Kam s 45 tisočaki, da bodo zrasli?

Ljudje imajo različne izzive, ko pride do denarja pa ti izzivi lahko usodno vplivajo na našo prihodnost. A včasih so te izzivi tudi sladki, to je takrat, ko imamo nekaj dodatnih sredstev, ki bi jih želeli oplemenititi. To se je zgodilo tudi poslušalcu oddaje Svetovalnica, v kateri sta gostovala Ana in Mitja Vezovišek. 

Jani ima na varčevalnem računu 45 tisoč evrov, ki samo “ležijo”. S temi sredstvi bi želel nekaj narediti, da se namnožijo za stara leta, kot pravi, zato ga zanima, kam naj investira denar, da bo zrasel.

Izdelati je treba investicijski načrt

“Če imam na varčevalnem računu približno 45 tisoč evrov, moram ta denar razdeliti. Ves čas namreč poudarjamo, da moramo imeti del denarja v zlati rezervi, ostalo pa lahko investiramo,” pravi Mitja Vezovišek, wealth manager. Denar, ki je namenjen za zlato rezervo je praviloma na varčevalnem računu oziroma se ga lahko naloži tudi v denarni vzajemni sklad, ki je alternativa varčevalnemu računu in kjer potrebujemo nekaj dni, da pridemo do denarja. 

Za preostanek denarja, tisto, kar bi želeli plemenititi, pa moramo izdelati investicijski načrt. “V načrtu definiramo, kaj si želimo, koliko časa imamo na voljo, koliko tveganja smo pripravljeni sprejeti in kakšne so naše dosedanje izkušnje,” pravi strokovnjak. 

Kam naj torej naložimo denar?

Ni enostavnega odgovora, kam naložiti denar, pravi Mitja Vezovišek. “Vzemimo za primer, da bomo ta denar potrebovali čez dve leti za nakup stanovanja. V tem primeru je bolje, da ga imamo na banki in s tem ne tvegamo oziroma tvegamo zelo malo. Tako se ubranimo pred potencialno velikimi izgubami, a tudi donosi. Če pa smo pripravljeni in lahko tvegamo, pa se moramo spet vprašati, kolikšno je lahko to tveganje.” 

Za sredstva, kot jih ima na voljo Jani, obstaja ogromno produktov, v katere bi se lahko investiralo, a kot pravi wealth manager, brez načrta ne bi smel niti v enega. 

Ob tem Mitja Vezovišek opozarja, da je žalostno predvsem to, da obstaja ogromno ljudi, ki z veliko manjšimi zneski, tudi manjšimi od 15 tisoč evrov, pridejo do posameznih ponudnikov finančnih produktov in jih ti prepričajo, da je treba investirati prav v njihov produkt. Ob tem pa pozabijo na osnove … 

Da bi se temu izognili, je pripravil brezplačno eknjigo ABC investiranja, kjer si lahko preberete več o tem, kam in kako investirati, da bo denar delal za nas, mi pa bomo mirneje spali. Dobite jo TUKAJ.

Investirati denar v denar? Če želite garantirano izgubo, potem izvolite …

Denar, ki ga zaslužimo danes, ne bo dovolj, če želimo finančni mir tudi v jeseni svojega življenja. Naš denar mora delati za nas, tudi takrat, ko mi spimo. In če ga ne investiramo, ne bo delal za nas. Tako preprosto je. Če ga obdržimo v denarju, pustimo banki, da ga investira in dela zanjo, mi pa ustvarjamo garantirano izgubo.

Denar najdemo v različnih oblikah naložb, kot so denarni skladi, varčevalni računi ali depoziti, ki sodijo med bančne produkte. Tako depoziti kot varčevalni računi so varne naložbe, saj spadajo v sistem zajamčenih vlog. Glavnica je zajamčena, donosnost pa je izražena s fiksno ali variabilno obrestno mero. Višina se razlikuje od banke do banke in je močno odvisna od razmer na trgu. 

