in padec vrednosti USD

Obveznice so v decembru dosegle odlične rezultate. Najavljeno prenehanje dvigovanja obrestnih mer je imelo na obvezniške naložbe izjemno pozitiven vpliv. Evropski primerjalni indeks obveznic je tako v tem mesecu pridobil zavidljivih 3.3 % (EUR).

Po drugi strani pa je ameriški dolar (USD) v decembru izgubil na vrednosti v primerjavi z evrom (EUR), z znižanjem za 1.2 %. To zmanjšanje je imelo neposreden vpliv tudi na evropske vlagatelje v ameriške finančne naložbe, ki so prav tako utrpeli enakoprocentno izgubo.

Kriptovalute tudi v decembru odlično

V decembru so imeli vlagatelji v kriptovalute dodaten razlog za zadovoljstvo, saj so te valute nadaljevale svoj vzpon. Ključni razlog za to rast je verjetna skorajšnja odobritev izdaje in kotiranja indeksnih skladov kriptovalut s strani Ameriške komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC). Ti skladi naj bi sledili vrednostim izbranih kriptovalut in s tem naj bi se povečalo povpraševanje, kar bi posledično vplivalo na njihovo vrednost. Vsaj tako menijo analitiki.

Dvigi vrednosti kriptovalut in prihajajoči regulativni izzivi

Vendar pa je pomembno opozoriti, da bodo novi indeksni skladi kriptovalut podvrženi enakim davčnim regulativam kot ostale kotirajoče delniške in obvezniške naložbe. Ob prodaji bo v primeru dobička treba plačati davek v skladu z davčnimi zakoni države rezidenta.

Primer tega je Bitcoin, ki je v decembru pridobil več kot 10 % vrednosti (EUR), kar je razvidno iz spodnjega grafa. Poleg tega izpostavljamo še dodatne dejavnike, ki bi lahko vplivali na rast kriptovalut. Med njimi je ‘BTC Halving’, kar pomeni zmanjšanje števila novo izdanih BTC, in sicer se to pričakuje v začetku tega leta. To bi lahko zaradi manjše ponudbe povečalo vrednost Bitcoinov. Jeseni pa bo v EU stopila v veljavo regulativa MiCA, ki bo zakonsko urejevala področje kriptovalut, s čimer bi lahko povečala varnost in zaščito vlagateljev in jih vzpodbudila k investiranju.

Vir: Yahoo

Delnice nepremičninskega sektorja končno v zelenem

Napoved konca dvigovanja obrestnih mer je imela očitno pozitiven učinek tudi na nepremičninski sektor, ki je znan po svoji visoki občutljivosti na obrestne mere. Delnice v nepremičninskem sektorju so v tem obdobju doživele pravi preporod. Eden izmed najuspešnejših indeksnih skladov, usmerjenih v globalni nepremičninski sektor, je v decembru zabeležil več kot 11 % rast vrednosti, kar je jasno razvidno iz priloženega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Kot smo že omenili, trenutno prevladujejo pozitivne razmere na kapitalskih trgih. Optimizem in stabilnost, ki sta v zadnjih letih zaradi naraščajoče inflacije in posledičnega zviševanja obrestnih mer centralnih bank manjkala, sta se vrnili. Kljub temu pa obstaja med vlagatelji nekaj zaskrbljenosti glede napovedi podjetij in korporacij, ki so ob zadnjih sicer dobrih rezultatih tretjega kvartala minulega leta za četrti kvartal napovedali možno poslabšanje poslovanja. Dolgotrajno povišane obrestne mere in višji stroški poslovanja bi lahko vplivali na rezultate podjetij, kar bo bolj jasno ob objavah rezultatov za četrti kvartal, ki se začenjajo ta mesec.

Špekulacije na obzorju

Novi dvigi obrestnih mer niso več glavna skrb analitikov in vlagateljev. Trenutno se na radarju pojavljajo špekulacije o možnem začetku zniževanja obrestnih mer, kar bi še dodatno spodbudilo rast na kapitalskih trgih. Nekateri najbolj drzni napovedujejo začetek zniževanja že v marcu letošnjega leta. Nekaj rasti obveznic v zadnjih dneh je morda že odsev teh pričakovanj. To je sicer možno, bi pa morali tekoči ekonomski podatki zniževanje obrestnih mer izdatno podpreti, kar pa je trenutno nemogoče napovedati.

V začetku leta 2024 je najboljša strategija uživati v trenutnih optimističnih razmerah.

Za nas, vlagatelje, je trenutno najboljša strategija uživati v trenutnih optimističnih razmerah. Po dolgem obdobju negotovosti in preizkušenj si to nedvomno zaslužimo. Kljub temu pa ne smemo pozabiti, da nas zgodovina uči o hitrih in nepredvidljivih spremembah razmer na trgih. Zato je modro biti vedno pripravljen na morebitne obrate, hkrati pa izkoristiti trenutke brezskrbnosti, ko se ti ponudijo.

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp
Analiza kapitalskih trgov: dinamika in odpornost v negotovih časih

Ko listamo po straneh ekonomske zgodovine letošnjega oktobra, se nam razkrivajo presenetljiva nova poglavja v kroniki kapitalskih trgov. Ti podatki ne samo da osvetljujejo trenutno sliko ameriškega gospodarstva, ki preseneča z robustnostjo na področju zaposlovanja, ampak tudi oblikujejo pričakovanja o nadaljnjih potezah Federalnih rezerv v odgovor na ekonomske izzive. V času, ko geopolitične napetosti nezadržno nihajo in ko je vsak ekonomski indikator pod drobnogledom, se pojavlja ključno vprašanje: Kakšni so obeti za naše naložbe in kako bodo prihodnji ekonomski valovi vplivali na vrednotenje kapitalskih trgov? Ta članek ponuja poglobljen vpogled v oktobrske dogodke in analizo, ki razkriva, kako lahko nihanja na trgu dela, inflacija, korporativni dobički in mednarodne napetosti oblikujejo prihodnost naših investicij.

Presenetljiva robustnost ameriškega trga dela

Oktobrski ekonomski podatki so odprli nova poglavja v zgodbi o kapitalskih trgih. Predvsem so razkrili, kako se je ameriško gospodarstvo odzvalo s presenetljivo visokim številom novih delovnih mest, kar kaže na robustnost trga in odsotnost takojšnje nevarnosti recesije. Ta vztrajna gospodarska moč je sprožila pričakovanja o nadaljnjih dvigih obrestnih mer s strani ameriške centralne banke (FED), kar ima pomembne posledice za vrednotenje naših naložb na kapitalskih trgih. Vendar pa odpor do recesije in aktivno zaposlovanje podjetij dajeta upanje, da so prihajajoči ekonomski izzivi morda le prehodne narave.

