Rezultati globalnih korporacij v tretjem kvartalu letošnjega leta, objavljeni v oktobru, so na srečo delniških trgov v povprečju boljši od pričakovanj analitikov. Tako je več kot 80 % podjetij, ki sestavljajo ameriški borzni indeks S&P 500, torej 500 najbolj pomembnih in največjih ameriških korporacij, poslovalo bolje od napovedi, kar je močno vplivalo na optimizem in razpoloženje vlagateljev.

Poseben pomen imajo tu podjetja skupine FAANG (Facebook, Amazon, Apple, Netflix in Google) pa tudi Microsoft, ki predstavljajo veliko utež borznih indeksov in povečini tudi velik del naših portfeljev. Tudi ta podjetja so povečini zabeležila boljše poslovanje od pričakovanj.

Tako je Netflix kot prvi pri objavi presegel pričakovanja glede dobička za več kot 20 %. Facebook-ov dobiček je v tretjem kvartalu zrasel za 17 %, še bolje Alphabet (Google), ta je dobiček v tretjem kvartalu skoraj podvojil. Tudi Microsoft v tretjem kvartalu odlično, dobiček je zrasel za več kot 40 %. Zadnja sta v skupini največjih objavila rezultate Apple in Amazon, katerih poslovanje v tretjem kvartalu pa je bilo slabše od pričakovanj. Tako je Apple kljub težavam v preskrbovalni verigi prihodke sicer povečal za skoraj 30 %, kar pa je bilo še vedno manj od zelo visoko postavljene letvice pričakovanj analitikov. Amazonov dobiček pa je v tretjem kvartalu upadel za 50 %, kar pri Amazonu pripisujejo predvsem povišanim stroškom poslovanja. Stroški prevoza in plače zaposlenih so se v zadnjem obdobju močno povečali, kar vpliva na rezultate poslovanja. Res pa je tudi, da je Amazon v obdobju pandemije in slabšemu obisku trgovin s prodajo preko spleta močno pridobil, tako da je v obdobju normalizacije nižja rast poslovanja nekako pričakovana.

Dobički še naprej rastejo

To je v tem trenutku, ko trgi nujno potrebujejo vzpodbudo, izjemnega pomena. Pomeni, da podjetja kljub poslabšanju makroekonomskih napovedi in naraščajoči inflaciji še vedno poslujejo stabilno in uspešno, dobički povečini še rastejo, kar je seveda najbolj pomembno za nadaljnjo rast delnic.

Ekonomski podatki največje svetovne ekonomije za mesec september, objavljeni v oktobru, pa nas ne morejo razveseljevati. Stopnja inflacije se je v septembru v ZDA zopet povečala, na mesečni ravni je zrastla 0.4 %, na letni pa je zopet dosegla nivo 5.4 %. Zaskrbljujoče je, da je zahtevana donosnost 10-letnih ameriških državnih obveznic, ki je najboljši pokazatelj, kaj si vlagatelji mislijo o bodoči inflaciji, v zadnjem obdobju zopet presegla 1.6 %. Vlagatelji torej pričakujejo nadaljnjo rast inflacije, pa tudi večina vodilnih svetovnih ekonomistov in analitikov je mnenja, da se bo povišana inflacija obdržala dlje, kot so sprva predvidevali.

Podatki iz trga dela so pokazali, da so ameriški delodajalci v septembru dodali 194.000 delovnih mest, kar je nekoliko manj od pričakovanj. Stopnja nezaposlenosti pa je zopet nekoliko upadla in znaša trenutno 4.8 %. Naj spomnimo, med obdobjem pandemije je dosegla skoraj 15 %.

Inflacija znižuje kupno moč prebivalstva

Potrošnja prebivalstva, opogumljena s stimulativnimi vzpodbudami iz časa pandemije in naraščajočimi plačami, v ZDA sicer še vedno pričakovano narašča, vendar pa narašča tudi inflacija, ki znižuje kupno moč prebivalstva. Ta v kombinaciji s težavami v preskrbovalnih verigah v nekaterih sektorjih in pomanjkanjem delovne sile v storitvenih dejavnostih negativno vpliva na gospodarsko rast. Tako so analitiki banke Goldman Sachs že znižali napovedi gospodarske rasti največje svetovne ekonomije za leto 2021 na 5.6 %, za leto 2022 pa na 4 %. Naj spomnimo, da so v začetku leta za leto 2021 napovedovali skoraj 7 % rast.

ZDA se ponovno odpirajo

V zvezi s pandemijo lahko rečemo, da se statistično gledano vsaj v razvitih državah, kjer je dostopnost do cepiv in odnos prebivalstva do cepljenja višja, ta zares umirja. Novih okužb je vse manj, ponovno odprtje ekonomije je v polnem teku. ZDA bodo z 8. novembrom celo sprostile pravila za vstop v državo. Tako bo v ZDA zopet možno potovati, seveda ob predložitvi veljavnega PCT potrdila. Ta ukrep ima močan psihološki učinek na nadaljnje odpiranje svetovne ekonomije, še zadnje najpomembnejše omejitve svobode gibanja se tako ukinjajo.

Statistično gledano je sicer oktober mesec z najvišjo stopnjo nihajnosti na delniških trgih v letu, donosi pa so največkrat pozitivni. Pravega razloga za to ne poznamo. Ena izmed možnih razlag je, da se vlagatelji po poletnem predahu v mesecu septembru vračajo na trge, to pa kot vse spremembe povzroči določena nihanja, predno se stvari spravijo v ravnovesje.

Delniški trgi razvitih držav povečini odlično

Letošnji oktober torej ni bil tipičen predstavnik svoje vrste, vsaj kar se nihajnosti tiče ne. Ob nizki stopnji nihajnosti pa so tečaji povečini lepo zrastli.

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v oktobru pridobil odličnih 5.8 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Najbolje ta mesec kaže ameriškim delnicam, primerjalni indeks MSCI USA je zrastel celih 7.1 % (EUR). Indeks evropskih delnic tudi zelo dobrih 4.9 % (EUR). Tokrat trgi v razvoju slabše, MSCI EM je višji za 1.2 %. Zadnje mesto pa je zopet rezervirano za delnice Latinske Amerike, njihov indeks je upadel za 5.1 % (EUR).

Zaradi naraščajoče inflacije in posledično verjetnega dviga obrestnih mer obveznicam ne gre dobro, v oktobru so evropske obveznice izgubile 0.6 % (EUR).

Ameriški dolar pa je napram evru v oktobru pridobil 0.1 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over October 2021

Vrednost kriptvalut v oktobru eksplodirala

Kriptovalute so v oktobru dobile nov zagon. Delno gre to pripisati uvrstitvi prvih indeksnih skladov, vezanih na Bitcoin, na svetovne borze. Tako je podjetju ProShares 19. oktobra na newyorško borzo uspelo uvrstiti prvi tovrstni sklad v ZDA, imenovan ProShares Bitcoin Strategy ETF (BITO). Tako lahko tudi vlagatelji, ki ne želijo zapletov in možnih težav s kupovanjem in hranjenjem kriptovalut, ta naložbeni razred uvrstijo v svoje portfelje in z njim trgujejo na enostaven način kot z vsemi ostalimi indeksnimi skladi in delnicami. Prav tako je zaznati močan porast interesa za trgovanje institucionalnih vlagateljev, velikih bank in družb za upravljanje premoženja, ki kupujejo kriptovalute za dopolnitev portfeljev svojih strank. Nekatere so se namreč do sedaj zaradi višjega tveganja temu izogibale, zaradi povečanega interesa strank pa so bile prisiljene popustiti.

Bitcoin je v mesecu oktobru pridobil skoraj 40 % vrednosti (EUR), kot je razvidno iz spodnjega grafa.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

V oktobru so se delnice nepremičninskega sektorja popravile

Vrednosti delnic podjetij globalnega nepremičninskega sektorja so se v oktobru lepo popravile. To bi lahko pripisali inflacijskim pričakovanjem, ki so se v oktobru znova zvišala, nepremičnine pa kot vemo služijo kot učinkovita zaščita pred inflacijo. Zagotovo ima za to zasluge tudi vedno boljša precepljenost prebivalstva razvitih držav in posledično polno odpiranje gospodarstva, ki je v polnem zamahu. Nepremičnine za pisarniške, logistične in turistične potrebe, za katere je bilo v obdobju pandemije manj interesa, so tako zopet vedno bolj zanimive za investitorje. Tako je v oktobru eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil skoraj 6 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir:Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Obdobje povišane inflacije bo očitno kar nekaj časa z nami, to sedaj priznavajo tudi predstavniki centralnih bank in vodilni ekonomisti.

To pomeni, da bodo centralne banke prisiljene odgovoriti z zviševanjem obrestnih mer, s tem moramo kar računati. Kot sedaj kaže, bo ameriška centralna banka (FED) že v mesecu novembru pričela z zmanjševanjem odkupa državnih in hipotekarnih obveznic. Likvidnost na trgih so bo začela tako zmanjševati, kar je seveda veter v prsi rasti delniškim tečajem. Z dvigovanjem obrestne mere pa bo FED najverjetneje pričel v prihodnjem letu, zaenkrat analitiki napovedujejo v letu 2022 dva dviga po 0.25 %. To bo podražilo zadolževanje tako gospodinjstev kot podjetij in ublažilo inflacijo.

Načelno dražje zadolževanje bolje prenesejo kapitalsko močna in stabilna podjetja (cash rich companies) s konstantnim denarnim tokom (cash flow), kjer je potreba po financiranju poslovanja manjša. To pa so vsekakor velika tehnološka podjetja, med njimi prednjačijo podjetja skupine FAANG, ki smo jo v tem prispevku že omenili. Med 15 kapitalsko najmočnejšimi ameriškimi podjetji jih je velika večina tehnoloških, mednje se je vrinilo samo avtomobilsko podjetje Ford. S tem nikakor ne želimo trditi, da so to najprimernejša podjetja za investicijo v obdobjih povišane inflacije, kriterijev je veliko, vsekakor pa jih je v naših portfeljih potrebno upoštevati.

Verjetnost novega zaprtja gospodarstva vse manjša

Kot smo že omenili, se vsaj v razvitem svetu pandemija umirja, proces ponovnega odpiranja ekonomije je v polnem zagonu. To pomeni tudi, da so v fokusu vlagateljev vedno bolj tudi delnice podjetij tistih sektorjev, ki so v obdobju pandemije najbolj trpele in katerih delnice so še vedno podcenjene. Te delnice imajo ob popolnem odprtju ekonomije tudi največ prostora za rast. Verjetnost uvedbe ponovnih omejitvenih ukrepov in novega zaprtja gospodarstva je spričo vse večje precepljenosti vse manjša.

