Vsi smo že slišali za »medvedji trg,« a redko kdo si z medvedom, ki prihaja, želi osebno srečanje. No, zdaj smo ga dočakali. Trgi padajo, vlagatelji so v skrbeh, novice pa iz dneva v dan dodajajo novo plast negotovosti. Kaj se pravzaprav dogaja? Kako naj razumemo ta trenutek in predvsem kako naj se nanj odzovemo?
Kako vemo, da smo v medvedjem trendu?
V svetu financ se medvedji trend začne takrat, ko trgi od svojih prejšnjih vrhov izgubijo vsaj 20 % vrednosti. V tem obdobju začne vladati pesimizem: vlagatelji postanejo previdni, podjetja previdno znižujejo pričakovanja, novice pa postanejo vedno bolj črne, mediji pa postajajo vse bolj dramatični.
Zakaj ravno medved?
Ker medved napade navzdol – s šapami zamahne proti tlom.
Nasprotje mu je bik, ki z rogovi dvigne nasprotnika navzgor – torej simbol rasti.
Medvedji trgi so del naravnega cikla investiranja
Pridejo in gredo. Nekateri trajajo le nekaj mesecev (npr. v času koronakrize), drugi nekaj let. A vedno minejo. V povprečju trajajo približno 10 mesecev, s padcem med 20 in 40 %. V času finančne krize 2008/2009 je bil padec delniških trgov večji od 50 %.
Ljudje na trge vstopamo s čustvi, in prav obdobje medveda najbolj preveri našo pripravljenost, strategijo in zmožnost ostati zvest načrtu. Medved sam po sebi ni konec sveta. Je pa opozorilo, da je rast, na katero smo se morda navadili, lahko prekinjena in da moramo preveriti, kako smo nanjo pripravljeni.
POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.
Uspeh pri investiranju na dolgi rok ni odvisen od izbire prave vstopne točke ali zmagovalnih delnic. Uspeh je odvisen od sestave portfelja, ki mora biti usklajen z našimi dolgoročnimi cilji, izkušnjami in odnosom do tveganja.
Čeprav so delnice v zadnjem obdobju upadle, kot je to običajno za medvedji trg, je stabilnost obveznic, skupaj z donosi plemenitih kovin ublažila padce uravnoteženih portfeljev. In čeprav se lahko denar zdi varen, pogosto ne dohaja inflacije; vsaj ne na dolgi rok.
Kaj sledi medvedu?
Zgodovina nas uči, da obdobje medveda ni nujno predhodnik gospodarske krize. Včasih gre le za prepotrebno korekcijo po dolgotrajni rasti, ki prinese bolj realna vrednotenja delnic. V drugih primerih pa lahko sproži domino efekt, ki vpliva na gospodarstvo in vedenje potrošnikov.
Poglejmo nekaj dejstev:
- Od druge svetovne vojne naprej je bilo v ZDA več kot deset potrjenih medvedjih trgov.
- Povprečno trajanje teh obdobij je bilo približno 14 mesecev.
- Po koncu medvedjega trenda trgi običajno doživijo zelo dinamično okrevanje.
Pomembno je vedeti, da ni vsak padec trga znak večje katastrofe. Kateri scenarij se bo razvil tokrat, ne ve nihče. Vemo pa, da panika nikoli ni dober svetovalec. Zgodovina jasno kaže, da se potrpežljivost vlagateljev običajno bogato obrestuje.
Recesija in depresija – v čem je razlika?
V času padcev na borzi in ohlajanju gospodarstva, se v medijih hitro začnejo pojavljati težke besede: recesija, kriza, celo depresija. Čeprav vsi ti izrazi opisujejo poslabšanje gospodarskega okolja, med njimi obstajajo pomembne razlike.
RECESIJA
je tehnično definirana kot upad bruto domačega proizvoda (BDP) v dveh zaporednih četrtletjih. To pomeni, da se gospodarska dejavnost zmanjšuje – potrošnja upada, podjetja zmanjšujejo naložbe, brezposelnost se običajno povečuje. Recesije so del naravnega gospodarskega cikla in se dogajajo razmeroma pogosto. Čeprav povzročijo težave, jih večina gospodarstev sčasoma prebrodi brez dolgoročnih posledic.
DEPRESIJA
pa je nekaj povsem drugega. Gre za dolgotrajno in globoko gospodarsko krizo, ki običajno traja več let, ima izrazito visoko brezposelnost, množične stečaje podjetij in pogosto tudi bančno krizo. Zadnja resnična depresija, ki jo poznamo, je bila velika depresija v 30. letih prejšnjega stoletja.
V sedanjem trenutku ni znakov, da bi bili na robu depresije. Gospodarska rast se sicer umirja, pojavili so se signali ohlajanja, a svetovna ekonomija je še vedno relativno odporna. Ključno vprašanje je, kako bodo vladni in finančni sistemi reagirali – ter ali bodo znali obvladati tveganja, preden prerastejo v nekaj večjega.
Primerjava: finančna kriza 2008/2009 in danes
Primerjava z veliko finančno krizo 2008/2009 se ponuja sama od sebe, a razmere danes so drugačne.