Če vzamemo za primer denarni sklad, pa ima ta s preostalimi skladi skupno le ogrodje. To pomeni, da gre za finančni produkt, ki je v obliki vzajemnega sklada dostopen malim vlagateljem, premoženje v njem pa je varno in hitro dostopno. Vplačana sredstva so tako na voljo najkasneje v petih delovnih dneh od naše zahteve za izplačilo.

Država jamči do 100 tisoč evrov 

Tovrstni skladi vlagajo v depozite in instrumente denarnega trga, kot so komercialni zapisi, zakladne menice, blagajniški zapisi itd. Te naložbe sodijo med zelo varne naložbe, saj običajno države jamčijo za poplačilo. Ker skladi celotno premoženje razpršijo med več bank in držav, poleg tega pa jih nekdo nadzira, so teoretično varnejši kot varčevalni račun ali depozit. To še posebej velja za višje zneske, na primer nad 100.000 evrov, kolikor je trenutno maksimalno jamstvo za vloge s strani države.

Donos denarnih vzajemnih skladov je primerljiv z donosom depozita, ki ga vežemo za tri mesece. Ker vstopnih in izstopnih stroškov običajno ni, upravljavsko provizijo pa upoštevajo že v donosu, praviloma prinašajo višji donos, kot so obresti na varčevalnem računu.

Bodite pozorni na inflacijo, stroške in dostopnost 

Pri naložbenem razredu denar in denarni ekvivalenti, je pomembno opozoriti na inflacijo, stroške in dostopnost sredstev. Pri depozitih in varčevalnih računih gre vselej za nominalno obrestno mero, kar pomeni, da lahko z depozitom realno izgubljamo denar, če je inflacija višja od obresti, ki jih dobimo. V večini primerov so ti produkti brez stroškov, razen če jih predčasno prekinemo. To ni vedno mogoče, kadar pa je, je običajno povezano z stroški. Denarni skladi so sicer likvidni, a je njihov donos običajno še vedno nižji od inflacije. To pomeni, da z investicijo v ta naložbeni razred glavnice praktično ne moremo izgubiti, a se njena vrednost v času realno zmanjšuje, saj je inflacija višja od donosa oz. obresti, ki jih dobimo.

Denar oziroma denarni ekvivalenti so le ena od naložbenih oblik, ki so nam na voljo pri plemenitenju naših financ. A ti v času poceni denarja ne prinašajo donosa, temveč garantirano izgubo. Če nam banka za depozit ponudi 0,5 % na leto, inflacija pa je 1,7 %, potem bomo zagotovo izgubili 1,2 % glavnice.

Kaj vse je na voljo in kako sploh ustvariti pravi portfelj, ki bo delal za nas, pa si preberite v kratki in jedrnati e-knjigi ABC investiranja, ki sem jo pripravil za vas. Knjigo si brezplačno prenesete TUKAJ. 

Mitja Vezovišek, wealth manager

Mesec maj je potrdil potrebo po razpršenosti naložbenih portfeljev

Analitiki so že v začetku leta 2019 napovedovali ohlajanje gospodarske aktivnosti, nižjo gospodarsko rast in povečano možnost recesije v naslednjih letih v domala vseh pomembnejših svetovnih ekonomijah. Centralne banke na čelu s FED (ameriška centralna banka) so posledično napovedale bolj zmerno politiko oz. celo zaustavitev dvigovanja obrestnih mer v letu 2019. Po razgibanih prvih petih mesecih, v začetku junija na trgu že prevladuje prepričanje, da se bodo kmalu spet zatekle k zniževanju obrestnih mer, saj si vsi želijo ohraniti gospodarsko rast.

Težava je, ker so obrestne mere v Evropi že tako negativne, ameriške pa bistveno nižje, kot so bile ob začetku prejšnje krize. Zato je vprašanje, koliko moči centralne banke še imajo, povsem na mestu. Edino zdravilo v takšnih razmerah je že dolgo znano, a malo uporabljano – razpršitev naložbenih portfeljev!