Naj malo osvežimo spomin, vlagatelji pri vstopih na delniške trge v želji po donosih v osnovi uporabljajo dve strategiji:

• »Growth« strategija

Tukaj vlagatelji stavijo na podjetja, ki so bila sicer v preteklem obdobju zelo uspešna in so temu primerno visoka tudi vrednotenja. Kljub temu pa imajo ta podjetja zaradi svoje dejavnosti, inovativnosti in/ali poslovnega modela še vedno veliko prostora za rast. Tipični predstavniki tega segmenta so visoko tehnološka podjetja Google, Apple, Microsoft, Facebook, Tesla in podobna, od katerih razvoja je odvisna naša digitalna prihodnost in mobilnost. Na trgih ta podjetja običajno ustvarjajo tudi veliko prometa, so priljubljena in prepoznavna, večina vlagateljev jih želi v svojih portfeljih. Kapitalsko gre za močna in stabilna podjetja in so prave zvezde med naložbami. Lahko kdo med nami reče, da so ta podjetja že rekla svojo zadnjo besedo in se bo njihova rast ustavila? Najbrž ne.

• »Value« strategija

V tem primeru pa vlagatelji stavijo na delnice tistih podjetij ali kar celotnih sektorjev, katerih vrednotenje je v zadnjem obdobju zaostalo za drugimi sektorji. Vlagatelji upajo, da bodo te delnice nadoknadile zaostanek in jim tako prinesle dobiček. Ta strategija je seveda najbolj aktualna po obdobjih, ko nekateri gospodarski sektorji zaradi narave svoje dejavnosti močno zaostanejo, kot je npr. pandemija. Ko pa se življenje in ekonomija vrneta v normalne okvire, pa naj bi se tudi vrednotenja delnic podjetij teh sektorjev postopoma vrnila na prejšnje nivoje.

Prava izbira v prihodnje bo za vlagatelje najverjetneje premišljena kombinacija obeh strategij. Kot vedno je potrebna previdnost. Kljub dobrim kvartalnim rezultatom še vedno lahko pride do večje korekcije na trgih, samo verjetnost se je trenutno zmanjšala. Vrednotenja so še vedno visoka.

Centralne banke in zajezitev inflacije

Največji vpliv na trge bodo v obdobju, ki je pred nami, predstavljali ukrepi centralnih bank, ki smo jih že omenili. Pozornost vlagateljev bo tako usmerjena predvsem v akcije in napovedi predstavnikov centralnih bank o časovni dinamiki in strategiji sprejemanja ukrepov za zajezitev inflacije, ki pa bodo odvisne od dejanskih statističnih ekonomskih podatkov v prihodnosti. Tako močne rasti na trgih, kot smo ji bili priča v zadnjem obdobju, pa verjetno ni pričakovati.

V zadnjih tednih so med analitiki vedno glasnejše govorice, da so delnice globalnih predvsem razvitih trgov precenjene in nas posledično čaka kmalu korekcija. Trgi v razvoju so po zaslugi Kitajske in njenih regulatorjev korekcijo tako rekoč že doživeli, kar pa seveda nikakor ne pomeni, da delnice teh trgov ne morejo več upasti, samo verjetnost je nekoliko nižja. Pa so te govorice upravičene oz. od kod izvirajo?

Eden izmed osnovnih kriterijev za ugotavljanje vrednotenja delnic je dobro poznano razmerje med ceno delnice in prihodki na to delnico iz naslova dividend, ki jih podjetje izplačuje ( P/E ratio). Ta nam v osnovi pove, kolikokrat je cena delnice višja od letnega prihodka na to delnico, ki ga lahko pričakujemo oz. v koliko letih se nam bo investicija v to delnico povrnila.

Potencialna rast cene delnice v tem obdobju v izračunu ni upoštevana. Nekako uveljavljen zgodovinski standard oz. referenčna vrednost med vlagatelji je, da je cena delnica poštena in primerna za nakup, če se to razmerje giblje med vrednostjo od 15 do 20. Seveda so tu tudi sprejemljiva odstopanja.

Katere dejavnike je treba upoštevati?

Obstaja še mnogo dejavnikov, ki jih je potrebno upoštevati, kot npr. konkurenčna prednost podjetja, perspektiva in prihodnost dejavnosti podjetja, inovativen poslovni model, vlaganje podjetja v raziskave in razvoj ter vedno bolj tudi okoljevarstvena in socialna komponenta, kar pa zahteva dodatne obsežnejše analize. P/E kriterij tega sicer ne upošteva, kljub temu pa nam poda neko osnovno informacijo o trenutnem vrednotenju, ki je lahko podlaga za podrobnejše in obsežnejše analize.

Tako analitiki pri svojih nakupnih priporočilih upoštevajo trenutno ceno delnice in prognozo in analizo možne rasti dobička podjetij, ki opravičuje trenutno povišano vrednotenje delnice. Matematično je stvar preprosta. Če je cena delnice zrasla, morajo biti tudi napovedi o rasti dobičkov pozitivne, da razmerje ostane v želenih in sprejemljivih vrednostih. Če temu ni tako, lahko cena delnice upade, da se razmerje zopet normalizira.

Rast cene delnic predvsem razvitih trgov

V zadnjem obdobju smo bili priča rasti cene delnic predvsem razvitih trgov, ki je bila podprta z visokimi pričakovanji vlagateljev glede rasti dobičkov podjetij po pandemiji in ponovnem odprtju in zagonu globalnega gospodarstva. Koliko pričakovane rasti bodočih dobičkov je že vračunano v trenutne cene delnic, je težko oceniti, nekaj pa prav gotovo je. Analitiki so nedavno kar tekmovali o ocenah visoke gospodarske rasti, ki nas čaka v prihodnjem obdobju, posledično so cene delnic rasle. Kaj se je spremenilo?

Predvsem to, da so se napovedi o visoki globalni ekonomski rasti nekoliko umirile, posledično pa tudi napovedi o rasti dobičkov globalnih podjetij. Razlogi tičijo v poslabšanju epidemioloških slik večine držav in grozeči možni ponovni uvedbi omejitvenih ukrepov, delno pa tudi v nezmožnosti dobave nekaterih proizvodov in izvajanja storitev zaradi težav v globalnih preskrbovalnih verigah (supply chain) in zagotavljanju ustrezne delovne sile v nekaterih storitvenih dejavnostih. Tako v nekaterih sektorjih ponudba ne more slediti povpraševanju.

Nekaj pa je k slabšim napovedim doprinesla tudi manjša rast potrošnje prebivalstva (consumer spending), kot so napovedovali analitiki, in tudi obeti za naprej niso najboljši. Prav tako pa smo tudi vse bližje trenutku, ko bo ameriška centralna banka (FED) začela zmanjševati stimulativne ukrepe, kar bo dodatno vplivalo na gospodarsko rast.

Prve informacije ob objavi rezultatov za tretji kvartal

Cene delnic so tako še vedno visoke, napovedi o rasti dobičkov podjetij pa so se umirile, zato so se takoj pojavile govorice o prevrednotenju delnic. Trgi, kot vemo, reagirajo zelo hitro. Dodatno je veliko število globalnih podjetij v preliminarnih napovedih in raziskavah izjavilo, da bo zelo težko obdržalo visoko rast dobičkov tudi v prihodnje. Prve informacije bodo znane že sredi tega meseca, ko bodo globalna podjetja objavila rezultate za tretji kvartal letošnjega leta.

Trenutne vrednosti P/E razmerja za nekatera najbolj prepoznavna podjetja:

Apple              28

Amazon          57

Google            29

Facebook       25

Netflix            62

Microsoft     37

S&P 500        32

Alibaba         18

Ugotovimo lahko, da so trenutne vrednosti sicer res povišane, vendar ob dobrih rezultatih in napovedih o rasti dobičkov še vedno, vsaj v večini primerov, (še) niso kritične. Slabši rezultati pa bi lahko sprožili korekcijo tečajev. Delniški tečaji so sicer v drugi polovici septembra kar nekajkrat močneje zanihali navzdol, tu so jo najslabše odnesle tehnološke delnice. Na srečo pa so se kmalu odzvali kupci padajočih delnic (buying the dip), ki so izkoristili ugodnejše cene za nakup in tako preprečili večje padce.

Kitajski regulatorji dodatno zaostrujejo razmere

Ostali dejavniki, ki so vplivali na dogajanje na kapitalskih trgih v mesecu septembru, pa so že znane novice s področja epidemioloških slik držav in širjenja novega delta virusa, spremljanje ukrepov kitajskih regulatorjev in pa seveda najnovejši objavljeni ekonomski podatki za mesec avgust.

V septembru novice iz Kitajske niso prinesle kakšnih bistvenih sprememb. Kitajski regulatorji še vedno trmasto vztrajajo pri svojem oz. še dodatno zaostrujejo razmere. Nedavno je sicer prišlo do video konference med visokimi predstavniki kitajske vlade in delegacijo Wall Streeta, ki so jo zastopali tudi nekateri predstavniki najmočnejših ameriških vlagateljev v kitajska podjetja, kot so npr. Goldman Sachs in Black Rock. Kot je razumeti, konferenca je bila sicer zaprtega tipa, Kitajci poskušajo umiriti situacijo in zagotavljajo, da z ukrepi ne nameravajo zadušiti tehnoloških podjetij in privatnega sektorja. Želijo predvsem izboljšati nivo varovanja zasebnosti osebnih podatkov in nacionalne varnosti, ki je z možno zlorabo podjetij, ki upravljajo spletne platforme za komunikacijo in trgovanje s strankami, lahko ogrožena. Ne nameravajo pa omejiti dostopa svojim tehnološkim velikanom do svetovnih finančnih trgov, kar je seveda pozitivna informacija.

Težave kitajskega Evergranda

Omeniti velja še težave kitajskega nepremičninskega konglomerata Evergrande, ki je zadolženo za kar 260 milijard evrov, kar je 2 % kitajskega BDP-ja. Težave so se pokazale že lani, ko so začele kitajske oblasti omejevati možnost najemanja posojil in zaostrovati regulatorna pravila. Tako podjetje ne more zaključiti odprtih nepremičninskih projektov, s katerih prodajo bi lahko poplačalo dolgove.

To je zaskrbelo finančne trge, saj bi kolaps Evergranda lahko imel hude posledice za globalno gospodarstvo. Evergrande je v preteklih dneh že priznal, da svojih finančnih obveznosti brez pomoči kitajske vlade ne bodo mogli izpolniti. Trenutno je Evergrande z vlagatelji sicer dosegel dogovor o poplačilu obresti za obveznico z letnico 2025 in se s tem začasno izognil stečaju, vendar je to seveda manjši del njegovih obveznosti.