Inflacija in monetarna politika: dvoumni signali za vlagatelje

Zadnji podatki o inflaciji v ZDA so za vlagatelje prinesli mešane občutke. Septembrska letna inflacijska stopnja, ki je ostala na 3,7 %, in rahlo povečanje na mesečni ravni za 0,4 %, predvsem zaradi vzpona cen energije, sta ponovno vžgala razprave o prihodnjih potezah ameriške centralne banke (FED) glede obrestnih mer. To ni edini dejavnik, ki bi lahko zamajal stabilnost trgov; geopolitične napetosti, kot je nedavni konflikt med Izraelom in Palestino, imajo zgodovinsko gledano vpliv na cene nafte in lahko povečajo tveganje za svetovno recesijo. Ekonomisti in tržni analitiki opozarjajo na te povezave in morebitne dolgoročne posledice, če bi se konflikt razširil na širšo regijo.

Korporativna vzdržljivost in premagovanje pričakovanj

Oktobrska razkritja poslovne uspešnosti globalnih podjetij za tretje četrtletje leta kažejo na presenetljivo odpornost proti pričakovanjem o upočasnitvi gospodarske rasti. Izmed podjetij, ki sestavljajo indeks S&P 500 in so svoje rezultate že delila z javnostjo, jih je cca. 80 % preseglo analitična pričakovanja – razveseljujoč dosežek, ki presega dolgoletno povprečje. Tudi v absolutni vrednosti te objave kažejo v povprečju na kvartalno rast prihodkov na delnico (EPS – earnings per share), kar je prav tako nad pričakovanji analitikov, ki so napovedovali upad. Ta trend ni samo znak moči teh podjetij, ampak tudi kaže, da visoke obrestne mere do sedaj niso vplivale na njihove prihodke in dobičke na način, kot so mnogi predvidevali. Kar je seveda dobra novica.

Sektorski utrinki: IT in zdravstvo v luči kapitalskih trgov

Podrobnejši vpogled razkriva, da je sektor informacijskih in komunikacijskih tehnologij nadaljeval s trdno rastjo, medtem ko so podjetja v energetiki in farmaciji objavila slabše rezultate. Izstopajoči so bili tudi oktobrski poslovni izidi tehnoloških velikanov iz skupine FAAMG, ki so konsistentno poslovali nad pričakovanji analitikov. To ne le potrjuje njihov tržni položaj, ampak nakazuje tudi, da sektor informacijskih tehnologij ostaja ključni igralec na poti k gospodarskemu napredku in inovacijam.

ZAKAJ SE KAPITALSKI TRGI NISO BOLJ POZITIVNO ODZVALI NA DOBRO POSLOVANJE PODJETIJ?

Visoka vrednotenja delnic in strah pred novimi dvigi obrestnih mer so kljub dobremu poslovanju podjetij vzrok za zadržan odziv trgov. Pa seveda tudi izjave predstavnikov svetovnih podjetij in korporacij, ki so ob objavah kvartalih rezultatov povečini napovedali, da v zadnjem kvartalu letošnjega leta pričakujejo poslabšanje poslovnih rezultatov. Analitiki vidijo v tem glavne razloge za pomanjkanje nakupnega zagona med vlagatelji.

Oktobrski pregled primerjalnih indeksov kaže na izgube vrednosti delnic na globalnih trgih. MSCI WORLD je zabeležil padec za 2.7 % (EUR), primerjalni indeks MSCI USA se je nekoliko bolje odrezal z izgubo 2.1 % (EUR). Delnice trgov v razvoju so utrpele največje izgube, saj je njihov primerjalni indeks MSCI EM padel za visokih 3.7 % (EUR).

V oktobru so obveznice nadaljevale negativni trend, saj so vlagatelji in analitiki ocenili, da bodo povišane obrestne mere trajale dlje, kot je bilo sprva pričakovano. Posledično je to povzročilo zvišanje zahtevanih donosov obveznic, kar se odraža v padcu globalnega primerjalnega indeksa obveznic za -1 % (EUR).

Vrednost ameriškega dolarja (USD) je v oktobru rahlo narasla zaradi skrbi vlagateljev o možnih nadaljnjih povišanjih obrestnih mer s strani Ameriške centralne banke (FED). Napram EUR je USD pridobil 0.2 %. Prav toliko pa so posledično pridobili tudi evropski vlagatelji v ameriške finančne naložbe.

KRIPTOVALUTE DOŽIVELE V OKTOBRU PREPOROD

V oktobru so kriptovalute ponovno pritegnile pozornost naložbenega sveta, saj so po dolgem obdobju stabilnosti ali padanja vrednosti zabeležile izrazito rast. Bitcoin, kot vodilna kriptovaluta, je svojim vlagateljem prinesel več kot 25 % (EUR) rasti, kar se jasno odraža v spodnjem grafu. Ta pozitiven obrat lahko pripisujemo več dejavnikom, ki obetajo spremembe na trgu kriptovalut.

Eden izmed morebitnih razlogov za to nepričakovano rast bi lahko bil t.i. ‘BTC Halving’ (reduciranje novo izdanih BTC), ki je predviden za zgodnje leto 2024, in predstavlja zmanjšanje števila Bitcoinov, ki se jih sprosti v obtok preko rudarjenja, kar bi lahko vodilo do zmanjšanja ponudbe in posledično povečanja vrednosti. Poleg tega pa naj bi jeseni leta 2024 stopila v veljavo MiCA regulativa v Evropski uniji, ki bo kriptovalute postavila pod jasnejši regulativni okvir, zagotavljala večjo varnost vlagateljem in potencialno spodbujala investicijsko aktivnost.

DELNICE NEPREMIČNINSKEGA SEKTORJA KAR NE NAJDEJO DNA

Delnice v globalnem nepremičninskem sektorju so v oktobru nadaljevale svoj padec. Eden izmed vodilnih indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, je v mesecu oktobru izgubil skoraj 5 % vrednosti.

Nepremičninski trg

KAJ LAHKO PRIČAKUJEMO V PRIHODNJE?

Nedavne izjave vodilnih iz Ameriške (Fed) in Evropske centralne banke (ECB) so nakazale premor v ciklu dvigovanja obrestnih mer, ki je bil namenjen boju proti inflaciji. Ta novica je vlagateljem dala nekaj olajšanja, saj za zdaj nova povišanja niso v načrtu, čeprav skeptiki opozarjajo na zanesljivost takšnih napovedi. Po drugi strani pa centralne banke ne signalizirajo nižanja obrestnih mer, kar kaže na možnost, da bodo trenutno visoke obrestne mere vztrajale. Do zdaj povišane obrestne mere niso povzročile občutne škode podjetjem, vendar obstaja negotovost glede trajanja tega trenda. Če bi se obdobje visokih obrestnih mer zavleklo, bi se to lahko začelo odražati v poslovnih rezultatih. Zato je ključno, da ostanemo pozorni na prihodnje poslovne izkaze podjetij, saj bodo ti ključno vplivali na gibanje kapitalskih trgov in uspešnost naših investicij.