Uspešnih prvih pet mesecev leta 2019

Kot je razvidno iz grafa, je globalni delniški indeks MSCI World (in sklad ETF, ki mu sledi) v prvih petih mesecih leta 2019 porasel za cca. 11 % merjeno v dolarjih, kar je izjemen rezultat.

Če je bil v prvem kvartalu tega leta dosežen napredek pri pogajanjih o trgovinskem sporazumu med ZDA in Kitajsko, kar je imelo za posledico močno rast tečajev delnic na domala vseh finančnih trgih, se je to v maju, po nekaj twitih s strani predsednika Trumpa, obrnilo na glavo. Tudi politična saga o odhodu Velike Britanije iz EU se še kar vleče in ne zbuja zaupanja v Evropo.

Potem, ko so delniški indeksi dosegali izjemne rezultate je politiki uspelo, da smo doživeli močen popravek v začetku maja. V maju so se tako najbolj znižale vrednosti azijskih trgov v razvoju (- 8 %), na drugi strani pa je porasla vrednost obvezniških indeksov, saj so zahtevani donosi obveznic spet padli. V razmerju med dolarjem in evrom ni bilo velikih sprememb, drugače pa je bilo v primerjavi z britanskim funtom in japonskim jenom.

Vir: JP Morgan Review of markets over May 2019

Kriptovalute najboljša alternativna naložba leta 2019

Prvih pet mesecev ni bilo tako uspešnih za košarico plemenitih kovin. Kot je razvidno iz spodnjega grafa je tudi tu konec marca prišlo do močnega popravka, ki je do konca maja privedel do tega, da smo se znašli malo pod vrednostjo z začetka leta 2019.

Kriptovalute so, v olajšanje mnogih, v prvem kvartalu končno našle dno in do konca maja uprizorile izjemno rast, kot je razvidno iz spodnjega grafa rasti cene Bitcoina.

Večina vlagateljev pa je spet ponovila isto napako – kupovali so konec leta 2017, ko je bil trg najvišje in prodajali, ko je bila največja panika in cene najnižje, zato so realizirali veliko izgubo in zamudili letošnji odboj.

Razpršenost ni dovolj, potreben je nadzor in prilagajanje

Recesija je v prihodnjih letih verjetno neizbežna, vprašanje je samo, kako uspešno jo bodo države in njihove finančne institucije uspele imeti pod nadzorom. Z naložbeno politiko je seveda nemogoče slediti vsem trenutnim spremembam, zato vedno znova poudarjamo, da je najpomembnejše slediti svojim naložbenim ciljem in naložbeni strategiji. To pomeni, da je nujno nadzorovati razmerje med posameznimi naložbenimi razredi znotraj portfelja, ki se spričo rasti in padcev tečajev stalno spreminjajo.

Namesto ugibanja kaj bo zraslo jutri, je potrebno portfelj najprej razpršiti med različne naložbene razrede, nato pa ga spremljati in izvajati periodični rebalans in prestrukturiranje po potrebi. V maju je to pomenilo prodajo dela naložb, ki so letos najbolj zrasle (delnice, kriptovalute) in s temi sredstvi nakup tistih naložb, ki so najbolj padle oz. najmanj zrasle (obveznice, plemenite kovine).

Če bi o investiranju izvedeli več, pa si lahko prenesete tudi najnovejšo e-knjigo ABC investiranja, ki smo jo pripravili za vas. Na voljo je TUKAJ.

Nataša Kozlevčar razkriva: Z davčno optimizacijo do 16.000 evrov prihranka!