Ekonomski podatki za ZDA za avgust, objavljeni v septembru, pa mešano.

Inflacija v največji svetovni ekonomiji se je nekoliko umirila, v avgustu je znašala na mesečni ravni 0.3 %, na letni pa 5.25 %, kar je nižje kot mesec prej. To je lahko tudi posledica nižjega povpraševanja potrošnikov zaradi strahu pred nižjo gospodarsko rastjo in novega vala pandemije. Stopnja nezaposlenosti je v mesecu avgustu upadla na 5.2 %, kar je vsekakor spodbudno. Potrošnja prebivalstva se je sicer po močnem julijskem padcu nekoliko popravila, zaskrbljujoča pa je poraba prebivalstva v gostinskih lokalih in hotelih, kar gre pripisati naraščajočemu strahu pred okužbo in novemu valu pandemije. Razpoloženje potrošnikov (consumer sentiment) pa v avgustu zopet navzdol, ljudem skrbi povzroča pandemija in visoke cene proizvodov in storitev na trgu.

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v septembru izgubil 2.3 %, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnje tabele. Najslabše so jo sicer odnesle delnice Latinske Amerike, izgubile so kar 8.7 % (EUR).

Slabo tudi Evropa, primerjalni indeks MSCI Europe je izgubil 3.7 % (EUR). Tokrat pa so zmagovalec japonske delnice, pridobile so v povprečju 4.8 % (EUR).

Evropske obveznice so v septembru izgubile v povprečju 1.1 % (EUR).

V USD so rezultati znatno slabši, USD je namreč napram EUR v septembru pridobil 1.9 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over September 2021

Kriptovalute v septembru na preizkušnji

Konec septembra je med kripto vlagatelji udarila novica, da je Kitajska na področju kriptovalut uvedla nove omejitvene ukrepe. Vse finančne transakcije, povezane s kriptovalutami, tudi za fizične osebe, so po novem nezakonite, kršitelji bodo strogo kaznovani, so objavili kitajski finančni regulatorji. Ta novica je imela pričakovano takojšnje posledice, kriptovalute so zanihale več kot deset odstotkov navzdol. Presenetljivo pa so se padci glede na težo novice dokaj hitro ustavili, kriptovalute so se kmalu začele pobirati. Lahko rečemo, da so tako negativno novico prestale relativno dobro, kar kaže na to, da postajajo vedno bolj odporne.

Tako je Bitcoin v mesecu septembru izgubil dobrih 5 % vrednosti, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Za tiste, ki ste morebiti spregledali, pa ponovno navajamo, da je za slovenske vlagatelje v kriptovalute v pripravi zakon o obdavčitvi pri prodaji kriptovalut. Najnovejša verzija zakona daje davčnemu zavezancu izbiro:

– Obdavčitev celotnega prodajnega zneska po enotni davčni stopnji 10 %, ne glede na to, ali ste s prodajo ustvarili dobiček ali izgubo. Določili so tudi mejni znesek, do katerega ne bo treba niti prijaviti niti plačati davka od unovčenja virtualnih valut oziroma od z njimi ustvarjenega dobička. Ta mejni znesek bi znašal 15.000 evrov v koledarskem letu.

– Obdavčitev pri prodaji doseženega dobička po stopnji 25%.

Predlog zakona mora seveda potrditi tudi stroka, pred sprejetjem pa mora skozi parlamentarno proceduro.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

V septembru delnice nepremičninskega sektorja navzdol

Delnice podjetij globalnega nepremičninskega sektorja so tudi v septembru upadle. Trend umirjanja, ki smo ga zaznali že v preteklem mesecu, se je v septembru nadaljeval. Res je, da je ta sektor po pandemiji beležil silovito rast, v letošnjem letu so te delnice v povprečju zrasle za skoraj 20 %, zato je umirjanje nekoliko pričakovano. Pa tudi napoved o nekoliko nižji globalni gospodarski rasti, kot je bilo prvotno napovedano, je prispevala svoje. Tako je v septembru eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, izgubil več kot 5 % vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Vlagatelji v napetosti pričakujemo skorajšnjo oktobrsko objavo rezultatov svetovnih korporacij in podjetij za tretji kvartal 2021. V primeru dobrih rezultatov, predvsem pa boljših od napovedi analitikov, lahko pričakujemo dodatno podporo delniškim tečajem in možno nadaljevanje sicer umirjene rasti. V nasprotnem primeru pa bodo delniški tečaji predvsem razvitih trgov na preizkušnji, kot smo že omenili.

Zaradi nekoliko slabših napovedi o nadaljevanju globalne gospodarske rasti sta tudi nadaljnja politika in akcije Ameriške centralne banke (FED) v zvezi z obrestnimi merami in zmanjševanjem odkupa državnih in hipotekarnih obveznic postali nekoliko negotovi. Nekateri analitiki menijo, da bi se začetek zmanjševanja odkupa lahko prenesel v prihodnje leto, kar bi bilo za trge dobra informacija, visoka likvidnost na trgih bi se tako za nekaj mesecev lahko podaljšala. Vse je odvisno od gibanja ključnih mesečnih ekonomskih podatkov, na podlagi katerih bo Ameriška centralna banka (FED) sprejemala odločitve.

Zaenkrat pa FED ostaja pri prvotnem planu, začetek zmanjševanja odkupa se bo začel že v letošnjem letu, možen začetek dvigovanja obrestnih mer pa v naslednjem letu.

Glede na nekoliko bolj pomirjujočo retoriko kitajskih regulatorjev bi lahko prišlo do spremembe trenda oz. preobrata na kitajskih trgih, kar bi bilo zelo dobrodošlo, tako vsaj upamo vlagatelji. To bi na trge vneslo zopet tako potreben optimizem in zaupanje, ki v zadnjih tednih počasi plahnita. To bi pozitivno vplivalo ne samo na kitajske trge, temveč celotno regijo oz. kar globalno. Vsekakor pa je za kakršnekoli zaključke na tem področju še prezgodaj, umiritev razmer lahko traja tudi več let, kot menijo nekateri poznavalci kitajskih političnih razmer.

Zaskrbljujoča so ponovno povečana inflacijska pričakovanja v zadnjih dneh, saj so se zahtevani donosi na ameriške desetletne državne obveznice zopet močno zvišali in presegli mejo 1.5 %. Kot vemo, je gibanje te zahtevane donosnosti najboljši pokazatelj, kaj trgi pričakujejo glede inflacije.

Kot smo obljubili že v prejšnjem prispevku, bo jesen kar pestra in to se tudi uresničuje. Visoka likvidnost na trgih, optimizem vlagateljev in kupci delnic po padcih, ki so v zadnjem obdobju uspeli obvarovati delniške tečaje pred večjimi padci, počasi izgubljajo zagon. Za nadaljevanje rasti trgi nujno potrebujejo nove vzpodbudne informacije, kar bi lahko bili dobri kvartalni rezultati podjetij in umiritev razmer v Kitajski.

Kot vse zadnje mesece pa zopet opozarjamo, da prilagodite svoje portfelje in zmanjšajte tveganost in pretirano izpostavljenost naložbam, ki niso v skladu z vašo naložbeno strategijo in zastavljenimi cilji. Po tako dolgem obdobju rasti verjetnost večje korekcije narašča. Žal pa nihče ne ve, kdaj bo do tega prišlo.

Mesec avgust je na kapitalskih trgih minil dokaj umirjeno, lahko rečemo kar počitniško. Delniški tečaji pa so povečini zrasli, večjih zdrsov, z izjemo kitajskih delnic ni bilo.

Pozornost vlagateljev je bila tako usmerjena predvsem na Kitajsko, kjer so kitajski regulatorji v avgustu še dodatno zaostrili pogoje in razmere, v katerih delujejo kitajska podjetja. Glavna tarča regulatorjev so podjetja, ki upravljajo spletne platforme. Po mnenju kitajskih oblasti imajo upravljalci spletnih platform dostop do ogromne količine osebnih podatkov, ki jih lahko izrabljajo v nepoštene in pridobitne namene. Posledično družbeni in gospodarski vpliv teh podjetij narašča, kar pa si kitajske oblasti ne želijo. To ni v duhu vrednot Kitajske, ki je še vedno komunistična družba in škodi kitajskemu prebivalstvu. Zato so se odločili, da tem podjetjem stopijo na prste in sprejmejo ukrepe, ki jim omejijo delovanje.

Odliv kapitala s kitajskih borz

Ti ukrepi pa seveda negativno vplivajo na delovanje in prihodnost marsikaterega podjetja, da ne rečemo kar celotnih sektorjev. Kar se je začelo s podjetji tehnološkega sektorja, se nadaljuje z izobraževalnim sektorjem in sektorjem oskrbe prebivalstva s hrano, razmišljajo pa tudi o omejitvah podjetij nepremičninskega sektorja.

Podjetja v nekaterih sektorjih naj bi torej postala nekakšne združbe, delujoč na neprofitni osnovi, kakor gre razumeti želje kitajskih oblasti. Kot se spominjamo, so naložile spomladi največjemu spletnemu trgovcu Alibaba zaradi monopolnega obnašanja največjo denarno kazen v zgodovini, kar 2.75 milijarde USD.

Vlagatelje v kitajska podjetja torej skrbi predvsem, da v tem primeru, kot je razumeti, ne gre za nekakšne enkratne akcije, ki so jih kitajske oblasti v zgodovini že nekajkrat izvedle, ampak dolgoročen večleten proces spreminjanja regulative in sprejemanja ukrepov za zaščito kitajske družbe pred izkoriščanjem velekapitala in ohranitev tradicionalnih kitajskih vrednot. To seveda pomeni, da ukrepov nikakor še ni konec, kar so dali regulatorji v izjavah v mesecu avgustu jasno vedeti.

1.julija letošnjega leta je Kitajska praznovala 100-letnico ustanovitve kitajske komunistične partije in verjeti je, da  ta mejnik vpliva tudi na mišljenje kitajskih oblasti, da želijo preobrazbo kitajske ekonomije, ki po njihovem mnenju ne gre v pravo smer in ne služi kitajskemu ljudstvu.

Kot vemo, kapitalski trgi ne marajo negotovosti, zato je v zadnjem obdobju prišlo do velikega odliva kapitala s kitajskih borz in negativno vplivalo na celotne trge v razvoju. Borzni indeks Hang Seng je tako v zadnjih dveh mesecih izgubil več kot 15 % vrednosti. Je pa to lahko tudi dobra nakupna priložnost za pogumnejše.

