Moja zgodba v svetu financ je podobna zgodbi mnogih. Kot mlad, ambiciozen študent ekonomije sem si življenje predstavljal zelo enostavno. Normalno se mi je zdelo, da bom po koncu študija dobil zaposlitev, da bom kmalu postal direktor in si z lahkoto kupil stanovanje. Hm, kako sem bil naiven!
Po uspešno končanem univerzitetnem študiju ekonomije v Mariboru sem sklenil, da bom živel v Ljubljani. Seveda je ta načrt vključeval službo v dobro stoječem podjetju, stanovanje, avto itd. In res, druga prijava na razpisano delovno mesto mi je uspela. Izbrali so me izmed 128 kandidatov, ki so tisti dan prišli na razgovor za delovno mesto produktnega vodje v komercialni diviziji podjetja Revoz d.d. (zdaj Renault Nissan d.o.o.), ki je imelo sedež na Dunajski cesti v Ljubljani. Brez izkušenj in delovne prakse niti nisem spraševal po plači in bonitetah. Toda kmalu sem ugotovil, da si s plačo, ki je bila takrat v višini blizu današnje minimalne plače, v Ljubljani ne morem privoščiti drugega kot najemniško stanovanje veliko 30 m2. Tako sem se začel spraševati kako bom sploh kdaj prišel do lastnega dvosobnega stanovanja?
Najprej sem se po nasvet seveda zatekel k najbližjim. Mama, ki je po poklicu računovodja in ima prav tako diplomo iz ekonomije, mi je svetovala, da naj malo potrpim, saj se mi bo plača kmalu izboljšala, do takrat pa naj varčujem. Hm, varčujem z minimalno plačo, ob tem da plačujem najemnino v Ljubljani? No, ker sem odraščal v Zasavju, kjer je večina imela nizke prihodke, sem z denarjem znal ravnati racionalno. Tako sem se odločil, da bom v svoj mesečni proračun vgradil osnovno pravilo upravljanja z osebnimi financami, to je, da bom 10 odstotkov svojih prihodkov dajal na stran, torej varčeval z namenom doseganja dolgoročnih finančnih ciljev. Po posvetu s starši sem se odločil za varčevanje pri banki NLB v okviru nacionalne stanovanjske varčevalne sheme z namenom, da bom čez pet let kupil lastno stanovanje … Še kar sem bil naiven!!!
Odločitev, da bom varčeval je bila ena izmed najboljših odločitev, kar sem jih sprejel v življenju, saj je pomenila prvi korak odmika od privzgojenih navad iz socializma. Doma smo namreč vedno živeli od plače do plače, čeki so bili včasih edino plačilno sredstvo, saj je bil limit na banki vedno znova prehitro dosežen … A samo s “paketno” rešitvijo za “ovce” nisem bil zadovoljen. Saj sem vendar diplomiral iz ekonomije in več vem kot drugi – ne?!
Zato sem se odzival na različne novosti in povabila na predstavitve enkratnih priložnosti. Amway in podobne priložnosti me niso prepričale, zanimanje mi je vzbudil šele nekdo, ki mi je ponujal donosnejše varčevanje, kot je bilo tisto na banki. Spet sem mislil, da veliko vem, a sem bil vseeno previden, ko so mi razlagali o naložbah v najboljša svetovna podjetja, dividendah in rasti svetovanih kapitalskih trgov. Ko sem že petič prišel na predavanje, so me po njem posedli v pisarno. In takrat mi je eden od promotorjev dejal: “Mitja, mi ti ponujamo suho zlato! Odloči se zdaj ali nikoli!” Bil je zelo prepričljiv, zato sem popustil in prekinil varčevanje pri banki ter začel varčevati v skladu BNP Paribas First Selection, kamor sem vplačal preko borzno posredniške hiše Medvešek Pušnik.
Za to, da sem lahko začel varčevati, sem moral plačati še 900 evrov, poleg tega pa vsakokrat tudi vstopno provizijo v višini 5 odstotkov. In to še ni bilo vse! Po tem, ko sem začel vplačevati v sklad, sem se seveda začel tudi izobraževati. Najprej do te mere, da sem začel verjeti, da je sklad BNP Paribas First Selection suho zlato, zato sem to razlagal tudi vsem naokoli. Nekaj ljudi mi je sledilo in so še sami, z mojo pomočjo, začeli varčevati v tem skladu.To je bil višek moje naivnosti!
Kmalu so se mi obzorja začela jasniti: spoznal sem, da sem bil zaveden in da sem zavedel tudi nekaj svojih znancev in prijateljev. Odločil sem se, da nikoli več ne bom zaupal “prodajalcem” enega produkta. Druga odločitev, ki sem jo sprejel pa je bila še pomembnejša. Odločil sem se, da bom pridobil vse razpoložljivo znanje o upravljanju z osebnimi financami in da bom to znanje delil z drugimi, da bi jih obvaroval pred tem, kar sem doživel sam. Najprej sem delal samostojno, nato pa sem sestavil majhno ekipo in podpisal pogodbe o sodelovanju z Raiffeisen banko, zavarovalnico Tilia itd.
Leto 2005 je bila moja prva prelomnica, saj sem se, na pobudo svoje boljše polovice dogovoril za kosilo z lastnikom Svetovalne skupine INDIVIDA. Mark me je očaral že ob prvem stiku, očitno pa sem tudi jaz pustil dober vtis, saj sva se dogovorila, da bova Svetovalno skupino INDIVIDA naprej gradila skupaj. Takrat sem se odločil, da bom postal neodvisni osebni finančni svetovalec, ki bo strankam pomagal dosegati njihove finančne cilje hitreje, z manjšimi vložki in stroški ter brez stresa.
Leta 2010 sem magistriral na Ekonomski fakulteti v Ljubljani z nalogo “Vloga in pomen osebnega finančnega svetovalca v Sloveniji”. V sklopu priprave magistrske naloge sem spoznal, da je finančno svetovanje v Sloveniji še v povojih, saj ne poznamo niti izobraževalnega programa niti licence za osebnega finančnega svetovalca. To sploh ni klasificiran poklic, kar je posledica pomanjkanja tradicije in nizke ravni finančne pismenosti v Sloveniji. Na osnovi tega spoznanja sem začel spodbujati k ureditvi in klasifikaciji poklica ter finančnemu opismenjevanju.
Danes sem ponosen, da sem kot avtor in predavatelj sodeloval v vseh programih finančnega opismenjevanja, ki so se odvili v Sloveniji, in sicer “Mladi in denar”, ki je bil namenjen finančnem opismenjevanju mladih v osnovnih in srednjih šolah, “Play smart”, ki so ga uporabljali profesionalni športniki in “Vem, da ne vem”, ki je poskrbel za dvig finančne pismenosti odraslih. Svoje poslanstvo na področju izobraževanja v zadnjih letih nadaljujem kot predavatelj in nosilec predmeta Osebne finance na šolah.
Zadnja, tretja prelomnica pa se je zgodila v letu 2014, ko sem se odločil slediti lastni viziji in smo z Ano in partnerji začeli graditi najbolj prepoznavno svetovalno hišo v Sloveniji. In ne, danes več nisem naiven, saj nam je uspelo!