Izraelsko-palestinski konflikt: potencialni učinki na globalno ekonomijo in naftne cene

Trenutno se svet sooča z novo geopolitično grožnjo: izbruhnil je spopad med Izraelom in Palestino. Medtem ko so podrobnosti in možne posledice tega konflikta tema za politične analitike, je pomembno razmisliti o vplivu, ki ga lahko ima ta konflikt na svetovno ekonomijo in kapitalske trge.

Običajno imajo lokalni spopadi omejen vpliv na trge: po začetnem padcu se razmere običajno hitro stabilizirajo in vrednosti se vrnejo na predhodne ravni. Če pa konflikt preseže lokalne meje in se v njega vpletejo sosednje države ali celo globalne sile, so lahko posledice precej bolj resne.

Posebno pozornost si zasluži vpliv takšnih spopadov na cene nafte. Ker je večina naftnih proizvajalk locirana na Bližnjem vzhodu, lahko že najmanjši nemiri privedejo do prekinitev v dobavi, kar posledično pogosto vodi v višanje cen nafte.

Višje cene nafte pa imajo, kot vemo, učinek na povečanje inflacije. Za svetovno ekonomijo to sedaj, ko se svet še ni izvil iz krempljev visoke inflacije, vsekakor ni dobrodošlo. Povzroča lahko pritisk na centralne banke, da dvigujejo obrestne mere, kar je v trenutnih okoliščinah, ko so obrestne mere že visoke, lahko predhodnik globalne recesije. Recesija pa je za kapitalske trge vedno slaba novica. Torej, veliko je odvisno od obsega in dolžine trajanja konflikta.

Zato nam ne preostane drugega, kot da upamo na prevlado razuma in da se bo konflikt preselil iz bojišč nazaj k pogajalskim mizam. Mirna rešitev bi ne le preprečila nadaljnje človeške in ekonomske izgube, ampak bi tudi zagotovila stabilnost na kapitalskih trgih in v svetovni ekonomiji.

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!
Kdor deli, znanje podari.
Facebook
Twitter
LinkedIn
WhatsApp
PRIDOBITE DO 4 % LETNIH OBRESTI

Poglejmo si, kako izgleda tipični ‘keš čvek’ v praksi …

“Ooo, gospod Višek, je pa minilo že sedem laških let! Kako ste kaj, kako familja?”

“Ja, dober dan, gospod Šparovc, od kdaj sva pa midva tako formalna? Še zmeraj sva iste izpite polagala pa iskala krivine. 😀 Vrhunsko smo, hvala! Kaj bo novega?”

Janez Šparovc: “Ja slišal sem, da si zdej finančni guru. Daj, ti boš vedel, kje se dandanes denar splača naložit? Na banko? Pod povšter? V štumf?”

Mare Višek: “Haha, ja štumf je vedno dobra izbira! Ampak resno, veš, da večina bank v Sloveniji ponuja take mizerne obresti, da bi bilo skor boljše denar zakopat na vrtu, pa računat na to, da kaj požene?”

Janez: “Resno? Zakaj pa? Midva z Marjano imava oba denar na banki. Kje pa češ drugje …? Ne grem se jst tistih kriptoscen. Ni to za mene.”

Mare: “Ja, sej razumem. Da ne boš mislil – večina Slovencev ima denar na banki. Najlažje je. Tja dobiš plačo, tam se ti počasi nalaga … Če se ga dost nakaplja, se zmeniš še za kak varčevalni račun, na kar ti ponudijo kao “bolane” obresti za vezavo … V resnici pa ves keš, ki ti na banki leži, bogati samo banke, ne tebe.
Ampak obstajajo alternative, kjer lahko tvoj denar dejansko dela več za tebe. In niti ni tako pomembno, ali tja samo nalagaš plačo ali varčuješ. Tako ali drugače ti ta denar “leži” na računu. In karkoli ti leži, ti na bankah dobesedno trohni. Medtem ko ti lahko kje drugje cveti.”

Janez: “O, lejga poeta. 😀 Sem že pozabil, kako si osvajal na faksu … Ne, ampak resno. Brez zamere Mare, ampak mi zvenijo tole res floskule. Oziroma mi zveni, kot da mi prodajaš neke “quick fix” rešitve oziroma neke semi-dobičkarske sheme, po katerih bom samo še hitreje v minusu.”

Mare: “Joj, ne … Ne govorim o nekih tveganih naložbah. Ne mešat tega. Ne, ne …tukaj se ne gre za to, da bi moral svoj denar vlagat v neke sumljive produkte. Brez skrbi, ničesar ti ne prodajam.”

Janez: “Sem že mislu, da mi boš še ti zdaj začel prodajat kriptovalute. V tem primeru pa raj izberem zakopavanje denarja na vrtu. Ka pa veš, mogoče pa obrodi – ko krompir. Letos ga ni blo mal!”

Mare: “Haha, ne, ne govorim o kriptovalutah pa tut denarja vam ne bo treba okopavat spomlad. Govorim o neo-bankah in skladih denarnega trga.”

Janez: “In to je …”

Mare: “A veš, kak je to … A se spomiš ti Kivi Bara, v katerga smo hodli ko mulci na kavo? Pa nisi glih vedu, al je bila skuhana iz petrkrat prekuhanga zoca, al dejansko niso znal boljše kave skuhat?”

Janez: “Pa jaaa … Tam smo bli inventar. O moj Bog, ne morem verjet, kje smo včas pohajal … Sam je blo fajn.”

Mare: “Valda. No, ampak danes pa hodiš na kofe v HipsterKafič, ane, dol v centru? Kjer boš dejansko pil Nitro Cold Brew al pa pravo turško kavo.”

Janez: “Ja itak. Ne sam, da je divje boljša kava, še plac je fenomenalen. Pa ko si grem poštet, me kava celo cenej pride, kolker bi me v Kiviju, kjer si mogu še takratkega zraven spit, da si jo razkužu. Hahaha …”

Mare: “Ja, no, o tem ti govorim.”

Janez: “Čak … to sva zdej zašla. Kaj ma to veze z mojo plačo al pa prihranki?”

Mare: “Ja, ti svojo plačo še vedno nosiš v Kivi Bar. Namest v HipsterKafič. In te to več stane pa še manj dobiš za to ceno.”

Janez: “Aha, torej če te prav razumem, mi hočeš povedati, da bi moral svoj denar premakniti iz ‘Kivi Bara’ v ‘HipsterKafič’ …?

Mare: “Ja.”

Janez: “ … kjer bom dobil za to več obresti?”

Mare: “Ja.”

Janez: “In bom dejansko profitiral od tega, da imam svoj keš pri njih?”

Mare: “Ja. Točno tako! In ne samo to, ti novi “Hipster Kafiči” so isto varni kot tradicionalne banke. Samo da ti dajo več za tvoj denar.”

Janez: “Čak, a ti resno misliš, da bi jaz moral vse svoje prihranke premaknit iz banke, kjer sem že 20 let, v neko novo ‘kavarno’, za katero še niti slišal nisem?”