Skrb vzbuja napovedan četrti val epidemije

Skrb vzbujajoče je tudi hitro slabšanje epidemioloških slik večine držav in napovedi o četrtem valu epidemije. Statistični podatki kažejo, da je v zadnjem mesecu hitro okrevanje gospodarskih sektorjev, kot so hotelirstvo in turizem, letalsko prevozništvo, pa tudi oddajanje poslovnih prostorov zaradi strahu pred četrtim valom epidemije izgubilo zagon. Tako so rezervacije za jesenska letalske prevoze in nastanitve v hotelih znatno upadle, pa tudi napovedi delodajalcev o novem zaposlovanju za letošnjo jesen niso najboljše. Očitno napovedan četrti val epidemije že prinaša posledice.

Vendar pa tudi nekatere slabše napovedi za prihodnost niso povzročile občutnejših padcev delniških tečajev. Te so namreč preprečili kupci, ki so se hitro pojavili in pokupili padajoče delnice in tako izkoristili ugodnejše cene za dopolnitev svojih portfeljev (buying the dip). Prostega kapitala za investiranje, ki čaka na ugodne priložnosti, je očitno na trgih še veliko.

MSCI WORLD pridobil 3 %

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v avgustu pridobil odličnih 3 %, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnje tabele. Sicer so avgustovski zmagovalci japonske delnice, v povprečju so pridobile 3.5 % (EUR). Ameriške delnice tradicionalno dobro, zrasle so v povprečju za 3.4 % (EUR). Odlično tudi globalni trgi v razvoju, njihov indeks je pridobil 3.1 % (EUR). Tokrat evropske delnice nekoliko slabše, pridobile so v povprečju 2.2 % (EUR).

Obveznice ta mesec negativno, indeks evropskih obveznic je tako zdrsnil za 0.5 %.

Ameriški dolar pa je napram evru pridobil 0.5 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over August 2021

Kriptovalute v avgustu nadaljujejo pot navzgor

Kripto valute so v mesecu avgustu nadaljevale pot navzgor. Očitno gre za bolj dolgoročen in stabilen trend okrevanja kripto trga.

Tako je Bitcoin v mesecu avgustu pridobil več kot 13 % vrednosti, merjeno v EUR, kot je razvidno tudi iz spodnjega grafa.

Za slovenske vlagatelje v kriptovalute pa je pomembno, da je v pripravi zakon o obdavčitvi pri prodaji kriptovalut. Najnovejša verzija predloga zakona daje davčnemu zavezancu izbiro:

• obdavčitev celotnega prodajnega zneska po enotni davčni stopnji 10 %, ne glede na to ali ste z prodajo ustvarili dobiček ali izgubo. Določili so tudi mejni znesek, do katerega ne bo treba niti prijaviti niti plačati davka od unovčenja virtualnih valut oziroma od z njimi ustvarjenega dobička. Ta mejni znesek bi znašal 15.000 evrov v koledarskem letu.
• obdavčitev pri prodaji doseženega dobička po stopnji 25 %.

Predlog zakona mora seveda potrditi tudi stroka, pred sprejetjem pa mora skozi parlamentarno proceduro. Zavezanci bodo torej imeli na izbiro dve možnosti obdavčitve – glede na unovčeni znesek ali pa glede na ustvarjen dobiček. Vsak se bo sam odločil, katero možnost bo izbral, so sporočili iz FURS-a. Ob tem poudarjajo, da se ta predlog nanaša samo na fizične osebe, davčne rezidente Slovenije, ne pa tudi na pravne osebe.

Bitcoin. Vir: Yahoo

Rast nepremičninskega sektorja se umirja

Delnice podjetij globalnega nepremičninskega sektorja za razliko od prejšnjih mesecev letošnjega leta v avgustu niso zabeležile visoke rasti. Razloge gre po mnenju analitikov iskati v možnem četrtem valu epidemije in posledično manjših potrebah po najemu poslovnih prostorov. Naj spomnimo, ta sektor je med epidemijo utrpel velike izgube, tako da je umirjanje rasti nekoliko pričakovano. Tako je v avgustu eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil manj kot 1 % vrednosti.

Vir: Yahoo

V kakšnem stanju pa je trenutno največja svetovna ekonomija, ki izdatno vpliva na dogajanje na svetovnih kapitalskih trgih? Zakaj je stanje ekonomije v ZDA tako pomembno? Na podlagi teh podatkov namreč Ameriška centralna banka (FED) sprejema odločitve o nadaljnji politiki obrestnih mer in stopnji odkupa državnih in hipotekarnih obveznic. To pa je ključno za gibanje tečajev na globalnih kapitalskih trgih v prihodnosti.

Stopnja rasti inflacije se je v mesecu juliju v ZDA nekoliko umirila, prirastek je znašal 0.5 %, na letni ravni pa je stopnja inflacije 5.4 %, kot kažejo statistični podatki. To lahko pomeni, da se je nakupna evforija potrošnikov nekoliko polegla in imajo prav tisti, ki povišano inflacijo označujejo kot bolj prehodne narave.

Stopnja nezaposlenosti se je v juliju zopet nekoliko zmanjšala, trenutno znaša 5.4 %, kar je spodbudno za gospodarske napovedi.

Znižanje rasti potrošnje prebivalstva

Rast potrošnje prebivalstva (consumer spending) se je prav tako v juliju nekoliko znižala, znašala je 0.3 %. Če upoštevamo, da zavzema potrošnja prebivalstva kar 70 % ameriškega BDP-ja, so se tako posledično tudi napovedi ameriške gospodarske rasti nekoliko znižale. Ta padec rasti potrošnje analitiki v večji meri pripisujejo nezmožnosti dobav avtomobilskih tovarn, pa naj se sliši še tako neverjetno. Avtomobilske tovarne imajo namreč težave z dobavo sestavnih delov, gre predvsem za elektronska vezja iz JV Azije, zato dobava novih avtomobilov ne sledi povpraševanju.

Nekoliko zaskrbljujoče pa je, da je tudi indeks razpoloženja potrošnikov (consumer sentiment index) v mesecu juliju nepričakovano upadel na najnižjo vrednost v zadnjih 5 mesecih. Ta indeks odraža zadovoljstvo ljudi z njihovim finančnim stanjem, zdravjem ekonomije in pričakovanjem v zvezi z dolgoročno gospodarsko rastjo in je močno koreliran s planirano potrošnjo prebivalstva v naslednjih mesecih.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?                         

Kot kažejo trenutne razmere, največja nevarnost preži s strani zelo verjetnega četrtega vala epidemije in slabšanja globalne epidemiološke slike. Vse posledice oz. obseg ukrepov je v tem trenutku nemogoče napovedati, vse je odvisno od razvoja dogodkov in verjetno tudi od precepljenosti prebivalstva, k čemer nas ves čas spodbuja zdravstveni sektor. Ponovna uvedba omejitvenih ukrepov bi tako močno udarila predvsem tiste gospodarske sektorje, ki so najbolj trpeli že ves čas epidemije in se še vedno niso pobrali.

Nadaljnja politika in akcije Ameriške centralne banke (FED) v zvezi z obrestnimi merami in zmanjševanjem odkupa državnih in hipotekarnih obveznic, ki bi se po mnenju predstavnikov FED-a lahko začelo že v letošnjem letu. Kakršnekoli nepričakovane akcije in spremembe izven pričakovanja finančnih trgov bi lahko resno zamajala stabilnost delniških tečajev. Nedavno pa je predsednik FED-a Jerome Powell v svojem govoru s precej pomirjujočimi toni začasno pomiril trge, nepričakovanih akcij in sprememb zaenkrat ni pričakovati.

Pa seveda kitajski regulatorji. Vseh njihovih želja v zvezi s preobrazbo kitajske ekonomije in omejitev podjetij glede ustvarjanja dobička verjetno ne bo možno uresničiti, s tem bi lahko zadušili tudi gospodarsko rast in razvoj. Tega se kitajske oblasti zagotovo zavedajo. Nikakor pa jih ne gre podcenjevati.

Ameriški regulator za vrednostne papirje SEC je uvedel nova pravila za kitajska podjetja v ZDA. SEC je začel namreč od kitajskih podjetij, ki želijo kotirati na ameriških borzah, zahtevati nova razkritja in globlji vpogled v delovanje teh družb z namenom, da bi vlagatelji postali bolj seznanjeni s tveganji investiranja v kitajska podjetja. To bi seveda lahko imelo določene posledice in vplivalo na vrednotenja teh podjetij na ameriških borzah, kar se sicer že dogaja.

Tako bo jesen za vlagatelje kar pestra. Zaenkrat visoka likvidnost na trgih, optimizem vlagateljev in kupci delnic po padcih še uspevajo vzdrževati visok nivo delniških tečajev, vprašanje pa je kako dolgo jim bo to uspevalo.

Zato je sedaj pravi čas, da poskrbimo za svoje portfelje. Delniški naložbeni razred še vedno raste bolj kot ostale naložbe, razkorak med deleži posameznih naložbenih razredov v naših portfeljih je tako vse večji, posledično tveganost portfeljev narašča. Vprašanje je, če je še v skladu z našo naložbeno strategijo in cilji, ki smo si jih zastavili. Naj nas pohlep ne zaslepi, stvari se lahko hitro obrnejo.

V mesecu maju se je strah pred inflacijo še poglobil. K temu je pripomogla predvsem objava statističnih podatkov o stopnji inflacije za mesec april v ZDA, ki ga mesečno izdaja Ameriški zvezni urad za statistiko trga dela (US Bureau of Labor Statistic).

Indeks, ki meri povprečno mesečno spremembo cen, ki jo ameriški potrošnik plačuje za izbrano košarico proizvodov in storitev (Consumer Price Index – CPI), je tako v mesecu aprilu porastel za 0.8 %, kar je več od pričakovanja analitikov. Na letni ravni pa ta indeks (brez sezonske prilagoditve) trenutno znaša 4.2 %. Če izvzamemo cene energije in hrane, katerih cene običajno najbolj nihajo in jih statistiki za bolj merodajno sliko pogosto izključijo, znaša ta indeks za april 0.9 %, na letni ravni pa 3.0 %.

Rast cen posledica večjega povpraševanja

Predstavniki centralnih bank in del analitikov so sicer mnenja, da je ta rast cen predvsem posledica večjega povpraševanja potrošnikov po pandemiji, ki pa bo bolj kratkotrajne narave in se bo situacija sčasoma umirila.