Takrat smo imeli opravka s sistemsko finančno krizo, ki jo je sprožil pok nepremičninskega balona v ZDA. V ozadju so bili prekomerno zadolževanje, slabo reguliran finančni sektor in špekulacije. Propad banke Lehman Brothers je bil le vrh ledene gore, ki je sprožil globalni finančni šok.
Danes govorimo o potencialno ekonomski krizi, povezani s trgovinskimi napetostmi in uvedbo carin. Te so bile napovedane in pričakovane, presenetila je predvsem njihova obsežnost. Gospodarska izhodišča so trenutno še dobra, kar pomeni, da ni nujno, da se bo negativni scenarij tudi uresničil.
Razlikujejo se tudi vrednotenja ob začetku padcev – leta 2008 so trgi šok doživeli nepripravljeni, danes pa se je padec začel že pred uradnimi objavami, kar pomeni, da je del tveganj že vračunan v cene.
ČE POVZAMEMO:
- Korekcija = začasen padec okoli 10 %, brez širših posledic.
- Medvedji trg = daljši padec nad 20 %, pogosto z močnimi čustvenimi odzivi vlagateljev.
- Recesija = upad gospodarske aktivnosti, ki vpliva na vsakdan ljudi.
- Depresija = ekstremna oblika gospodarskega zloma z dolgoročnimi posledicami.
Razumevanje teh razlik pomaga, da se na dogodke odzivamo mirneje in se ne prestrašimo prehitro, ko slišimo besedo »padec.«
Ali nas v Sloveniji vse to sploh zadeva?
Pogosta zmota je, da se vse to dogaja »tam nekje v Ameriki« in da na nas, v Sloveniji, nima posebnega vpliva. A dejstvo je, da smo danes globalno gospodarstvo, kar pomeni, da se premiki na velikih trgih hitro prelijejo tudi k nam.
Slovenija je majhno, izvozno usmerjeno gospodarstvo, močno vpeto v mednarodne dobavne verige. Če se rast svetovnega gospodarstva upočasni, se bo to slej kot prej poznalo tudi pri nas: pri izvozu, investicijah, zaposlovanju in končno tudi pri osebnih financah posameznikov.
Poleg tega smo tudi vlagatelji globalno povezani. Večina dolgoročnih naložbenih portfeljev vsebuje delnice razvitih trgov, torej prav tiste, ki jih obdobje medveda najbolj prizadene. Čeprav se tečaji ne spreminjajo na Ljubljanski borzi, to ne pomeni, da naš portfelj ostaja nedotaknjen.
Če se rast svetovnega gospodarstva upočasni, se bo to slej kot prej poznalo tudi v Sloveniji.
Tudi psihološki vpliv ni zanemarljiv. Negotovost na globalnih trgih lahko vpliva na potrošnjo, zaupanje v gospodarstvo in pripravljenost na investiranje.
Zato velja: kar se zgodi na Wall Streetu, ne ostane na Wall Streetu.
Ko na to opominjamo, ne gre za to, da bi s tem želeli ustvarjati paniko, gre le za zavedanje medsebojne povezanosti in pomen dolgoročne priprave.
Kaj lahko storimo kot vlagatelji?
Ko trgi padajo, je prvi odziv pogosto čustven: strah, dvom, impulz po umiku. A zgodovina nas uči, da prav v takih trenutkih največ štejejo mirna glava, načrt in disciplina. Če vam pomaga, izklopite TV do jeseni.
Najslabše, kar lahko naredimo, je, da začnemo panično prodajati naložbe ali spreminjati strategijo sredi padcev. Takšna dejanja pogosto pomenijo, da zaklenemo izgube in zamudimo kasnejše okrevanje.
Če imamo premišljeno postavljen investicijski načrt, ki je usklajen z našimi cilji, časovnico in odnosom do tveganja, potem je najbolje, da se tega načrta tudi držimo. Prav v obdobjih, ko trgi padajo, se pokaže, ali imamo strategijo, ali zgolj zbirko naložb.
Za tiste, ki imate na voljo dodatna likvidna sredstva, je to lahko tudi priložnost. Nakupi v času padcev pomenijo nižje vstopne cene in s tem boljši dolgoročni izhodiščni položaj.
Najpomembneje pa je, da se zavedamo: medved pride in gre. Krize minejo. Trgi so v zgodovini vedno našli pot naprej – in najbolj so bili za to nagrajeni tisti, ki so vztrajali.
V obstoječih razmerah je zelo pomemben dobro razpršen portfelj in uravnotežena razmerja med naložbenimi razredi.
Še niste vlagatelj? Zdaj je pravi čas.
Za konec pa še misel za vse, ki do zdaj še niste investirali pa imate sredstva, ki jih ne potrebujete takoj in vas že nekaj časa mika, da bi naredili prvi korak. Današnje razmere so morda videti negotove, a prav to je lahko vaša priložnost. Tako kot so v trgovinah razprodaje najboljše priložnosti za dober nakup, velja nekaj podobnega tudi za kapitalske trge. Nižji tečaji pomenijo boljše vstopne cene in večji potencial za dolgoročno rast. Trend medveda je vaša zlata vstopnica na kapitalske trge.
Vendar kot vedno poudarjamo: na nobeno pot se ne odpravite brez načrta. In na kapitalske trge je pot trasirana z dobrim investicijskim načrtom, izdelanim s podporo neodvisnih finančnih svetovalcev.