Mare: “Ne pravim, da moraš vse premaknit. Ampak mogoče pa lahko začneš z majhnim zneskom, pa vidiš, kako ti gre. Kot ko si prvič poskusil Nitro Cold Brew. Iz firbca, a ne? Kak ti je blo? Najprej si bil skeptičen, ampak potem si ugotovil, da ti je epska.”

Janez: “Hehe, res je. Ampak kaj pa če se ta ‘HipsterKafič’ zapre? Kaj se zgodi z mojim denarjem?”

Mare: “Dobo vprašanje! No, ti ‘Hipster Kafiči’ so regulirani in varovani, tako kot tradicionalne banke. Torej, če se zaprejo, tvoj denar ni izgubljen. Ampak verjemi mi, ko ti rečem, da so te alternative zelo stabilne. Jaz, moja familja, moja cela ekipa imamo tam svoj denar. Že leta … Ne bi ogrožal svoje družine in podjetja.”

Janez: “Zanimivo … Mogoče bi res moral razmislit o tem. Ampak kaj pa če se odločim, da hočem svoj denar nazaj? Ne vem, tamala bo hitro rabla pomoč, ko gre naslednje leto na faks … Ali je potem denar isto vezan ali lahko dostopam do njega kadarkoli?”

Mare: “Ne, sploh ne. To je kot naročanje kave za popeš v HipsterKafiču. Ko jo rabiš, jo vzameš in greš. Tvoj denar je vedno dostopen. Ni vezav.”

Janez: “Sam jst tega ne morem verjet … Pa noben se o tem ne pogovarja pri nas na šihtu … al pa kjerkol ..”

Mare: “Glej, moja ekipa je ravnokar delala analizo celotnega denarnega trga. Vse smo raziskali, kje v Sloveniji dobiš za svoj denar največ. Nič nimamo od tega, ker s temi raziskavami v bistvu tudi mi za svoje stranke ugotavljamo, kje naj hranijo svoja sredstva. Da jim lahko bolje svetujemo. In nas je res presenetilo, kakšne boljše možnosti obstajajo in da Slovenci še vedno masovno nabiramo denar na bankah. 26 milijard keša leži na naših bankah! Ždi!! In okorišča koga? Samo banke. Ti celo plačaš, da imaš lahko račun pri njih odprt, da se ti tja zliva plača.

Janez: “Oprost, sam men je to noro. Torej pod črto mi hočeš rečt, da se mi kjerkoli drugje splača hranit keš, kot na banki? In da je v teh neo-bankah in skladih veliko cenejše že hranit denar, kje pa šele obresti, ki jih dobim za svoj denar?

Mare: “Jap.”

Janez: “In zakaj tega nihče ne ve?”

Mare: “Mislim, da bankam to ni glih najbolj v interesu … Pa sej veš, kakšni smo Slovenci. Se držimo enih reči ko pijanec plota, ker je vse novo čisto preveč strašljivo. Četudi bi nam fajn koristlo.”

Janez: “Ma, to si mi zdaj res dal msilit. Kaj predlagaš, naj zdaj naredim?”

Mare: “Predlagam ti, da prebereš analizo, da boš videl konkretne zneske, koliko dobiš za svoj denar na svoji trenutni banki, koliko pa bi dobil recimo na neo-banki. Malo si preglej analizo pa preveri cifre in z Marjano razmislita. Iskreno, zdajle je čas za to potezo. Je že pozno, glede na to, da te alternatve obstajajo že dolgo na trgu. Ampak zdajle je pa res zadnji čas, da naredita ta premik. V glavnem, preglej cifre, primerjajta in se pomenita. Če pa potrebuješ potem kakšno pomoč pri odločitvi, kam boš prenesel denar, koliko bi ga prenesel, pa veš, kje me najdeš. Z veseljem vama pomagam.”

Janez: “Stari, hvala. Tole si pa res moram prebrat.”

Mare: “Z veseljem, Janez.”

Janez: “Ampak maš pa čas, da ti častim eno kavo v HipsterKafiču, a? Nimaš samo ti tako vlkih novic. “

Mare: “Z veseljem. Povej, kaj je novega na železnicah?”

Janez: “Uf! A veš, da so zamenjal …“

Kot ste lahko prebrali v zgornjem dialogu med gospodom Viškom in gospodom Šparovcem, je svet financ poln možnosti, ki jih morda še ne poznate. Včasih je vse, kar potrebujemo, prijatelj, ki nas opomni na boljše alternative, ki so na voljo.

V podjetju Vezovišek & Partnerji smo se poglobili v svet financ in pripravili temeljito analizo denarnega trga v Sloveniji. Naš cilj je bil razumeti, kje lahko vaš denar najbolje deluje za vas. Rezultati so bili presenetljivi in verjamemo, da bi vam lahko koristili.

Če želite izvedeti več o tem, kje lahko vaš denar resnično cveti, vam toplo priporočamo, da si prenesete našo analizo. V njej boste našli konkretne podatke, primerjave in nasvete, ki vam bodo pomagali pri odločitvah o vaših financah.

Ne dovolite, da vaš denar leži neizkoriščen. Dovolj je bilo kofetkanja v Kivi Baru. Odkrijte možnosti, ki so vam na voljo, in naredite premik v pravo smer. Vaše finance si zaslužijo najboljše! Vi pa še več.

V svetu naložb so farmacevtske delnice vedno pritegnile veliko pozornosti. V zadnjem času pa se mnogi vlagatelji sprašujejo, kaj se dogaja z njihovimi naložbami v tem sektorju. Vlaganje v farmacevtske delnice je v preteklih letih prineslo izjemne donose, vendar je leto 2023 prineslo svoje izzive. Pogledali smo septembrske rezultate na kapitalskih trgih in jih primerjali s trendi, ekonomskimi dejavniki in pričakovanji analitikov glede prihodnosti farmacevtskih delnic.

Trenutna dinamika farmacevtskih delnic: Primerjava z glavnimi indeksi

Mnogi vlagatelji, navajeni na visoke donose iz preteklih let, se sprašujejo o trenutnem stanju farmacevtskih delnic v svojem portfelju. Kljub spodbudnim ekonomskim podatkom iz ZDA v septembru, finančni trgi niso pokazali optimizma.

Iz spodnjega grafa je razvidno, da je eden izmed vodilnih indeksnih skladov, specializiran za vlaganje v farmacevtske delnice, v preteklih petih letih dosegel skoraj 70 % donos. Kljub temu je letos njegova vrednost ostala nespremenjena. S tem je zaostal za glavnimi delniškimi indeksi razvitih trgov za več kot 10 %, še bolj pa za indeksom S&P 500.