Pred kratkim me je kolegica prosila, če lahko poskrbim za premoženje njenega očeta, ki se žal vedno pogosteje izgublja in ni več v stanju skrbeti za družinske finance. Vsekakor gre za odgovorno nalogo, saj gre za družinsko premoženje, ki pa ga v tem trenutku še ne bodo dejansko delili, čeprav so se med seboj že poenotili, kdo dobi kaj v času dedovanja.

Kolegici sem sicer takoj omenila, da na tem področju nismo poceni, ona pa mi je odvrnila, da to ve in da ne išče poceni rešitve. Išče človeka, ki mu zaupa, ki ima znanje in izkušnje, za njim pa stoji ekipa strokovnjakov, ki ga lahko podprejo. Išče vrednost. Nad odgovorom sicer nisem bila presenečena, saj je sama človek, ki je v poslovnem življenju že precej dosegla, predvsem pa si za področja, kjer sama ni vešča, že od nekdaj vzame mentorje, ki so med najboljšimi na področju.

Fleksibilno, likvidno, s čim manj stroški

Že v naslednji sapi pa mi je na glas rekla nekako takole: “Namesto, da plačujem vzajemnim skladom, bi raje plačevala tebi, sploh, ker verjamem, da boš stvari peljala tako, kot bi jih sebi: fleksibilno, likvidno in s čim manj stroški in upoštevajoč tveganja, ki si jih lahko privoščimo.”

Oblikovala sem ponudbo, ki jo je tudi po pogovoru z družinskimi člani, sprejela, in tako smo štartali.

Sledili so prvi trije koraki:

1.Popis družinskega premoženja: Tudi tistega, ki je bilo v preteklosti že razdeljeno. Na tej osnovi smo dobili celotno sliko za nazaj in pregled za naprej.

2. Preverjanje profila vlagatelja: Ker v tem primeru ni šlo za običajno situacijo, saj je lastnik sredstev le delno opravilno sposoben, dediči pa so si med seboj po tveganju različni, smo za osnovo vzeli rast glavnice višjo od inflacije, kar pomeni konzervativen profil. Namreč, ne vemo, koliko časa se bodo sredstva lahko plemenitila (pričakujemo več kot tri leta, lahko tudi več kot 10 let), hkrati pa ne želimo, da bodoči dediči prevzemajo višje tveganje od želenih.

3. Oblikovanje investicijskega načrta na podlagi opredeljene strategije: Iz pretekle delitve premoženja, t.j. nakupov vrednostnih papirjev, nepremičnin, žlahtnih kovin, je bilo zaznati, da se je oče s tem precej ukvarjal, zadnja leta pa je zadevo »spustil iz rok«, kar se ni povsod izkazalo za najboljše. Načrt je upošteval tako trenutno stanje, kot tudi novo stanje. Opredelili smo prodaje, nakupe, prenose ter oblikovali časovnico.

Vsak načrt ima dva predloga – A in B

Po predstavitvi smo potrdili predlog A in sledili so naslednji koraki.

4. Davčna optimizacija: Kljub temu, da so določene rešitve ustvarile precejšnjo izgubo, smo pri preoblikovanju v novo strategijo ugotovili, da bo vseeno potrebna davčna optimizacija. S prodajo bomo realizirali dobiček in kljub pobotu z izgubo še vedno ustvarili za 16.000 evrov davka na kapitalski dobiček. Zato smo predlagali davčno optimizacijo, ki bo trajala tri do štiri mesece. Kapitalski dobiček bomo znižali na 0 evrov.

5. Vzpostavitev  Mojportfolia: Pomembno tako za svetovalca kot tudi za stranko je, da ima 24/7 pregled nad svojim portfeljem. V ta namen vse rešitve vstavimo v aplikacijo Mojportfolio, kasneje so tu zavedene tudi vse spremembe. Tako stranka kot tudi mi neprestano vemo, kaj se s portfeljem dogaja.

6. Alokacija sredstev glede na zastavljeno strategijo: Po štirih mesecih bomo nadaljevali z vlaganjem glede na zastavljeno strategijo. Do optimalne razporeditve bomo potrebovali približno 12 mesecev.

