Ali smo vlagatelji končno dočakali težko pričakovani konec poviševanja obrestnih mer s strani vodilnih centralnih bank? Vse kaže, da je temu res tako.

Visoki predstavniki centralnih bank, med katerimi izstopata predvsem Ameriška (FED) in Evropska centralna banka (ECB), so že ob koncu oktobra 2023 v svojih izjavah nakazovali, da nadaljnjih dvigov obrestnih mer ne načrtujejo. Ker ima tovrstno poviševanje poguben vpliv na kapitalske trge, jim glavni akterji niso povsem verjeli. Kljub njihovi skepsi pa so imele te izjave vendarle pozitiven učinek, saj so od takrat kapitalski trgi beležili opazno rast.

Znižanje inflacijske stopnje: vir optimizma

Novembra 2024 so svoje izjave ponovno potrdili, pri čemer jim je v veliko podporo služil tudi opazni padec inflacijskih stopenj v ZDA in EU. Ta sprememba je uspela prepričati celo najbolj skeptične vlagatelje, kar je vodilo do stabilizacije in zelenega trenda na kapitalskih trgih.

Kljub temu je pomembno omeniti, da inflacijska stopnja še vedno presega ciljno letno stopnjo inflacije centralnih bank, ki je postavljena na 2 %. Vendar pa je v zraku na kapitalskih trgih zdaj čutiti optimizem in stabilnost, ki sta v preteklih letih močno manjkala.

Zgodovinski pregled: gibanja kapitalskih trgov po dvigih obrestnih mer

Zanimivo je analizirati, kako so se kapitalski trgi gibali skozi zgodovino v obdobjih po zaključku dvigovanja obrestnih mer.

Pretekla gibanja kapitalskih trgov

Iz zgornjih podatkov lahko sklepamo, da so kapitalski trgi v preteklih štirih obdobjih, v letu po prenehanju dvigovanja obrestnih mer, beležili občutno rast. To velja tako za delnice kot za obveznice. Posebej izstopajo ameriške delnice s približno 20 % porastom. Prav tako vlivajo upanje obveznice, ki so kljub močnim padcem v letu 2022 še vedno v dolgu in tako ustvarjajo visoka pričakovanja. Čeprav s popolno gotovostjo ne moremo napovedati, da se bo ta trend ponovil, nas statistika in zgodovina opogumljata, da je rast možna, čeprav je odvisna tudi od drugih dejavnikov.

Inflacija pada

Tudi nedavno objavljeni ekonomski podatki za mesec december 2023 so dodatno okrepili pozitiven trend na kapitalskih trgih in krepili zaupanje, da nadaljnjih dvigov obrestnih mer ne bo. V ZDA je bilo opaziti še dodatno, čeprav manjše, znižanje letne stopnje inflacije, ki je sedaj padla za 0.1 % in znaša 3.2 %. V državah EU, zlasti v območju evra, je bil padec inflacije bolj izrazit, kar je privedlo do letne inflacijske stopnje 2.4 %, ki je že znotraj sprejemljivih meja.

Še bolj ključno je, da so se začeli umirjati tudi glavni dejavniki, ki spodbujajo inflacijo, kot so stopnja zaposlenosti, rast plač in potrošnja prebivalstva, in ne kažejo več trenda rasti. Kljub temu so ti dejavniki še vedno na pozitivnih ravneh, kar je vitalnega pomena za zdravje ameriške in posledično svetovne ekonomije. To nam prinaša dodatno olajšanje, saj se s tem oddaljujemo od grožnje svetovne recesije.

Napoved je optimistična

Trenutno analitiki napovedujejo ‘mehak pristanek’ (soft landing) gospodarstva, kar predstavlja izjemno ugodno novico za kapitalske trge v letošnjem letu. V primeru recesije bi namreč delniški trgi verjetno doživeli občutne padce vrednosti, zato je takšna napoved še posebej pomembna.

Geopolitične napetosti in njihov vpliv

Vredno je omeniti tudi trenutna vojna žarišča, kot so izraelsko-palestinski konflikt in še vedno trajajoča rusko-ukrajinska vojna, ki ostajajo nerešena. Kljub njihovi človeški in moralni nesprejemljivosti, ti konflikti zaenkrat na kapitalske trge nimajo opaznega vpliva. Čeprav smo v preteklosti izrazili zaskrbljenost, da bi lahko ti spopadi zaradi svoje geografske lege povzročili porast cen energentov, s tem pa višjo inflacijo, se to na srečo (za zdaj) ni zgodilo. Cene surove nafte so se stabilizirale in se vrnile na zgodovinska povprečja, ne prispevajo pa k nadaljnjemu dvigu inflacije.

Zaključek letošnjega leta na kapitalskih trgih: optimizem in zmagovalne statistike

Na kapitalskih trgih je zaključni mesec preteklega leta spričo optimističnih makroekonomskih razmer pričaral nasmehe na obraze vlagateljev. Tako je primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD v mesecu decembru pridobil skoraj 4 % (EUR), kot je razvidno iz spodnje tabele. Od razvitih trgov so najbolje kotirale evropske delnice; primerjalni indeks MSCI Europe je pridobil 3.9 % (EUR). Najslabše pa so se tokrat izkazale azijske delnice; njihov primerjalni indeks MSCI Asia je pridobil (še vedno solidnih) 2.3 % (EUR).