Naj spomnimo, stopnja inflacije, ki jo želijo in podpirajo monetarne oblasti in institucije znaša 2 %, ta stopnja naj bi bila za delovanje gospodarstva optimalna, kar so pokazale ekonomske analize in raziskave. Če rast inflacije ne bo kratkotrajna, je ne glede na nasprotna zagotovila predstavnikov centralnih bank pričakovati, da se bodo za zajezitev inflacije obresti začele slej ko prej povečevati. Tega pa se vlagatelji najbolj bojimo.

Kaj je povzročilo nestabilnost na kapitalskih trgih?

Dodatno je k pesimizmu vlagateljev pripomogla tudi objava o stopnji nezaposlenosti v ZDA za mesec april, ki se glede na prejšnji mesec ni dosti spremenila in je znašala 6.1 %, kar je slabše od pričakovanja analitikov. Takoj so se pojavile govorice in ugibanja, ali je okrevanje gospodarstva po pandemiji zastalo in so napovedi o  siloviti gospodarski rasti neupravičene.

To je na kapitalskih trgih, ki so za te informacije izjemno občutljivi, povzročilo nestabilnost in upad delniških tečajev, kar pa je bilo na srečo samo kratkoročnega značaja. Objave podatkov o trgu dela, ki so sledile, predvsem število zahtev za pomoč brezposelnim, je bilo nekoliko boljše od pričakovanj, kar je trge začasno pomirilo.

Povpraševanje potrošnikov (consumer spending) v največji svetovni ekonomiji sicer pričakovano narašča, se je pa paradoksalno pojavil problem na strani ponudbe, ki v nekaterih sektorjih ne sledi povpraševanju. Predvsem težave v verigi dobaviteljev (surovine, sestavni deli …) povzročajo sive lase nabavnim direktorjem ameriških podjetij. Znan je primer avtomobilske industrije, ki  zaradi pomanjkanja sestavnih delov (šlo naj bi za elektronske čipe) ne more dobaviti zadostne količine avtomobilov, kar je povzročilo na trgu rast cen rabljenih avtomobilov.

Padec cen izkoristili za nakup …

Na področju storitev predvsem v sektorjih, ki so v obdobju pandemije najbolj trpeli (gostinstvo, turizem, hotelirstvo …), pa se je pojavil problem zagotavljanja ustrezne delovne sile. Veliko zaposlenih v teh panogah se je bilo v boju za preživetje prisiljeno trajno prekvalificirati.

Vse to seveda lahko vpliva na podatke o gospodarski rasti, če upoštevamo, da gre v osnovi za seštevek vseh proizvodov in opravljenih storitev na trgu.

V mesecu maju so sicer veliko podporo delniškim tečajem nudili vlagatelji, ki so  padce cen izkoristili za nakup predvsem delnic velikih tehnoloških podjetij (buy the dip). Rotacija na delniških trgih se je v maju nadaljevala, ni pa bila tako intenzivna kot v prejšnjih mesecih.

Azija v zadnjem obdobju zastala

Žal še vedno ne moremo mimo poslabšanja epidemioloških slik nekaterih regij in držav. Tako se je kriza poleg Indije in Brazilije prenesla predvsem na področje jugovzhodne Azije, v Južno Korejo in Singapur, ki sta pred tem veljali za ene prvih in najbolj uspešnih držav v boju s koronavirusom. Vse to seveda vpliva na regijske kapitalske trge, predvsem azijska rast delniških tečajev je v zadnjem obdobju zastala. Na srečo pa gre ZDA in Evropi mnogo bolje, dobavljivost cepiv in cepljenje prebivalstva  poteka po načrtu, ukrepi se sproščajo, okrevanje gospodarstva je v polnem zamahu.

Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD, v katerem so zajeti praktično vsi svetovni razviti trgi in je najbolj verodostojen in kompleksen odsev dogajanja na globalnih delniških trgih razvitih držav, v mesecu maju praktično obtičal na izhodišču, kot je razvidno iz spodnje tabele. Ameriške delnice 1.1 % v minusu, merjeno v EUR, bolje je tokrat šlo  trgom v razvoju, še bolje pa evropskim delnicam, primerjalni indeks MSCI Europe je pridobil skoraj 3 %, merjeno v EUR.

Obveznice še vedno slabše, primerjalni indeks evropskih obveznic je v maju rahlo v negativnem območju.

Je pa USD napram EUR v maju izgubil 1.5 % vrednosti, tako da so rezultati, merjeni v USD, boljši.

Vir: JP Morgan Review of markets over May 2021

Nepremičninski sektor tudi v maju solidno

Delnice podjetij, ki vlagajo v nepremičnine, so tudi v mesecu maju v povprečju na globalni ravni pridobile na vrednosti. Povpraševanje po najemu poslovnih prostorov, pa tudi gradnja novih objektov so očitno zopet v polnem zamahu, kar se pozna tudi na povečanem povpraševanju po delnicah podjetij, ki se s to dejavnostjo ukvarjajo.

Nekaj k povpraševanju pa prav gotovo pripomore tudi grozeča inflacija, prav nepremičnine namreč služijo v teoriji kot učinkovita zaščita proti izgubi vrednosti denarja.

Tako je v mesecu maju eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil več kot 2 % vrednosti, merjeno v EUR,  kar je soliden rezultat.

Vir:Yahoo

Kriptovalute v maju z močno korekcijo

Kriptovalute so v mesecu aprilu doživele močan padec. Razloge si bomo pogledali v nadaljevanju tega prispevka. Bitcoin je od najvišje vrednoti več kot 53.000 EUR, ki jo je dosegel v sredini meseca aprila, upadel na najnižjo vrednost nekaj nad 28.000 EUR, ki jo je dosegel 29. maja. To pomeni skoraj 50 % padec! Samo v mesecu maju pa je vrednost Bitcoina upadla za dobrih 37 %, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Večina tečajev je upadla tudi za več kot polovico, kar je izbrisalo s trga več sto milijard vrednosti, po nekaterih podatkih cca. 600 milijard. To sicer ni bilo popolnoma nepričakovano, po tako močni rasti v zadnjih mesecih je velik upad v tem zelo nihajnem naložbenem razredu vedno možen, je pa presenetil s svojo silovitostjo.

Vedno pa je pri takih dogodkih potreben nek sprožilec. Analitiki pripisujejo sprožilec objavi podjetja Tesla, da za nakup električnih vozil ne bo več mogoče plačevati s kriptovalutami, kot je bilo nekaj časa možno. Dodaten udarec je trgu zadal tvit lastnika podjetja Elona Muska, da bo podjetje odprodalo svoj delež Bitcoina, kar je sicer kasneje zanikal, škoda pa je bila kljub temu storjena. To je očitno močno omajalo zaupanje imetnikov kriptovalut v svetlo prihodnost in večjo umeščenost kriptovalut v naše vsakdanje življenje, ki je potrebno za trajno stabilnost in obstoj.

Če temu dogodku sicer trajno ne moremo pripisovati večje škode, pa so naraščajoče zahteve nekaterih vlad in monetarnih oblasti največjih svetovnih ekonomij po večji regulaciji in preglednosti trga lahko mnogo bolj usodne.

Kitajske oblasti odsvetovale storitve s kriptovalutami

Tako so v sredini meseca maja kitajska vlada in kitajske monetarne oblasti (zveza kitajskih bank) združeno močno odsvetovali (beri kar prepovedali) kitajskim finančnim podjetjem in bankam vsakršno organizirano ukvarjanje in nudenje storitev v povezavi s kriptovalutami. Obenem so ponovno obvestili kitajsko javnost in izdali priporočilo, da v svetu kriptovalut obstaja velika možnost manipulacij in posledično velikih izgub za vlagatelje. Kitajske finančne oblasti skušajo namreč preprečiti vsako možnost plasiranja nezakonito pridobljenih sredstev in pranja denarja, ki je v kriptosvetu vsekakor najbolj enostavno in najtežje izsledljivo. Imetja kriptovalut pa kitajskim državljanom niso prepovedali.

Dodaten udarec je trgom povzročil predlog ameriškega predsednika Bidna in njegove administracije, da bo treba vse transakcije s kriptovalutami, večje od 10.000 USD, obvezno prijaviti davčnemu organu ameriške zvezne vlade (Internal Revenue Service- IRS), ki je v ZDA zadolžen za administrativne postopke v zvezi z pobiranjem davkov. Ta predlog je sicer del bolj obsežne akcije predsednika Bidna za prenovo oz. dopolnitev zakona o obdavčitvi kapitalskih dobičkov, ki jih je napovedal že v predvolilnem boju.

Kaj vse to pomeni za nadaljnjo rast kriptovalut, je težko napovedati, vpliv pa bo vsekakor imelo. V kriptosvetu je predvidevanje in napovedovanje takih scenarijev še bistveno bolj oteženo kot v svetu tradicionalnih finančnih naložb (delnice, obveznice, skladi …), kjer kljub vsemu obstaja neka povezava med dogajanjem na trgih in stanjem realne ekonomije. Ekonomski podatki, ki jih objavljajo pooblaščene institucije nam vsaj delno pomagajo in nas usmerjajo pri investicijah. Tega v svetu kriptovalut pač ni, zanašamo se lahko le na psihologijo in čustva vlagateljev, na čemer tudi (zaenkrat) temelji celotna kripto zgodba. Posebno mali vlagatelji (retail investors) lahko le spremljamo početje velikih igralcev, ki vodijo igro, in skušamo uganiti in predvideti njihove naslednje poteze.

Dokler kriptovalute ne bodo bolj umeščene in potrebne pri našem vsakdanjem življenju in s tem pridobile neko bolj realno vrednost, se bodo žal taki scenariji verjetno še dogajali.

Kaj lahko pričakujemo v naslednjih mesecih?    

Kakšnih bistvenih sprememb, ki bi lahko vplivale na kapitalske trge, v mesecu maju ni bilo zaznati.

Na radarju vlagateljev bodo, kot kaže, še vedno zavzemala najvišja mesta inflacija in podatki o trgu dela. Predvsem podatki o zahtevani donosnosti 10-letnih ameriških državnih obveznic (10 year treasury yield), ki je trenutno zopet v območju nad 1.6 %, in cene surovin so pomemben napovednik bodočih inflacijskih pritiskov. Prav tako podatki s trga dela, kot so stopnja nezaposlenosti in potrošnja prebivalstva (ta doprinese kar dve tretjini vrednosti k ameriškemu BDP-ju) nam bodo služili kot semafor za dogajanje na trgih in nas usmerjali pri investicijah.

Predstavniki centralnih bank nam kot rečeno še vedno zagotavljajo, da so stvari pod nadzorom, je pa vprašanje, če jim lahko v celoti verjamemo. Njihov interes je namreč, da potrošnike pomirijo, da ne hitijo z nakupi (češ vse bo dražje), saj bi to povzročilo dodaten pritisk na strani povpraševanja. To pa bi pripomoglo k višjim cenam oz. inflaciji.