7. Skrb za premoženje: V kolikor bodo potrebne spremembe, predvsem zaradi dogajanja na finančnih trgih, bomo oblikovali predlog in ga poslali prek aplikacije za komuniciranje MojSkrbnik pooblaščeni osebi. V vsakem primeru bomo po devetih mesecih z družino pregledali portfelj in to ponovili po 15-mesecih. Toliko namreč prvo leto traja Premium skrbništvo. Zakaj 15 mesecev? Ker običajno od predloga pa do vzpostavitve traja kar nekaj časa, zato prvo leto 3 mesece podarimo. Naša dodana vrednost pride do izraza šele po tem, ko je portfelj vzpostavljen, prej je le veliko dela.

8. Oddajanje davčne napovedi: Konec februarja naslednje leto bomo za stranko oddajali davčno napoved. Glede na to, da se bo davčna optimizacija začela že zdaj, bomo proti koncu leta le še enkrat preverili pravilnost naših izračunov.

In tako se bo neprestano vrtelo kolesje od točke 4 do točke 8.

Vsak osebni finančni svetovalec ima oblikovane določene karakteristike strank, ki si jih le želi. Glede na celoten proces lahko zase rečem, da je to ena takih: odgovorna, odločna, razumna, racionalna in željna novih znanj.

Koliko družin poznate, ki se odkrito pogovarjajo o osebnih financah? Ali koliko družin poznate, kjer je eden od članov skrbel za finance, danes pa ga ni več med nami ali pa imamo to srečo, da je še tu, a le ni več sposoben poskrbeti za ta del in člani družine to pravočasno spoznajo? Vsekakor poklon kolegici in njeni družini. Hvaležna sem, da je izbrala mene. Čeprav je to velika skrb, je tudi velik privilegij.

Nataša Kozlevčar, osebna finančna svetovalka

Kako bo nov davčni predlog vplival na obdavčitev kapitalskih dobičkov in vašo denarnico?

Vlada je v začetku marca predstavila nov predlog davčne zakonodaje, ki je bil po mnenju mnogih precej bolj prijazen, kot se je sprva predvidevalo. Največjo škodo bi po tem predlogu utrpeli vlagatelji, ki zaslužijo s prodajo delnic, deležev, nepremičnin … obdavčitev kapitalskih dobičkov bi bila namreč po novem 30 %, po 10-tih letih pa bi se prepolovila, torej znižala na 15 %.

Na predlog so se negativno odzvali tako v strokovnih krogih kot tudi v širši javnosti. To bi imelo namreč slab vpliv na dolgoročno varčevanje posameznikov.  Vlada je že sporočila, da pripravlja alternativne predloge, po katerih bi bili sprva obdavčeni s 30 odstotki, po dvajsetih letih pa ne bi bili več obdavčeni. Neznana so še časovna obdobja in vmesne stopnje.

Kako bi nov predlog vplival na vaš žep!

Pa si poglejmo, kako bi predlog, ki je požel negodovanje javnosti, olajšal vašo denarnico v različnih scenarijih:

  1. scenarij:

Pred šestimi leti ste vložili 70.000 EUR in imate danes 100.000 EUR  v vrednostnih papirjih. Danes imate torej 30.000 EUR dobička. V tem primeru bi plačali 4.500 EUR več davka na kapitalski dobiček.

  1. scenarij:

Pred dvanajstimi leti ste vložili 70.000 EUR in imate danes 100.000 EUR  v vrednostnih papirjih. V tem primeru bi plačali 1.500 EUR več davka na kapitalski dobiček.

  1. scenarij:

Pred 20 leti ste vložili 70.000 EUR in imate danes 100.000 EUR  v vrednostnih papirjih. V tem primeru bi plačali 4.500 EUR več davka na kapitalski dobiček.