Vir: Yahoo

Razlogi za upad vrednosti pri vlaganju v farmacevtske delnice

Obstaja več razlogov za trenuten upad pri vlaganju v farmacevtske delnice:

  1. Posledice korona krize: Farmacevtski sektor je med krizo zaradi povečane porabe svojih proizvodov in višjih izdatkov za zdravstvo doživel rast. Vendar se je po krizi povpraševanje zmanjšalo, kar je vplivalo na zmanjšanje dobičkov in vrednosti delnic.
  2. Značilnosti farmacevtskega sektorja: Ta sektor je znan kot ‘defenzivna panoga’. Po koncu krize in obnovi gospodarstva kapital raje teče v ‘ciklične panoge’, kar pomeni premik kapitala stran od farmacevtskih delnic.
  3. Politika ZDA: Ključni razlog je napoved Bidnove administracije o znižanju izdatkov za zdravstvo, kar je vplivalo na zmanjšanje povpraševanja po farmacevtskih delnicah.

 

V preteklem letu je Bidnova administracija v ZDA uvedla zakonodajo z imenom ‘Inflation Care Act’. Ta zakon, med drugim namenjen boju proti inflaciji, uvaja regulacijo cen določenih zdravil, katerih cene so v nedavnem času drastično narasle, s čimer so prispevale k povečani inflaciji. Zanimivo je, da je Medicare, ameriški zdravstveni program za seniorje nad 65 let, ki prej ni imel pristojnosti pri določanju cen zdravil, s tem zakonom pridobil moč v oblikovanju cenovne politike za določena zdravila farmacevtskih družb. Ta poteza je sprožila močan odziv in nasprotovanje s strani farmacevtske industrije, kar je vlagatelje naredilo previdne. Zaradi tega se je povpraševanje po farmacevtskih delnicah zmanjšalo, kar je vodilo k nižji donosnosti teh delnic.

Statistično je september za finančne trge pogosto označen kot najslabši mesec. Kot prikazuje graf, povprečna mesečna donosnost ameriškega delniškega indeksa Dow Jones Industrial Average (DIJA) od leta 1986 to potrjuje.

Vzroki za to niso jasni. Nekateri analitiki menijo, da je razlog v večjih izdatkih gospodinjstev septembra (začetek šolskega leta, nakupi po dopustih), zaradi česar prodajajo finančne naložbe. Drugi pa verjamejo, da je vzrok bolj psihološke narave.

Po poletnem oddihu, ko smo polni optimizma in sproščenosti, nas vsakdanje življenje hitro vrne na realna tla, kar lahko poveča občutek negotovosti in vpliva na razpoloženje vlagateljev. Kljub temu ostaja dejstvo, da konkretnega razloga za to ni doslej še nihče natančno določil.

Vpliv ekonomskih podatkov na dinamiko finančnih trgov

V zadnjem času opažamo, da pozitivni ekonomski indikatorji ne prinašajo vedno pričakovanega optimizma na finančne trge, kar je pomembno poudariti pri vlaganju v farmacevtske delnice. Kateri ekonomski podatki so v ospredju? Septembrska poročila kažejo na močan storitveni sektor v ZDA, ki igra ključno vlogo v ekonomiji. Poleg tega so bile napovedi gospodarske rasti v ZDA za letošnje leto navzgor revidirane, potrošnja prebivalstva pa ostaja stabilna. Kljub temu ti pozitivni signali niso sprožili pričakovanega optimizma med vlagatelji na finančnih trgih.

Odločitve centralnih bank in njihov vpliv na trge

V zadnjem času je med vlagatelji narasel strah pred morebitnimi dvigi obrestnih mer s strani Ameriške centralne banke (FED). Kljub skrbem mnogih ekonomistov in analitikov, višje obrestne mere do zdaj niso negativno vplivale na ameriško ekonomijo.

Zaskrbljenost se je okrepila s septembrsko objavo letne stopnje inflacije v ZDA. Ta se je (v nasprotju z dosedanjim trendom) za mesec avgust povečala na 3,4 %. Čeprav to ni bilo popolno presenečenje, saj so analitiki napovedovali rast inflacije zaradi višjih cen energentov, je vseeno vplivalo na tržno razpoloženje.

Finančni trgi zdaj pričakujejo še en dvig obrestnih mer v ZDA letos. FED v septembru ni zvišal obrestnih mer, vendar je nakazal, da bodo obrestne mere verjetno ostale povišane dlje časa, kot je bilo prvotno predvideno. To je povzročilo padec tečajev delnic in obveznic. Po drugi strani je Evropska centralna banka (ECB) v septembru dvignila obrestne mere, vendar je napovedala, da v tem letu dvigov ne načrtuje več.

Te odločitve so vplivale na tečaj ameriškega dolarja (USD), ki je napram evru (EUR) kar znatno pridobil na vrednosti.

Globalne ekonomske napovedi

Sveže analize kažejo, da se je verjetnost recesije v ZDA za prihodnje leto zmanjšala, kljub prejšnjim napovedim analitikov. Zahvaljujoč robustnosti ameriške ekonomije, večina sedaj predvideva “mehak pristanek” ali ‘soft landing’. To je za finančne trge v prihodnosti spodbudna novica.

Vendar pa recesija prinaša številne izzive, kot so:

  • zmanjšana kupna moč,
  • upad potrošnje,
  • slabši poslovni rezultati in
  • večja stopnja odpuščanja, kar vodi v padec vrednosti delnic.

Kljub temu pa nedavni podatki o povečani zadolženosti ameriških gospodinjstev nakazujejo, da je pot do stabilnosti še dolga, kar povečuje tveganje za morebitno recesijo.

V septembru je globalni primerjalni indeks razvitih trgov MSCI WORLD zabeležil padec za 1.9 % (v EUR), kot kažejo podatki v nadaljevanju. Med razvitimi trgi so se v tem mesecu najbolje odrezale britanske delnice, saj je njihov primerjalni indeks MSCI UK zrasel za 1.7 % (v EUR). Po drugi strani so delnice trgov v razvoju ostale stabilne z minimalnim padcem njihovega primerjalnega indeksa MSCI EM za 0.1 % (v EUR).

Vpliv obrestnih mer na obveznice

V septembru so obveznice zabeležile negativne rezultate. Zaradi izjav predstavnikov FED o daljšem obdobju povišanih obrestnih mer se je povečala zahtevana donosnost obveznic. Globalni primerjalni indeks obveznic je zabeležil padec za -0.5 % (v EUR), medtem ko so evropske obveznice zabeležile še večji padec, v povprečju več kot 2 % (v EUR).

Poleg tega je v septembru strah pred morebitnimi novimi dvigi obrestnih mer s strani Ameriške centralne banke FED povzročil rast vrednosti ameriškega dolarja. V primerjavi z evrom je USD pridobil 2.5 %, kar je evropskim vlagateljem v ameriške finančne naložbe prineslo enako donosnost.

Vir: JP Morgan Review of markets over September 2023

Kriptovalute pa tokrat pozitivno

Septembra so kriptovalute pokazale pozitivno dinamiko, pri čemer je Bitcoin zabeležil več kot 6 % rast vrednosti (v EUR), kot je razvidno iz priloženega grafa. Ena izmed možnih razlag za to rast je pričakovani ‘BTC Halving’ v 2024, ki predstavlja zmanjšanje števila novo izdanih BTC in s tem manjšo ponudbo na trgu. Dodaten dejavnik, ki bi lahko vplival na vlaganje v kriptovalute, je uvedba MiCA regulative v jeseni 2024. Ta regulativa bo v EU prinesla pravne smernice za kriptovalute, kar bo povečalo varnost in zaščito vlagateljev, potencialno pa tudi njihovo zanimanje za investiranje v ta sektor.