Prav tako ne gre še v celoti odpisati epidemije, ki lahko v nekaterih regijah še vedno poslabša epidemiološko sliko in vpliva na stopnjo okrevanja gospodarstva. Gledano globalno pa gremo najverjetneje zares proti koncu predora.

Pretrese na trgih lahko povzroči tudi sprememba zakona o obdavčitvi kapitalskih dobičkov v ZDA za najbogatejše Američane, o tem smo že pisali. Na splošno pa je predsednik ZDA Biden in njegova administracija kar ambiciozno zastavila plan o obsežnih socialnih, zdravstvenih in okoljevarstvenih reformah v ZDA, kar bo močno vplivalo na vsakdanje življenje Američanov. To je presenečenje tudi za politične analitike, ki so Bidnu pripisovali kvečjemu bolj učinkovit boj s pandemijo, kaj več pa ne. To utegne stati ameriško državno blagajno kar veliko denarja, je pa dobra naložba za prihodnost in bodočo blaginjo prebivalstva. Ugotovljeno je bilo namreč, da imajo taki ukrepi multiplikativne učinke in dobro vplivajo tudi na celotno ekonomijo države. Zadovoljno, zdravo in polno zaposleno prebivalstvo lahko dolgoročno bistveno pripomore k rasti gospodarstva, kar se posledično odraža pozitivno tudi na kapitalskih trgih.

Več o gibanju na trgih in kam z denarjem v časih, ko je na pohodu inflacija, bomo razkrili tudi na webinarju, ki bo v četrtek, 10. junija 2021, ob 20. uri. Več o webinarju si lahko preberete TUKAJ.

Rotacija in posledično povečana nihajnost, predvsem velikih tehnoloških podjetij na delniških trgih, se je v mesecu marcu nadaljevala. Vlagatelji na krilih optimizma postajajo vse bolj pogumni in prenašajo sredstva iz konservativnih delniških naložb, kamor lahko uvrščamo tudi velika tehnološka podjetja iz sektorjev informacijske tehnologije in komunikacij, ki so v času korona krize najbolj uspevala, v delniške naložbe cikličnih sektorjev, kjer si v obdobju napovedane visoke gospodarske rasti obetajo višje donose.

Od kje tak optimizem?

Veliko zaslug za optimizem na kapitalskih trgih gre pripisati novemu ameriškemu predsedniku Bidenu in njegovi administraciji. Po dolgotrajnih in mučnih pogajanjih je namreč ameriški senat končno potrdil nov sveženj pomoči gospodarstvu in gospodinjstvom za blažitev posledic pandemije, težak kar 1.9 trilijona USD, ki ga je zahteval prav Biden.

Ta pomoč pa ne vpliva pozitivno samo na največjo svetovno ekonomijo, ampak se njeni multiplikativni učinki poznajo tudi globalno. ZDA bodo tako kot ogromen porabnik okrepile potrošnjo, s tem tudi uvoz, od česar imajo neposredne koristi ekonomije držav, ki v ZDA izvažajo, če omenimo samo najbolj vidne učinke.

Indeks razvitih trgov pridobil 6.8 %

Poleg tega je opazen tudi napredek v načrtovani precepljenosti ameriškega prebivalstva. Bidenova administracija je očitno zelo uspešna pri zagotavljanju cepiva, kar vpliva na hitro izboljšanje epidemiološke slike ZDA. Trenutno kaže, da bo ameriško prebivalstvo precepljeno bistveno hitreje kot je bilo načrtovano v začetku leta. Predsednik Biden je v svojem govoru celo obljubil, da bo cepivo dostopno vsem odraslim ameriškim državljanom že v mesecu maju letošnjega leta. To daje upe o skorajšnjem polnem okrevanju ameriškega gospodarstva, kar pa se pozna tudi na kapitalskih trgih.

Tako je primerjalni indeks razvitih trgov MSCI WORLD v marcu pridobil izjemnih 6.8 %, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnje tabele. Odlično tudi evropske delnice, njihov primerjalni indeks je v marcu pridobil 6.7 %, merjeno v EUR. Ta mesec pa slabše trgi v razvoju, njihov globalni primerjalni indeks je pridobil še vedno zadovoljivih 1.7 % v EUR. To je bilo spričo rasti USD tudi pričakovati, USD je napram EUR v marcu pridobil več kot 3 %.

Obveznice so zaradi naraščajočih pričakovanj glede inflacije še vedno na udaru, primerjalni indeks evropskih obveznic se giblje okoli izhodiščnih vrednosti.

Vir: JP Morgan Review of markets over April 2021

Kriptovalute tudi v marcu odlično

Kriptovalute so v mesecu marcu zopet dosegle zgodovinski vrh. Tako je vrednost Bitcoina 13. marca presegla vrednost 51 tisoč EUR. Kasneje je sicer padla pod vrednost 44 tisoč EUR, vendar se je nato zopet pobrala in se sedaj giblje okoli vrednosti 50 tisoč EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Velika nihajnost je za ta naložbeni razred razumljiva in tako bo najverjetneje tudi v prihodnosti. Pač naložba, ki od vlagateljev zahteva močne živce.

Tako je Bitcoin v mesecu marcu pridobil odličnih več kot 35 % vrednosti.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Nepremičninski sektor navzgor

Globalni sektor podjetij, ki vlagajo v nepremičninsko dejavnost, je tudi v mesecu marcu nadaljeval pot navzgor. Vlagatelji pač stavijo na to, da se bo po koncu pandemije in ponovnem zagonu vseh dejavnosti potreba po poslovnih prostorih spet povečala. Prav ta del nepremičninskega sektorja je v pandemiji najbolj trpel.

Ne gre pa tudi pri tem sektorju spregledati inflacijskih pričakovanj. Po eni strani so nepremičnine lahko zaščita pred inflacijo in izgubo realne vrednosti denarja, po drugi strani pa lahko nove investicije v tej dejavnosti zavira dvig obrestnih mer za kredite, ki je zelo verjetna posledica povišane inflacije. Investicije v nepremičninskem sektorju so namreč  zelo občutljive na višino obrestne mere, visok delež sredstev za investicije je namreč pridobljen s krediti.

Tako je v mesecu marcu eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil 2.7 % vrednosti v USD, kot je razvidno iz spodnjega grafa, v EUR pa skoraj 5 %.

Vir: Yahoo

Kmalu inflacijski pritiski?

Torej lahko že kmalu pričakujemo inflacijske pritiske? Odvisno koga vprašate oz. komu verjamete.

Kot smo ugotovili, trenutno dogajanje na kapitalskih trgih podpira močan optimizem glede umiritve pandemije, odprave vseh ukrepov in omejitev, hitrega okrevanja gospodarstva in močne gospodarske rasti. Take razmere pa povzročijo tudi povečano povpraševanje države, podjetij in gospodinjstev. To je samo po sebi sicer pozitivno in pripomore k nadaljnjemu okrevanju ekonomije, posledično pa lahko ustvari inflacijske pritiske.

Čeprav podatki o stopnji inflacije, ki v  ZDA znaša trenutno 1.7 %, v Evropi pa 1 % na letni ravni, kar je še daleč od želene in priporočene stopnje 2 % centralnih bank, še niso vzrok za skrb, pa vlagatelji očitno menijo drugače. Tudi izjave predstavnikov centralnih bank, predvsem ameriške centralne banke (FED), da bodo vodili bolj sproščeno politiko obrestnih mer in je možno dvigovanje še daleč, jih ne prepričajo. Zakaj?

Vlagatelji se v svojem prepričanju opirajo na rast donosnosti ameriških 10-letnih državnih obveznic (10 Year Treasury notes), katerih gibanje se je v zgodovini že mnogokrat izkazalo za pravilen napovednik prihodnosti. Obvezniški trg, ki je nekajkrat večji od delniškega, je pomemben dejavnik v ekonomiji držav, ki ga je treba pri odločitvah glede bodoče finančne politike opazovati in upoštevati.

V zadnjem obdobju prihaja do močne rasti donosnosti 10-letnih državnih obveznic. Če je bila zahtevana donosnost še v začetku leta 1 %, pa je trenutno že 1.6 %, analitiki pa napovedujejo še nadaljevanje rasti.

To se dogaja, ko vlagateljem v ta naložbeni razred donosnost ob pričakovanih bodočih inflacijskih pritiskih tako ne zadošča več, obveznice so pripravljeni kupovati le ob višji donosnosti. Zahtevana donosnost obveznic začne rasti, cene posledično padati. Tako lahko ugotovimo, da se napovedi centralnih bank in trgov med seboj razlikujejo. Kdo ima torej prav? Zgodovina nas uči, da v večini primerov trgi.

Kako pa to vpliva na delniške trge?

Dogajanje na trgu ameriških državnih obveznic in spremembe njihove donosnosti deluje torej kot barometer za napoved prihodnosti. Rast zahtevane donosnosti je za vlagatelje zadosten dokaz, da prihaja obdobje hitre gospodarske rasti in možne povišane inflacijske stopnje.

Paradoks je v tem, da v primeru, ko potrošniki pričakujejo inflacijo, torej višje cene proizvodov in storitev, pohitijo z nakupi v prepričanju, da bo kasneje vse dražje. Povpraševanje se poveča, posledično cene zrastejo, pa imamo zares inflacijo. Naj vas spomnimo, dogajanje na kapitalskih trgih je lahko tudi znanilec sprememb v realni ekonomiji, trgi so časovno pred realno ekonomijo. Tako vlagatelji svojo naložbeno politiko prilagajajo novim razmeram.

V iskanju čim višjih donosov v pričakovanem obdobju povišane inflacije odprodajajo naložbe, katerih prihodki bodo v inflaciji najbolj trpeli, katerih razmerja med ceno delnice in prihodki na delnico (P/E faktor) so v tem trenutku visoka, in kupujejo delniške naložbe, kjer je to razmerje bolj ugodno. Tako si obetajo višje donose, predvsem, ker so opogumljeni z že omenjenimi dogajanji.

Na udaru velika tehnološka podjetja

Zaradi tega so na najbolj na udaru velika tehnološka podjetja sektorjev informacijske tehnologije in komunikacij, katerim je v obdobju koronakrize šlo najbolje in je cena delnic najbolj zrasla, obenem pa seveda tudi P/E razmerje.