Nova davčna zakonodaja ugodna za zavarovalnice

Vsi predlogi ohranjajo cedularno, t.j. dokončno obdavčitev, kar pomeni, da se zaslužki ne vštevajo v dohodnino. Zdaj nestrpno čakamo alternativne predloge ter končni časovni predlog, kdaj naj bi nova ureditev stopila v veljavo. Zaenkrat velja, da naj bi se to zgodilo začetek leta 2020 in sicer za vse obdavčljive dogodke, ki se bodo zgodili od uveljavitve zakona.

Nova davčna zakonodaja vsekakor postavlja zavarovalnice v privilegiran položaj. Prek zavarovalnic namreč lahko kupimo vrednostne papirje, ki pa so obdavčeni po zakonu o prometu na zavarovalne posle, ki je 8,5 % na glavnico v prvih 10 letih, po 10-tih letih pa je obdavčitev ničelna. Izziv, ki je vsekakor prisoten je, da so ostali stroški teh rešitev običajno izredno visoki, kar pomeni, da stranke iz tovrstnih rešitev odidejo razočarane.

Da pa ni vse tako črno za vlagatelje, je dejstvo, da stranke lahko zakonito znižajo plačilo davka na kapitalski dobiček. Očitno je, da bo to vedno večja prednost za tiste, ki so dobro poučeni. V kolikor imate osebnega finančnega svetovalca, ga o tem področju vsekakor povprašajte. Stranke bi moralo upravičeno zanimati le, koliko dejanskega donosa so ustvarile, po poplačilu vseh stroškov, vključno s poplačilom davka.

Nataša Kozlevčar, osebna finančna svetovalka 

Mitja Vezovišek odgovarja: Varčevanje v skladih

Stranke se na nas obračajo s številnimi vprašanji, nanje pa odgovarjamo tudi v različnih medijih. Eden od medijev v katerih na konkretna vprašanja o investiranju, varčevanju ter drugih finančnih področjih, odgovarja Mitja Vezovišek, je tudi portal Mojaleta.si.

Vprašanje, ki ga je upravljavec osebnega premoženja prejel pred kratkim se glasi: “Pri Zavarovalnici Triglav imam kapitalizirano življenjsko zavarovanje. Od sklenitve je preteklo že preko 10 let, zato vem, da ob izplačilu, davka ne plačam, imam pa določene izstopne stroške. Kaj mi svetujete – da počakam še nekaj let do izteka zavarovanja ali da se odločim za predujem 80 %? Premoženje je sicer naloženo v skladih, ki trenutno nista med najboljšimi: Triglav rastoči trgi in Triglav High Yield bond. Najbrž bo premoženja še manj, če v naslednjih letih pride spet do krize … Hvala za nasvet.”

Večini tovrstnih produktov se je najbolje izogniti

office-3295556_640“Naložbena življenjska zavarovanja, kot ga imate vi, so kombinacija zavarovanja in varčevanja, ki so praviloma obremenjena z visokimi stroški, ki močno vplivajo na rezultat varčevanja. To je glavni razlog zakaj se je večini tovrstnih produktov najbolje izogniti, in vaš ni izjema. Glavna težava niso vzajemni skladi, ki jih imate izbrane v sklopu tega produkta, temveč produkt sam. Ena izmed neprijetnih značilnosti vašega produkta je namreč tudi ta, da NE morete do vseh sredstev, ki jih imate na polici. In to tudi po 10-ih letih varčevanja ne! Zato vam ponujajo 80 % predujem …” opozarja Mitja Vezovišek in ob tem dodaja, da rešitev ni enostavna.  