BITCOIN (BTC), Vir: Yahoo

Padec vrednosti delnic v globalnem nepremičninskem sektorju tudi septembra

Septembra so delnice globalnega nepremičninskega sektorja doživele znaten padec, sledile so splošnemu trendu na finančnih trgih. Eden izmed vodilnih indeksnih skladov, specializiran za vlaganje v nepremičnine na globalni ravni, je v tem mesecu zabeležil skoraj 4% izgubo vrednosti (v EUR), kot je prikazano v priloženem grafu.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

V prihajajočih mesecih bo osrednja debata med analitiki usmerjena v ugibanje o času, ko se bo FED odločil za znižanje obrestnih mer, in potencialno verjetnostjo recesije v ZDA. Gibanje finančnih trgov bo tesno povezano s temi predvidevanji.

Nedavni ekonomski podatki, ki smo jih obravnavali v kontekstu vlaganja v farmacevtske delnice, so verjetno že delno vplivali na trenutne vrednosti delnic in obveznic. Trgi so te informacije že vključili v svoje vrednotenje.

Če bi bili potrošniki prepričani o prihajajoči recesiji, bi se verjetno odločili za večje varčevanje, kar bi zmanjšalo potrošnjo in povečalo možnost recesije.

Pred nami pa je zaključek leta in tradicionalno je obdobje okoli božiča za finančne trge ugodno. Upamo, da se bo ta trend nadaljeval tudi letos.

Potrpežljivo in z zaupanjem v jesen

Kot smo videli, je vlaganje v farmacevtske delnice v letu 2023 prineslo svoj delež vzponov in padcev. Kljub nekaterim izzivom, ki jih je prineslo leto, pa farmacevtski sektor ostaja ključen del svetovnega gospodarstva. Vlagatelji moramo biti pripravljeni na nepredvidljive dogodke in spremembe na trgu, vendar dolgoročna strategija in potrpežljivost običajno prinašata pozitivne rezultate. Ne glede na trenutne trende je vlaganje v farmacevtske delnice še vedno ena izmed najbolj priljubljenih in potencialno donosnih naložbenih možnosti.

To se najverjetneje sprašuje marsikateri svetovni vlagatelj. Nekdaj tako popularne kitajske delnice, ki jih je želel imeti v svojem portfelju vsak izkušen vlagatelj, so v zadnjih letih postale popolnoma nezanimive. Še več, vlagatelji so se jim začeli celo izogibati, saj so nihanja izjemno visoka. Kitajski primerjalni delniški indeks MSCI China, ki zajema velika in srednje velika kitajska podjetja, je od svojega vrha februarja 2021, izgubil več kot polovico svoje vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kje so razlogu za tak upad vrednosti?

Teh razlogov je več. Kitajska je s politiko »ničelne tolerantnosti« v boju zoper širjenja virusa COVID-19 sprejela ene najostrejših ukrepov omejitve gibanja in zaprtja gospodarstva v svetu in tudi trajanje teh ukrepov je bilo med najdaljšimi. Tudi zaprtje kitajskih pristanišč, od koder se opravlja kar znaten del svetovne trgovine, je razumljivo prinesel kitajskemu gospodarstvu veliko škodo in vplival na zmanjšanje gospodarske rasti.

Po drugi strani pa je bil kitajski stimulus gospodinjstvom in podjetjem v času »lock down-a« bistveno nižji kot v večini razvitih držav, kar je prisililo kitajsko prebivalstvo k varčevanju. To pomeni nižjo potrošnjo prebivalstva (consumer spending), ki predstavlja kar znaten del v strukturi kitajskega BDP-ja. To je za gospodarstvo v okrevanju izjemno slabo in lahko povzroči celo deflacijske pritiske, kar se na Kitajskem dejansko dogaja. Kitajci so pač varčevalne navade ohranili tudi po ponovnem odprtju države in gospodarstva ter raje odplačujejo kredite kot zapravljajo. To pomeni, da bo čas okrevanja po koronakrizi na Kitajskem daljši kot v ostalem svetu. Trenutno Kitajska nikakor ne dosega ciljev gospodarske rasti, ki si jih je zastavila.

Kitajska na robu …

Če temu dodamo še nerazumno ravnanje kitajskih regulatorjev, ki so zaradi domnevno naraščajoče informacijske moči in možne zlorabe informacij, v škodo potrošnikov kitajskim mega podjetjem grobo posegli v delovanje in močno omejili možnosti njihove organske rasti in pravno-organizacijske ureditve, je slika jasna. To seveda pomeni manjše zanimanje vlagateljev in tudi padec vrednosti delnic teh podjetij.

Temu so se pridružile še težave kitajskega nepremičninskega sektorja, ki lahko iz nepremičninske krize preraste v finančno krizo in še dodatno obremeni kitajsko ekonomijo. Tako je njihovo največje nepremičninsko podjetje Evergrande, ki ima za več kot 300 milijard USD obveznosti, v avgustu razglasilo nelikvidnost in prenehalo plačevati svoje obveznosti. V tem dnevu je vrednost njihovih delnic padla za 80 %. Njihov poslovni model, ki je dolga leta veljal za uspešnega, s prodajo novo zgrajenih nepremičnin so namreč pokrivali svoje obveznosti, zaradi padca prodaje stanovanj preprosto ne deluje več in dolgovi so se začeli kopičiti. Težko si je zamisliti, kaj bi stečaj Evergranda pomenil za kitajski finančni sistem.

Razlogi za izogibanje kitajskim delnicam

Dodaten strah svetovnih vlagateljev pa je prinesla še februarska sestrelitev domnevnega vohunskega balona. Okrepitev sankcij s strani ZDA  proti ključnim kitajskim industrijam, vključno s proizvodnjo čipov, je ponovno povečalo napetosti med velesilama.

V takih razmerah so se seveda svetovni vlagatelji kitajskim delnicam začeli izogibati, tveganje je previsoko. Na svetovnem trgu je dovolj naložb, ki ob nižjem tveganju prinašajo zadovoljive donose. Kitajska žal nima demokratične ureditve, zaščita vlagateljev je prenizka in komunistična partija Kitajske ima še vedno moč, da ureja stvari po svoji volji.