Na drugi strani pa v obdobju visoke gospodarske rasti in inflacije najbolj uspevajo ciklični gospodarski sektorji, kot so npr. energetski sektor, materiali, industrijska proizvodnja in finance. Za finančni sektor pomenijo višje obrestne mere tudi višje dobičke, energetski sektor pa si obeta višje cene energentov. Prav ti sektorji so v obdobju koronakrize najbolj trpeli, vrednotenja njihovih delnic so ugodna, P/E razmerja nizka. Zato je rotacija tako silovita.

Kaj lahko pričakujemo?

Kot sedaj kaže, zaenkrat lahko še pričakujemo nadaljevanje rotacije, menijo analitiki. Koliko časa še, seveda ne vemo. Odvisno od epidemioloških slik držav, stopnje precepljenosti ter seveda mesečnih podatkov o stopnji inflacije in gibanju zahtevane donosnosti 10-letnih ameriških državnih obveznic.

V primeru, da bo zahtevana donosnost prebila mejo 2 %, nas čakajo na delniških trgih težave. Bodo pa na neki točki vlagatelji ocenili, da so vrednotenja visokotehnoloških podjetij zopet postala privlačna in bodo odšli po nakupih. Toliko v tolažbo imetnikom le-teh delnic.

Treba je povedati, da gre kljub trenutni situaciji za prvovrstna podjetja, na katerih temelji tehnološki napredek sveta in globalne ekonomije. Digitalizacije in avtomatizacije, ki prodira v vse sektorje gospodarstva, povezljivosti med gospodarskimi in fizičnimi subjekti, Internetu stvari (Internet of Things – IOT), in še bi lahko naštevali, si brez odločilne vloge in razvojnega prispevka teh podjetij ni mogoče zamisliti.

So ugodnejša vrednotenja teh podjetij že priložnost za nakup (buying the dip)? Kdo ima torej prav glede inflacije, centralne banke ali finančni trgi? To bodo vprašanja, s katerimi si bodo vlagatelji belili glavo v nadaljevanju letošnjega leta.

Bi želeli imeti informacije naložbenega tima Vezovišek & Partnerji iz prve roke ves čas na dosegu? TUKAJ PREVERITE, kako.

Dogajanje na finančnih trgih v zadnjem obdobju vse bolj kroji (ne)upravičen strah pred inflacijo. Kljub temu, da statistični podatki trenutno prav nič ne kažejo na povišano inflacijo, prej nasprotno, in ugledne finančne institucije (vključno z ameriško centralno banko – FED) napovedujejo, da bo inflacija še kar nekaj časa pod kontrolo, to vlagateljev ne prepriča.

Poplava (tiskanega) denarja na trgih, optimizem v skorajšnjo precepljenost prebivalstva in posledično polno odprtje gospodarstva ter močna rast gospodarskih aktivnosti so tisti dejavniki, na katere vlagatelji polagajo svoje upe v želji po čim višjih donosih. Pa imajo prav in se bo ta scenarij zares uresničil?

Tega z gotovostjo seveda ne moremo napovedati. Likvidnost na finančnih trgih je zares visoka, vendar je veter v prsi inflaciji tudi povečana stopnja brezposelnosti in posledično izguba kupne moči kar znatnega dela prebivalstva pomembnih svetovnih ekonomij. Pa tudi v primeru povišane inflacije je veliko vprašanje, kdaj se bodo centralne banke odločile za dvigovanje obrestih mer in s tem dušile inflacijo, seveda pa tudi gospodarsko aktivnost.

Svetovno gospodarstvo je še daleč od nivojev pred pandemijo, posledice zaprtja in omejitve gibanja so še vedno prehude. Vsaj tako nam zagotavljajo predstavniki najpomembnejših svetovnih centralnih bank.

Strah pred inflacijo poskrbel za korekcije

Prav tako odkritje novih sevov (mutacij) virusa COVID 19 in logistični problemi v zvezi s cepivom lahko še vedno znatno upočasnijo plane o zadostni precepljenosti in popolnim odprtjem svetovnega gospodarstva.

Skratka, neznank je kar lepo število.

Kljub temu pa imajo, kot smo omenili, vlagatelji pač svoje prepričanje. To je bilo lepo vidno konec meseca februarja, ko je prišlo na finančnih trgih zopet do manjše korekcije, ki je posledica strahu pred inflacijo, pa tudi visoki rasti in lepih donosov v letošnjem letu. Nekateri pač unovčujejo dobičke.

Med najslabšimi delnice defenzivnih panog

V tej korekciji so jo najslabše odnesle tiste naložbe oz. naložbeni razredi, ki imajo v obdobjih povišane inflacije (v teoriji) največ težav. To so predvsem obvezniški naložbeni razred in delnice defenzivnih panog, kamor uvrščamo tudi zmagovalce korona krize, kot so visoko tehnološke delnice sektorjev informacijske tehnologije in komunikacij.

Lahko rečemo, da prihaja do kar intenzivne rotacije oz. prenosov naložb v tiste, ki v močni konjunkturi, ki jo kot rečeno nekateri napovedujejo, in časih povišane inflacije najbolje uspevajo. To pa so ciklične delnice predvsem energetskega in finančnega sektorja, pa tudi sektorja materialov in industrijske proizvodnje, če omenimo samo najbolj vidne.

Kljub popravku v zadnjih dneh meseca je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI World v mesecu februarju zrastel za lepih 2.7 %, merjeno v EUR. Enako tudi ameriške delnice, nekoliko slabše evropske, tokrat pa najslabše trgi v razvoju, njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je zrastel zgolj 0.9 %, merjeno v EUR.

Zaradi razlogov, ki smo jih navedli, obveznice pričakovano slabše, zahtevani donosi so se povečali, globalni primerjalni obvezniški indeks je tako izgubil 1.6 % vrednosti, merjeno v EUR.

Tečaj USD napram EUR pa se v mesecu februarju skoraj ni spremenil.

Vir: JP Morgan Review of markets over February 2021

Kripto evforija še vedno traja

Kriptovalute so v mesecu februarju dosegle zgodovinske vrhove. Tako se je vrednost Bitcoina 21. februarja močno približala meji 50.000 evrov, najvišja vrednost je bila tako skoraj 47.500 evrov, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Kasnejši upadi so bili do neke mere pričakovani, mnogi so pač unovčevali izjemne dobičke. Tako je Bitcoin 28.februarja zanihal do vrednosti blizu 37.000 evrov, kar pomeni skoraj 30 % od doseženih vrhov.

Kljub padcu je Bitcoin v februarju še vedno pridobil odličnih skoraj 40 %.

BITCOIN (BTC). Vir: Yahoo

Nepremičninski sektor se pobira

Delnicam podjetij, ki vlagajo v nepremičnine, gre letos bolje. To je do neke mere tudi pričakovano, nepremičninska podjetja so bila v času pandemije in omejitve gibanja močno na udaru, ljudje so ostajali doma in potreba predvsem po poslovnih prostorih je močno upadla. Nekatera podjetja pa so celo propadla.

Vlagatelji menijo, da je najtežje obdobje zaprtja gospodarstva in omejitve gibanja že za nami, potreba po poslovnih prostorih bo spet narasla, kar se pozna tudi na vrednosti delnic.

Tako je v mesecu februarju eden najuspešnejših indeksnih skladov, ki vlaga v globalni nepremičninski sektor, pridobil več kot 5 % vrednosti, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnjega grafa.

Vir: Yahoo

Vsem nepremičninskim podjetjem sicer ne gre enako dobro. Predvsem podjetja, ki vlagajo v evropske nepremičnine, so še vedno v težavah. Razlog je v dolgotrajnejši zapori gospodarstva in bolj rigoroznemu izvajanju omejitvenih ukrepov.

Razlika med tradicionalnimi in naložbami v kriptovalute?

Glede na vsesplošno kripto evforijo smo mnenja, da je pravi čas, da ponovno opozorimo na to, česa bi se morali vlagatelji zavedati pred vstopom v finančne naložbe.

V čem je temeljna razlika med t.i. tradicionalnimi finančnimi naložbami in naložbami v kripto valute?

Tradicionalne finančne naložbe so obveznice, delnice, pa tudi vzajemni skladi in vse bolj popularni indeksni skladi, da omenimo samo najbolj značilne. Poenostavljeno povedano, delnice so lastniški vrednostni papirji, z nakupom katerih vlagatelj postane tudi sorazmerni delni lastnik podjetja, katerega delnice je kupil.

Glede na ekonomsko-politično situacijo in rezultate podjetja vrednost delnice sicer lahko zaniha, vlagatelju pa grozi popolna izguba vložka samo v primeru prenehanja delovanja podjetja oz. stečaja (likvidacije). To pa je ob pravilnem izboru podjetja oz. upoštevanju določenih kriterijev sorazmerno redko. Če gre za uveljavljeno podjetje z jasno vizijo, prepoznavno blagovno znamko, sodobnim poslovnim modelom in odgovornim vodenjem podjetja, premišljeno strategijo, bazo zvestih strank in vlaganjem v razvoj novih produktov in storitev, je možnost izgube celotnega vložka relativno nizka.

Kaj pa vzajemni in indeksni skladi?

Če pa vlagamo v vzajemne in indeksne sklade, kjer je naša naložba razpršena med veliko število različnih delnic, pa je verjetnost popolne izgube še toliko manjša. Marsikdo bi rekel, kaj pa delnice NKBM, katere stečaj se je boleče zarezal v spomine znatnega dela slovenskih vlagateljev? To je tipičen primer, kjer se vlagatelji v želji po lahkem zaslužku niso zavedali pasti in kriterijev niso upoštevali.

Res pa je, da je šlo za specifično situacijo, kjer je svoje naredila še finančna kriza in slaba politika vodenja omenjene banke v smislu izdajanja nezavarovanih kreditov, kar pa so takrat počele res domala vse slovenke banke. Verjetnost, da bodo naši vložki v podjetja z več desetletno tradicijo, kot so Volkswagen, Mercedes Benz, pa tudi Apple, Microsoft, Coca Cola, Novartis, če omenimo samo nekatere, čez noč propadli, je zares majhna. Najbrž je večja verjetnost propada nekaterih držav kot teh mega korporacij.

Obveznice pa so dolžniški vrednostni papirji, kjer izdajatelj (večinoma) jamči s svojim premoženjem, da bo izposojeno glavnico do dogovorjenega roka skupaj z obrestmi tudi vrnil.

V obeh primerih gre za neko realno premoženje, ki varuje vlagateljev vložek oz. posojilo.