Kot pravi, mora stranka vedeti, da ji zavarovalnica vseskozi obračunava določene stroške in to ne glede na dejstvo, da premij ne vplačuje več. “Nekateri stroški so fiksni, kar pomeni, da če vzamete predujem in zmanjšate vrednost police, bodo ti stroški v odstotku od vrednosti premoženja močno narasli. Drugič ne drži povsem, da so izbrani skladi slabi. Hitro rastoča podjetja je sklad, ki investira v majhna podjetja v ZDA, katerih delnice so v zadnjih nekaj letih močno zrasle. Konec leta 2018 smo sicer videli korekcijo, a v letošnjem letu se vrednosti ponovno približujejo vrhovom. Nihče ne ve, kaj bo jutri, zato je težko predvideti ali bomo imeli več ali manj,” dodaja strokovnjak s področja osebnih financ.

Tukaj pa je še tretja točka – odločitev glede predujema ali čakanja. “To je odvisno od vaših ciljev, drugih naložb in možnosti, skratka od načrta, ki ga imate ter celotnega naložbenega portfelja. Če načrta nimate in ne spremljate vašega portfelja, potem pa je prvi korak ta, da ga izdelate. Le na podlagi izdelanega načrta je moč sprejeti pravo odločitev. Menjava posameznega produkta je namreč podobno, kot bi na avtu zamenjali eno gumo, ostalih treh pa ne bi niti pogledali,” še opozarja Mitja Vezovišek.

Več o tem, kako izdelati osebni finančni načrt, si lahko preberete tudi v njegovi knjigi TUKAJ. 

Končajte leto z načrtom

Spet je ta čas v letu. Ulice, trgi in nakupovalni centri so že okrašeni, mi pa počasi razmišljamo o dosežkih preteklega leta in načrtujemo novo. “Ob prehodu v novo leto se radi poigramo z načrti za prihajajoče in največkrat sklenemo tudi, da bomo bolj preudarno ravnali z denarjem. Finančne zaobljube so po javnomnenjskih raziskavah skoraj vedno med top 5 novoletnimi zaobljubami – “shujšati, izboljšati svoje finančno stanje, vaditi, poiskati (novo) službo in zdravo jesti”,” pravi wealth manager Mitja Vezovišek. 

modern-technologies-1263422_640Se tudi vam vsako leto utrnejo podobne želje, ki sčasoma zbledijo v divjem ritmu vsakdana? Tisti, ki se zavedajo neuspešnosti takšnih novoletnih zaobljub, so naredili prvi korak k uresničenju le teh. Zavedanje, da nečesa ne znamo oziroma vemo je namreč prav tako pomembno kot znanje, ki ga moramo pridobiti.

“Vse več Slovencem uspe prehod iz prve faze zavedanja, ki jo opisujemo z ne vem, da ne vem, v drugo fazo zavedanja, ki jo opisujemo z vem, da ne vem. Če ste uspeli prestopiti v drugo fazo zavedanja potem veste, da finančno načrtovanje ni samo za bogate, kot je pogosto mišljenje tistih, ki še nimajo izdelanega osebnega finančnega načrta,” dodaja Mitja Vezovišek. 

Študije kažejo, da lahko načrtovanje koristi vsem, ne glede na njihovo premoženje ali višino prihodkov. Tisti, ki načrtujejo, varčujejo več in so bolj samozavestni glede njihove finančne prihodnosti.

Preglejte naložbe, preverite cilje in odnos do tveganja

V času, ko se globalna gospodarska rast preveša v zadnjo fazo, pogosto pozabimo na potrebo po pregledu naših naložb. Vsi varčujemo, nekateri smo dobra leta na finančnih trgih izkoristili tudi za prenos (dela) prihrankov iz bank v vzajemne, pokojninske ali kotirajoče sklade, posamezne delnice ali alternativne naložbe. Redko kateri pa se tega loti načrtno z definicijo ciljev in odnosa do tveganja.

Le peščica Slovencev ima izdelan investicijski načrt razpršitve premoženja, zato je zdaj zadnji čas za takšen načrt, preden bomo spet krivili druge za 50-odstotni padec vrednosti naših naložb.