Nekaj pozitivnih korakov je sicer Kitajska v avgustu že storila. Tako je v želji privabiti tuje vlagatelje znižala davek, ki ga je treba plačati na Kitajskem pri nakupu vrednostnih papirjev (stamp duty). S tem je sicer pokazala dobro voljo, zadostovalo pa zagotovo ne bo. V drugi polovici letošnjega leta bo treba sprejeti kar nekaj ukrepov za pospešitev gospodarske rasti, ki bo posledično lahko privabila nazaj tudi tuje vlagatelje. Vsi pa vemo, da je porušeno zaupanje zelo težko popraviti. Vsekakor bi pomagali ukrepi finančnega popuščanja (monetary easing) in spodbuditev potrošnje prebivalstva. Kitajski potrošnik bi moral ponovno zaupati v svojo finančno prihodnost, le tako bo pripravljen povečati svojo potrošnjo.

Kakšne pa so razmere drugod po svetu?

Ekonomski podatki kažejo, da je stopnja letne inflacije v ZDA, objavljena v mesecu avgustu, glede na julijsko objavo celo nekoliko porasla in je višja za 0.2 %. To seveda za napovedi o prenehanju dvigovanja obrestnih mer Ameriške centralne banke ne pomeni nič dobrega, tako so finančni trgi to tudi razumeli. Predsednik FED Powell je sicer podal pomirjujoče izjave, da to še ne pomeni novih dvigov, a dvom je ostal. Stopnja letne inflacije v EU območju pa je zopet nekoliko upadla in trenutno znaša 6.1 %, kar je sicer napredek, vendar še daleč od ciljne inflacijske stopnje 2 %.

Konec avgusta so bili objavljeni novi podatki o rasti plač v ZDA, ki lahko odločilno vpliva na rast inflacije. Na srečo se rast nekoliko umirja, kar je blagodejno vplivalo tudi na finančne trge, ki so se takoj obarvali v zeleno.

V takih razmerah je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu avgustu izgubil 0.8 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ameriške delnice, primerjalni indeks MSCI USA je izgubil minimalnih 0.1 % (EUR). Tokrat trgi v razvoju predvsem zaradi težav Kitajske najslabše, MSCI EM je izgubil kar 4.6 % (EUR).

Obveznice v avgustu pozitivno, njihov globalni primerjalni indeks je pridobil 0.2% (EUR), evropske pa še bolje, v povprečju so pridobile 0.3%. A to je le majhna kaplja v morju izgub za lastnike obveznic od novembra 2021. Zato vseskozi narašča verjetnost, da bodo potrpežljivi vlagatelji v obveznice v naslednjih letih nadpovprečno nagrajeni.

Vrednost ameriškega dolarja se je v avgustu, zaradi strahu pred novimi dvigi obrestnih mer Ameriške centralne banke FED, znova zvišala, napram EUR je USD pridobil 1.6 %. Prav toliko pa so posledično pridobili tudi evropski vlagatelji v ameriške finančne naložbe.

Vir: JP Morgan Review of markets over August 2023

Kriptovalute v avgustu negativno

Vrednost kripto valut je v mesecu avgustu zopet upadla. Po dobrem začetku leta kar ne najdejo več poti navzgor. Tako je Bitcoin v avgustu izgubil več kot 6 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa, t.i. altcoini pa še več.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja v avgustu padle

Vrednost delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja je v avgustu upadla. Tako je  eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, v mesecu avgustu izgubil skoraj 3 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?               

Žal ne moremo povedati nič novega. Ko vlagatelji že lahko upamo, da gredo stvari v pravo smer in se inflacija umirja, a nas sveži statistični podatki spravljajo v slabo voljo. Tako je naše potrpljenje zopet močno na preizkušnji.

Mesečni upad inflacijske stopnje v avgustu v ZDA in EU področju je bil pod pričakovanji ekonomistov in analitikov, zato so se na finančnih trgih ponovno okrepili strahovi, da boj z inflacijo še ni dobljen in bosta Ameriška centralna banka FED in Evropska centralna banka ECB primorani izvesti nove dvige obrestnih mer. To pa seveda pomeni tudi, da smo vse bližje recesiji, (pre)visoke obrestne mere namreč lahko zadušijo gospodarsko rast.

Nekoliko pomirjujoče je v svoji avgustovski izjavi sicer deloval predsednik FED Jerome Powell, ki je izjavil, da trenutno ne načrtuje novih dvigov obrestnih mer razen ob znatnem poslabšanju inflacijske stopnje, kar je na trgih zopet povzročilo nekaj stabilnosti.

Tako se na finančnih trgih žal ves čas menjavata optimizem in pesimizem, kar je  kot rečeno že nekoliko načelo živce večine vlagateljev. Čeprav se zavedamo in tudi analitiki potrjujejo, da se dvigovanje obrestnih mer bliža koncu, pa tega konca kar ni in ni, zato so tudi trgi še vedno nestabilni in ne najdejo prave smeri.

V takšnih razmerah se dejansko izkaže rek znamenitega vlagatelja Warrena Buffetta, da je borza sredstvo za prenos premoženja od nepotrpežljivih k potrpežljivim. Bodimo torej potrpežljivi, saj vsi vemo, da je investiranje tek na dolge proge.

Najbolj vroča tema na finančnih trgih je trenutno nedvomno ugibanje, ali je bil julijski dvig obrestne mere Ameriške centralne banke FED zares zadnji v letošnjem letu.

Večina analitikov meni, da je temu tako, prav takšni so tudi odzivi vlagateljev na finančnih trgih. FED je tako po junijskem premoru v mesecu juliju napovedano in pričakovano dvignil obrestno mero za 0.25 % na skupno 5.25 do 5.50 %. Kot rečeno, je bil ta dvig pričakovan in kakšnih posebnih pretresov na finančnih trgih ni povzročil.

FED: Dodatni dvig obrestnih mer odvisen od inflacije

Mnogo bolj pomemben za vlagatelje ob dvigu je bil komentar predsednika FED Jeroma Powella, ki je izjavil, da je morebiten dodatni dvig v letošnjem letu odvisen zgolj od ekonomskih podatkov v naslednjih mesecih, predvsem od gibanja stopnje inflacije. Ta sicer smiselna izjava pa kljub vsemu pomeni preobrat v retoriki visokih predstavnikov FED. Do sedaj so namreč izjavljali, da so nadaljnji dvigi potrebni za zajezitev inflacije ne glede na padajoči trend inflacijske stopnje in da nikakor še ni pravi čas za konec dviganja.

Ta, za finančne trge izjemno pomembna izjava, pa pomeni zmanjšanje negotovosti in povečanje stabilnosti, ki jo finančni trgi v tem trenutku zelo potrebujejo. Tako okolje namreč lahko omogoči delniškim trgov nadaljevanje letošnjega bikovskega trenda oz. poti navzgor, ki je v letošnjem letu po slabem letu 2022 zares izjemna.

Obvezniški trgi še naprej negotovi

Še večji učinek pa bi take razmere lahko imele na obvezniške trge, ki so zaradi strahu pred novimi dvigi obrestnih mer še vedno zelo nestabilni in negotovi. Njihova rast je v letošnjem letu močno zaostala za delnicami.

Ameriški centralni banki je bila v podporo tej izjavi seveda stopnja letne inflacije, objavljena v mesecu juliju, ki je znova močno upadla in znaša trenutno tako 3 %. To pa ni več tako oddaljeno od ciljne inflacije FED, ki znaša 2 %.