Decembrski vzpon obveznic in padec vrednosti USD

Obveznice so v decembru dosegle odlične rezultate. Najavljeno prenehanje dvigovanja obrestnih mer je imelo na obvezniške naložbe izjemno pozitiven vpliv. Evropski primerjalni indeks obveznic je tako v tem mesecu pridobil zavidljivih 3.3 % (EUR).

Po drugi strani pa je ameriški dolar (USD) v decembru izgubil na vrednosti v primerjavi z evrom (EUR), z znižanjem za 1.2 %. To zmanjšanje je imelo neposreden vpliv tudi na evropske vlagatelje v ameriške finančne naložbe, ki so prav tako utrpeli enakoprocentno izgubo.

Kriptovalute tudi v decembru odlično

V decembru so imeli vlagatelji v kriptovalute dodaten razlog za zadovoljstvo, saj so te valute nadaljevale svoj vzpon. Ključni razlog za to rast je verjetna skorajšnja odobritev izdaje in kotiranja indeksnih skladov kriptovalut s strani Ameriške komisije za vrednostne papirje in borzo (SEC). Ti skladi naj bi sledili vrednostim izbranih kriptovalut in s tem naj bi se povečalo povpraševanje, kar bi posledično vplivalo na njihovo vrednost. Vsaj tako menijo analitiki.

Dvigi vrednosti kriptovalut in prihajajoči regulativni izzivi

Vendar pa je pomembno opozoriti, da bodo novi indeksni skladi kriptovalut podvrženi enakim davčnim regulativam kot ostale kotirajoče delniške in obvezniške naložbe. Ob prodaji bo v primeru dobička treba plačati davek v skladu z davčnimi zakoni države rezidenta.

Primer tega je Bitcoin, ki je v decembru pridobil več kot 10 % vrednosti (EUR), kar je razvidno iz spodnjega grafa. Poleg tega izpostavljamo še dodatne dejavnike, ki bi lahko vplivali na rast kriptovalut. Med njimi je ‘BTC Halving’, kar pomeni zmanjšanje števila novo izdanih BTC, in sicer se to pričakuje v začetku tega leta. To bi lahko zaradi manjše ponudbe povečalo vrednost Bitcoinov. Jeseni pa bo v EU stopila v veljavo regulativa MiCA, ki bo zakonsko urejevala področje kriptovalut, s čimer bi lahko povečala varnost in zaščito vlagateljev in jih vzpodbudila k investiranju.

Delnice nepremičninskega sektorja končno v zelenem

Napoved konca dvigovanja obrestnih mer je imela očitno pozitiven učinek tudi na nepremičninski sektor, ki je znan po svoji visoki občutljivosti na obrestne mere. Delnice v nepremičninskem sektorju so v tem obdobju doživele pravi preporod. Eden izmed najuspešnejših indeksnih skladov, usmerjenih v globalni nepremičninski sektor, je v decembru zabeležil več kot 11 % rast vrednosti, kar je jasno razvidno iz priloženega grafa.

Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?

Kot smo že omenili, trenutno prevladujejo pozitivne razmere na kapitalskih trgih. Optimizem in stabilnost, ki sta v zadnjih letih zaradi naraščajoče inflacije in posledičnega zviševanja obrestnih mer centralnih bank manjkala, sta se vrnili. Kljub temu pa obstaja med vlagatelji nekaj zaskrbljenosti glede napovedi podjetij in korporacij, ki so ob zadnjih sicer dobrih rezultatih tretjega kvartala minulega leta za četrti kvartal napovedali možno poslabšanje poslovanja. Dolgotrajno povišane obrestne mere in višji stroški poslovanja bi lahko vplivali na rezultate podjetij, kar bo bolj jasno ob objavah rezultatov za četrti kvartal, ki se začenjajo ta mesec.

Špekulacije na obzorju

Novi dvigi obrestnih mer niso več glavna skrb analitikov in vlagateljev. Trenutno se na radarju pojavljajo špekulacije o možnem začetku zniževanja obrestnih mer, kar bi še dodatno spodbudilo rast na kapitalskih trgih. Nekateri najbolj drzni napovedujejo začetek zniževanja že v marcu letošnjega leta. Nekaj rasti obveznic v zadnjih dneh je morda že odsev teh pričakovanj. To je sicer možno, bi pa morali tekoči ekonomski podatki zniževanje obrestnih mer izdatno podpreti, kar pa je trenutno nemogoče napovedati.

V začetku leta 2024 je najboljša strategija uživati v trenutnih optimističnih razmerah.

Za nas, vlagatelje, je trenutno najboljša strategija uživati v trenutnih optimističnih razmerah. Po dolgem obdobju negotovosti in preizkušenj si to nedvomno zaslužimo. Kljub temu pa ne smemo pozabiti, da nas zgodovina uči o hitrih in nepredvidljivih spremembah razmer na trgih. Zato je modro biti vedno pripravljen na morebitne obrate, hkrati pa izkoristiti trenutke brezskrbnosti, ko se ti ponudijo.

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!

PRIJAVI SE

Kapitalski trgi – analiza december 2023: inflacija pada, optimizem raste