Glavne koristi izdelave investicijskega načrta, po nasvetu Mitje Vezoviška, lahko strnemo v pet točk, in sicer:

  1. Zavedali se boste tveganj na katere prej sploh pomislili niste; hkrati boste natančno vedeli, za koliko se lahko zniža vrednost vašega premoženja v primeru zloma na borzi.
  2. Z načrtom boste preverili, kako realni so vaši cilji in kaj morate storiti, da jih boste dosegli.
  3. Poznali boste strukturo vaših naložb, koliko imate delnic, obveznic in alternativnih naložb.
  4. Vedeli boste, koliko stroškov plačujete ponudnikom produktov in spoznali alternativne ponudnike z nižjimi stroški.
  5. Živeli boste bolj sproščeno, z manj stresa in imeli boste več časa zase in za tisto, kar vam je v življenju najpomembnejše.

“Sam načrt pa še ni dovolj. Investiranje namreč ni produkt, temveč proces. To pomeni, da moramo poznati osnovna pravila investiranja, še preden dejansko vplačamo prvi evro. Ena izmed novoletnih zaobljub naj bo vsekakor ta, da boste najprej investirali v svoje znanje, šele nato pa svoj denar.”

Članek je bil objavljen v reviji ADMA.  

Ko je etičnost na prvem mestu …

Tokratni resnični primer, ki smo ga pred kratkim obravnavali, nazorno pokaže kaj pomeni etičnost. A kaj, ko je v finančni industriji ta tako redka …

Obstajajo ljudje, ki so od staršev ali kako drugače že prejeli kakšno darilo – nepremičnino ali neposredno večjo vsoto denarja. Podobno se je zgodilo mlajšemu moškemu, ki je pred kratkim, po priporočilu, prišel k nam na posvet. Iz naslova prodaje družinske nepremičnine je namreč od staršev prejel večjo vsoto denarja, ki ga je želel kar tako in brez premisleka predati ali investirati naprej. A to bi bilo v neskladju s pravilnim ravnanjem z osebnimi financami, pravi Matjaž Drobnič, osebni finančni svetovalec.

Kaj se je zgodilo? “Za začetek sem mu obrazložil, kakšen je naš postopek v takšnih situacijah, ko se srečamo z novo stranko. To pomeni, da najprej določimo profil vlagatelja in skupaj opredelimo investicijske cilje, šele nato izdelamo investicijski načrt oziroma predlagamo kako denar naložiti”.

Del sredstev investira takoj, drugi del pa …

Stranki je bil sistem dela seveda všeč, zdrav pristop je podprl in se odločil za izdelavo investicijskega načrta. In kaj je sledilo? “Po temeljitem premisleku smo se z upoštevanjem vseh kriterijev, njegove mladosti, neizkušenosti, trenutnih razmer in napovedih za prihodnost odločili, da mu bomo predlagali, da samo del razpoložljivih sredstev investira takoj, del pa zadrži v denarnih sredstvih in ga bo investiral skladno s predlogi, ko bo za to najbolj primeren čas. S tem smo želeli zmanjšati tveganje enkratnega vstopa na finančne trge, možnega začasnega upada vrednosti vloženih sredstev in posledično morebitnega nezadovoljstva,” dodaja osebni finančni svetovalec.

Da je takšen način dela pravi, se je že večkrat izkazalo. Stranka se je odločila tudi za skrbništvo nad vloženimi sredstvi, še ena možnost, ki jo ima, a kar je pri tem vsem ključno je – etično ravnanje. “Ne glede na njegovo prvotno željo po takojšnjem investiranju vseh sredstev in s tem sprejetje višjega tveganja smo s pravilnim ravnanjem tveganje za stranko zmanjšali, čeprav je naša pogodba o skrbništvu nad njegovimi sredstvi zato nekoliko nižja. Na prvem mestu mora biti etičnost in zadovoljstvo naših strank,” še dodaja Matjaž Drobnič.