Naj omenimo, da je področje EU v boju z inflacijo manj uspešno, trenutna letna stopnja znaša 5.5 %. Tudi Evropska centralna banka ECB je julija pričakovano dvignila obrestne mere za 0.25 %, in sicer na 3.75 %. V letošnjem letu pa načrtujejo še nekaj dvigov.

Ob tem je treba poudariti, da je ameriška ekonomija sicer še v dobrem stanju, se pa že kažejo prvi znaki ohlajanja trga dela in rasti plač, ki so poglavitni dejavniki za rast inflacije. Prva prioriteta FED je res zajezitev inflacije, potrebna pa je izjemna previdnost. Pretirano dvigovanje obrestnih mer namreč lahko zaduši gospodarsko rast in pahne ZDA v recesijo, tega pa si nihče ne želi.

Verjetnost recesije v ZDA pod 50 %

Po zadnjih podatkih se je sicer verjetnost recesije v ZDA v naslednjem letu po mnenju vodilnih ekonomistov nekoliko znižala in padla pod 50 %. Tudi predstavniki FED menijo, da recesije v ZDA še ni na vidiku.

Marsikateri vlagatelj se verjetno sprašuje, zakaj so ti ekonomski podatki in gospodarske razmere v ZDA tako pomembne in jih vedno navajamo, ko pa vendar živimo v EU?

Predvsem zato, ker so ZDA še vedno največje svetovno gospodarstvo in imajo močan vpliv na ves ostali svet. Največja in najbolj pomembna globalna podjetja in korporacije, ki obvladujejo globalne potrošniške trge v večini gospodarskih sektorjev, imajo sedež v ZDA in kotirajo na ameriških borzah vrednostnih papirjev.

Tako ima vsaka ekonomska nestabilnost in negotovost v ZDA dramatične učinke predvsem na ameriške, pa tudi ostale svetovne finančne trge. To velja že od nekdaj in nič ne kaže, da se bo v kratkem spremenilo.

80 % podjetij preseglo napovedi analitikov

Mesec julij pa je minil tudi v znamenju objav rezultatov svetovnih podjetij in korporacij za drugi kvartal letošnjega leta. Tudi tokrat so analitiki napovedovali močan upad rasti dobičkov, ti naj bi v povprečju za podjetja znotraj indeksa S&P 500 upadli za cca. 9 %. Na srečo pa se tudi tokrat ni zgodilo. 80 % podjetij znotraj indeksa S&P 500, ki so do konca meseca julija objavile rezultate za drugi kvartal letošnjega leta, je namreč preseglo napovedi analitikov, kar je celo bolje kot dolgoletno povprečje.

Tudi podjetja iz skupine FAAMG, ki imajo na vlagatelje največji vpliv, so v povprečju poslovala bolje od napovedi.

Tako je Microsoft sicer zabeležil rast prihodkov, spodrsnilo pa mu je na segmentu storitev v oblaku, kjer je rast prihodkov upadla. Vrednost delnice je po tej objavi zdrsnila za 4 %.

Nasprotno pa je Alphabet (Google) objavil na segmentu storitev v oblaku rast, po objavi je delnica poletela za skoraj 6 %. Tudi Meta (Facebook) je poslovala odlično. Po objavi rezultatov, ki so bili boljši od napovedi analitikov, predvsem pa zelo optimističnih napovedih na naslednje mesece na področju prodaje storitev umetne inteligence, je delnica poskočila skoraj 9 %.

Preostala dva giganta skupine FAAMG, Apple in Amazon, bosta rezultate objavila v začetku meseca avgusta.

Vrednost USD julija nižja

V takih razmerah je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu juliju porastel za 2.3 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov najbolje ta mesec ameriške delnice, primerjalni indeks MSCI USA je poskočil 2.4 % (EUR). Najbolje pa v juliju trgi v razvoju, MSCI EM je pridobil 5.1 % (EUR).

Vrednost ameriškega dolarja USD pa se je v juliju znižala, napram EUR je upadel za cca. 1.1 % in s tem nekoliko zbil donos evropskim vlagateljem v ameriške naložbe.

Vir: JP Morgan Review of markets over July 2023

Kriptovalute v juliju negativno

Po siloviti rasti v letošnjem letu so kriptovalute v mesecu juliju zopet nekoliko upadle. Tako je Bitcoin v juliju izgubil več kot 5 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Delnice globalnega nepremičninskega sektorja zrasle

Vrednost delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja je v juliju zrasla. Tako je eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, v mesecu juliju pridobil več kot 2.3 %, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?               

V primeru, da se bo FED držal svojih napovedi in dejansko prenehal z višanjem obrestnih mer, se utegne bikovski trend na delniških trgih nadaljevati, takega mnenja je tudi večina uglednih analitikov.

Seveda je za to potrebna tudi podpora ugodnih ekonomskih podatkov, predvsem nadaljevanje trenda upadanja inflacije. Prav tako potrebujejo trgi podporo dobrih finančnih rezultatov podjetij. Predvsem podjetja skupine FAAMG, ki so občutljiva na obrestne mere, lahko dajo delniškim trgom nov pospešek.

Še bolj pa bi manj restriktivna obrestna politika lahko ugodno vplivala na obvezniške trge, ki nam spričo velikih padcev v letu 2022 veliko dolgujejo.

Veliko svežega denarja namreč po ocenah analitikov še čaka na ugodne razmere za vstop na trge, kjer pa igra obrestna politika centralnih bank pomembno vlogo.

Vedno pa se lahko zgodi kaj nepredvidenega in razmere postavi na glavo, to vedno omenimo.

Izogibanje recesiji

Upamo tudi, da se bo svet izognil recesiji. V recesiji namreč prihodki in dobički podjetij praviloma upadejo. To pomeni, da se razmerje med ceno delnice in prihodki na delnico (P/E Price/Earnings ratio) močno poveča. Ker pa je to razmerje eden izmed osnovnih kriterijev in priporočil za nakup delnice, postane taka delnica nezanimiva za nakup. Cena delnice se mora torej znižati, da postane to razmerje zopet ugodno in delnica privlačna za nakup. Poenostavljeno povedano, delnice v recesiji praviloma izgubljajo na vrednosti. Nikakor ne želimo trditi, da to velja za vse delnice, tudi v recesiji nekatera podjetja poslujejo dobro, v glavnem pa to velja.

Obveznice pa v recesiji delujejo bolje, tako nas uči zgodovina. Predvsem državne  obveznice ekonomsko in finančno stabilnih držav veljajo v recesiji za varno pribežališče za vlagatelje, tako je bilo tudi v zadnji močni recesiji po veliki finančni krizi 2008/2009. Vlagatelji namreč prepoznavajo v recesiji vlade finančno močnih in politično stabilnih držav kot zanesljive partnerje in so jim pripravljeni zaupati svoje prihranke.