Pri kripto naložbah pač realnega premoženja (vsaj zaenkrat) ni. Te naložbe temeljijo na psihologiji vlagateljev, da bodo ohranjale oz. pridobivale na vrednosti, da se bo njihov menjalni tečaj višal, ker se bo zanimanje zanje v prihodnosti povečevalo in bodo postale sestavni del našega vsakdanjega življenja. Kripto naložba je vredna natanko toliko, kolikor je nekdo na nakupno/prodajnem mestu pripravljen zanjo odšteti. To pomeni, da je v teoriji možna tudi izguba celotnega vložka oz. je verjetnost le-tega mnogo višja kot pri tradicionalnih finančnih naložbah. Tako so nihanja in negotovost mnogo višja, res pa so tudi zaslužki lahko sorazmerno mnogo višji. Dobro je, da se vlagatelji tega zavedajo, predno se odločijo za naložbo.

Kaj lahko pričakujemo?

Kot sedaj kaže, bodo v letošnjem letu razpoloženje vlagateljev krojile predvsem centralne banke s svojo politiko obrestnih mer. Najbolj ključne bodo kot vedno ameriška centralna banka (FED) in evropska centralna banka (ECB). Bodo držale svoje obljube o bolj ohlapni obrestni politiki? To pomeni, da kljub doseganju ciljne inflacije 2 % ne bodo takoj odreagirale z zvišanjem obrestnih mer, ampak bodo zaradi podpore okrevanju ekonomije po pandemiji bolj prilagodljive, kot smo že omenili. Spremljanje njihovih reakcij in napovedi bo očitno ena izmed prioritet vlagateljev pri odločanju za investicije.

Seveda pa je treba spremljati tudi mesečne statistične podatke o doseženi inflaciji, ki jih periodično objavljajo pooblaščene finančne institucije in so podlaga za akcije centralnih bank v zvezi z obrestnimi merami.

Vsekakor smo mnenja, da nas čaka najverjetneje zanimivo in izzivov polno leto. Naše portfelje naložb je treba prilagoditi tako, da nam bodo tudi v takih možnih scenarijih prinašali zadovoljive donose.

Umirjeno dogajanje na finančnih trgih ob zaključku leta 2020 se je preneslo tudi v letošnje leto in vlagatelje spodbujalo k nakupu. Še največ negotovosti je vlagateljem prineslo dogajanje v zvezi s pandemijo. Očitno so logistični problemi, s tem mislimo proizvodnjo in distribucijo cepiva zoper virus COVID-19, večji, kot smo sprva mislili.

Pa tudi odkritje novih sev-ov oz. mutacij virusa ne prispeva ravno k uresničevanju časovnih planov. To pomeni, da se bo prvotni plan za precepljenost svetovne populacije očitno nekoliko zavlekel. Da se bo svetovno gospodarstvo popolnoma odprlo, bo preteklo še kar nekaj časa, nekatere države v strahu pred novimi vali pandemije celo uvajajo nove omejitvene ukrepe. Tako so tečaji na kapitalskih trgih velik del meseca januarja večinoma rasli, v zadnjem tednu pa je prišlo do (upamo) kratkotrajne korekcije.

Vpliv načrtovanih akcij novega ameriška predsednika

Primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI World je tako v januarju malenkost upadel, izgubil je 0.3 % svoje vrednosti, merjeno v EUR. Vlagatelji so se očitno odločili, da je čas za popravek. V tem sicer ni nič slabega, tečaji ne morejo samo rasti. Kje pa so razlogi za upad?

Poleg visokega vrednotenja tečajev in težav pri proizvodnji in distribuciji cepiva je delno razlog tudi v načrtovanih akcijah ameriškega predsednika Joe-a Bidena. Kot je napovedal že v svoji predvolilni kampanji, načrtuje dvig davkov na korporativne dobičke, ki pa bo bolj zmeren, kot je bilo prvotno mišljeno. Pričakuje se dvig davčne stopnje na 28 % namesto načrtovanih 35 %. Poleg tega se pričakuje tudi sprejetje protimonopolne zakonodaje, kar pomeni pritisk predvsem na sektor tehnologije in komunikacij, kamor spadajo tudi največja podjetja skupine FAAMG (Facebook, Amazon, Apple, Microsoft in Google).

Pa tudi zdravstveni sektor bi lahko bil na udaru, obe stranki v kongresu se namreč zavzemata za zmanjšanje izdatkov za zdravstvo in večji vpliv države pri oblikovanju cen. To pa bi škodilo predvsem farmacevtskim podjetjem. Na področju energije se Biden zavzema za bolj trajnostne in okolju prijazne rešitve, kar bo lahko prineslo težave predvsem naftni industriji ter proizvodnji zemeljskega plina.

V zunanjepolitičnih odnosih s Kitajsko bo Biden kot kaže ostal nepopustljiv, izogibal pa se bo trgovinski vojni.

Kljub temu pa analitiki ocenjujejo, da prinaša Bidenova politična agenda več dobrega kot slabega za finančne trge, zato za večjo zaskrbljenost (zaenkrat) ni razloga.

Januarja najbolje azijskim trgom v razvoju

Poglejmo si podrobneje, kaj se je dogajalo na finančnih trgih v mesecu januarju. Spodnja tabela kaže, da je daleč najbolje šlo azijskim trgom v razvoju, njihov primerjalni indeks je pridobil skoraj 5 % vrednosti, merjeno v EUR. Ameriške in evropske delnice v povprečju malenkost v rdečem, poraženec meseca pa, kot smo že navajeni, trgi v razvoju Latinske Amerike, izgubili so 6 % vrednosti, vse merjeno v EUR.

Obveznice malenkost v rdečem, evropske so izgubile v povprečju 0.5 % v EUR. USD je v januarju pridobil napram EUR 0.7 %.

Vir: JP Morgan Review of markets over January 2021

Kriptovalute še vedno odlično

Kriptovalute so v začetku leta nadaljevale z izjemno rastjo. Tako je Bitcoin 8.  januarja celo prebil mejo 33.000 EUR, Ethereum pa 20. januarja vrednost 1.140 EUR.

Kasneje je sicer prišlo do popravkov, tako je Bitcoin na mesečni ravni zrastel solidnih več kot 14 %, Ethereum pa odličnih več kot 75 %, merjeno v EUR, kot je razvidno iz spodnjih grafov.

BITCOIN (BTC) – Vir: Yahoo

ETHEREUM (ETH) – Vir: Yahoo

Vir: Yahoo

Pa so se kriteriji, na podlagi katerih se vlagatelji odločajo za investiranje, v zadnjem obdobju kaj spremenili?

Analitiki ugotavljajo, da so se. Če je bil v preteklosti glavni kriterij za investiranje pričakovani dobiček in razmerje med ceno delnice in donosom na delnico (P/E faktor), prihaja v ospredje pri mnogih vlagateljih ‘dobro ime’ podjetja (angleško Goodwill). Ta opredeljuje ugled blagovne znamke podjetja, bazo zvestih strank, dobre odnose in komunikacijo s strankami, dobre in poštene odnose podjetja z zaposlenimi, uporaba primerne in okolju prijazne tehnologije ter intelektualni kapital podjetja.

V finančni industriji pa se vedno bolj pojavlja kratica ESG. Kaj pomeni?

Kratica ESG je postala sopomenka za družbeno odgovorno ali trajnostno investiranje. ESG je kratica, ki označuje ključna okoljska, družbena in korporativna merila, ki jih uporabljamo pri izbiri naložb (E kot »environmental«, S kot »social« in G kot »governance«). Etični, trajnostni ali družbeno odgovorni pristop k investiranju postaja najpomembnejši investicijski trend naše generacije, ki naj bi revolucionarno spremenil način poslovanja finančne industrije.

Družbeno odgovorni skladi ESG so v zadnjih letih največja uspešnica med investicijskimi skladi. Pravzaprav so v globalnem merilu edina kategorija, ki dosega razcvet v pravem pomenu besede, saj rasti čistih prilivov že nekaj let presegajo 20 %. Slikovno definicijo družbeno odgovornega investiranja kaže spodnja slika:

Kaj lahko pričakujemo?

Zaenkrat večjih čeri oz. pasti za vlagatelje (še) ni na vidiku, s tem se strinja večina analitikov. Fundamenti na finančnih trgih so še vedno dobri, visoka likvidnost kot posledica sprejetih ukrepov pomoči podjetjem in gospodinjstvom, predvsem v ZDA in Evropi, ob nizkih obrestnih merah so odlično okolje za rast tečajev.

Kot rečeno, Bidenovi ukrepi za finančne trge prinašajo več dobrega kot slabega, vsaj tako ocenjuje Wall Street. Umiritev napetosti v svetu, prednost dogovarjanju in dialogu pred grožnjami, oživitev članstva ZDA v različnih svetovnih okoljevarstvenih, človekoljubnih in varnostnih organizacijah ter sprejetje novih paketov pomoči za okrevanje ekonomije so vsekakor dejavniki, ki vzbujajo optimizem in delujejo vzpodbudno na razpoloženje vlagateljev in pripravljenost za investiranje.

Nekaj slabe volje sicer prinaša napovedan dvig davkov na korporativne dobičke in sprejetje protimonopolne zakonodaje, kaj hujšega pa se ne pričakuje.

Vsekakor je trenutno sicer največja skrb vlagateljev možnost novih valov pandemije, pa tudi tu se vidi luč na koncu predora, svetovna populacija bo slej ko prej precepljena.

Nas torej čaka na finančnih trgih dobro leto?

Eden izmed najbolj znanih in uglednih svetovnih finančnih analitikov je izjavil, da ga najbolj skrbi to, da vse deluje preveč popolno. Naj vas spomnimo, tudi v začetku lanskega leta večjih skrbi ni bilo, pa se je zgodila pandemija. V sodobnem svetu se pač vse dogaja vedno hitreje, prihaja do skokovitih sprememb, svet je zaradi učinkovite tehnologije vedno boj povezan in medsebojno odvisen, zato varnih otokov ni več. Vlagatelji moramo pač biti pripravljeni na vse scenarije.

Zato naj na koncu kot vedno še enkrat poudarimo, da previdnost ni nikoli odveč, finančna sredstva je treba razpršiti med različne naložbene razrede tako, da bodo vaši portfelji v skladu z vašim naložbenim profilom, ki opredeljuje tudi odnos do tveganja in želenih donosov. Obenem pa je potrebno periodično izvajanje rebalansa, kar pomeni ponovno vzpostavitev razmerij med naložbenimi razredi, ki se zaradi različnih stopenj rasti lahko sčasoma porušijo. Tu je zelo dobrodošla pomoč izkušenih osebnih finančnih svetovalcev.

Bi želeli imeti informacije naložbenega tima Vezovišek & Partnerji iz prve roke ves čas na dosegu? TUKAJ PREVERITE, kako.