Marec je za vlagatelje prinesel precej nemirno obdobje. Na kapitalskih trgih je prišlo do večjih padcev delniških tečajev, kar je povzročilo med vlagatelji kar nekaj zaskrbljenosti. Ameriški delniški tečaji so v relativno kratkem obdobju upadli za več kot 10 %, kar pa po definiciji že pomeni korekcijo. V nadaljevanju predstavljamo, kaj se je zgodilo, zakaj, in kaj lahko pričakujemo v prihodnje.
Kaj sploh je korekcija?
Korekcija na borzi je tehnični izraz, ki opisuje zmanjšanje tržne vrednosti delnic, indeksov ali drugih finančnih instrumentov za od 10 % do 20 % od njihovih nedavnih najvišjih vrednosti.
Korekcije ne gre mešati z ‘medvedjim trendom’ (bear market), katerega definicija pa opisuje padec tržnih vrednosti za 20 % ali več. Je manj pogost pojav od korekcije. Medvedji trend na borzah pogosto zaznamujejo negativni ekonomski šoki ali recesija.

Korekcija – normalen pojav na borzi
Res pa je, da trenutna korekcija še ni končana, visoka nihajnost na kapitalskih trgih je še vedno prisotna. Ob neugodnem razpletu dogodkov bi korekcija lahko prerastla v medvedji trend.
Korekcija na kapitalskih trgih je sicer popolnoma normalen pojav, občasne korekcije v višini 10 % so celo zaželene in dobrodošle. Na trge namreč vnašajo normalizacijo, ki smo se jo v zadnjih letih kar nekako odvadili. Korona kriza, velika denarna pomoč prebivalstvu in podjetjem, energetska kriza in visoka inflacija ter posledične intervencije centralnih bank so namreč povzročile nenormalno situacijo, ki se sedaj počasi normalizira.
Ob neugodnem razpletu dogodkov bi korekcija lahko prerastla v medvedji trend.
Pogled v zgodovino: kako pogosto se dogajajo korekcije?
Če se ozremo nazaj v zgodovino na delniški trg ZDA (delnice v sklopu indeksa MSCI USA) hitro ugotovimo, da so korekcije delniških tečajev (padec več kot 10 %) precej pogoste. Pojavijo se kar 8-krat v 10. letih, torej skoraj vsako leto. Večji padci, ki sprožijo medvedji trg (padec več kot 20 %) pa se pojavijo enkrat vsake štiri leta.
Bikovski trend prevladuje
Spodnja slika prikazuje obdobja ‘bikovskega’ in ‘medvedjega’ trenda ameriškega borznega indeksa S&P 500 skozi zgodovino. Takoj lahko opazimo, da so obdobja ‘bikovskega’ trenda mnogo bolj intenzivna, pa tudi trajanje je dosti daljše. Tako lahko razložimo, da so na dolgi rok kljub vmesnim padcem kot posledica medvedjega trenda delnice vredne vedno več, bikovski trend namreč prevladuje, kar lahko pomiri vse dvomljivce v kapitalske trge.

Vzroki za korekcijo: precenjenost in sprožilec
Poglavitni razlog za korekcijo so največkrat visoka vrednotenja tečajev, čemur smo po dolgotrajnem bikovskemu trendu na delniških trgih priča tudi sedaj. Naj vas spomnimo: v preteklem letu so delniški tečaji poleteli tudi za več deset odstotkov. Da pride do korekcije tečajev pa je vedno potreben nek “sprožilec.”
POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

Trgovinska vojna kot sprožilec korekcije
V sedanjem primeru je sprožilec trgovinska vojna, ki jo je že zanetil novi ameriški predsednik Trump. Trgovinska vojna v večjem obsegu namreč vpliva na višjo inflacijo in manjšo gospodarsko rast, kar pa je lahko uvod v recesijo. Tega pa se kapitalski trgi najbolj bojijo, zato je tudi reakcija tako burna.
Trenutno stanje gospodarstva
Glede na trenutne ekonomske podatke pa smo od recesije sicer še daleč. Stopnja zaposlenosti, potrošnja prebivalstva in trenutna gospodarska rast so namreč še vedno v “zelenem,” pa tudi rezultati podjetij za zadnji kvartal so nadpovprečni.
Ekonomski podatki v mesecu marcu
Inflacija v ZDA, ki je eden glavnih dejavnikov gibanja kapitalskih trgov in podlaga za obrestno politiko ameriške centralne banke, se je v mesecu februarju po podatkih, objavljenih v marcu, prvič po avgustu 2024 nekoliko zmanjšala, letna inflacijska stopnja znaša sedaj 2.8 %.
Tako je ameriška centralna banka na svojem rednem zasedanju v marcu pustila obrestno mero pričakovano nespremenjeno, kar na kapitalskih trgih ni imelo nobenih posledic.
Tudi gospodarska rast v ZDA je bila v zadnjem kvartalu 2024 nekoliko boljša od predhodnih napovedi in je dosegla letno stopnjo 2.4 %. Napovedi za leto 2025 pa so kar optimistične. Tako obstaja poglavitno vprašanje, kako bo trgovinska vojna vplivala na te napovedi, tega pa žal ne ve še nihče. Kot vemo, je v ZDA glavni ‘motor’ gospodarske rasti potrošnja prebivalstva (consumer spending), ki pa bi ga višje cene zaradi uvedbe carin utegnile znatno prizadeti.
Za korekcijo tečajev je vedno potreben "sprožilec."
Tokratni sprožilec: trgovinska vojna.
Kako pa so se na dogajanje v marcu odzvali kapitalski trgi?
V mesecu marcu je torej kapitalske trge zadela korekcija, kar pomeni, da so delniški tečaji povečini kar znatno upadli. Najbolj je prizadet ameriški tehnološki sektor, predvsem tehnološki velikani, katerih upad vrednosti je v povprečju dosegel več kot 12 %.
Zanimivo je, da je del vlagateljev kot varen pristan izbral evropske in kitajske delnice, katerih upad vrednosti je bil posledično v marcu nižji.

Primerjalni indeks globalnih razvitih trgov MSCI WORLD je tako v mesecu marcu izgubil cca. -8 %(EUR), kot je razvidno iz zgornje tabele. Od razvitih trgov bolje ta mesec evropske delnice, njihov primerjalni indeks MSCI Europe je izgubil ‘samo’ -4.1 % (EUR). Delnice trgov v razvoju tudi bolje, njihov globalni primerjalni indeks MSCI EM je v marcu izgubil -3.1 % (EUR). V USD so bili rezultati mnogo boljši, padec vrednost USD napram EUR je tokrat pomagala ameriškim vlagateljem.
Obveznice tudi negativno, njihov evropski primerjalni indeks je tako izgubil -1.5 %.(EUR)
V marcu je vrednost Bitcoina zopet upadla
Po februarskem močnejšemu upadu vrednosti je tudi v marcu Bitcoin nadaljeval pot navzdol.
Zagotovo ima zasluge za to tudi splošen pesimizem med vlagatelji, pa tudi korelacija med kripto valutami in tehnološkimi delnicami, ki so v tej korekciji najbolj trpele.
BITCOIN (BTC)

Upoštevati je potrebno, da imajo vlagatelji v svojih portfeljih vedno bolj pogosto tudi delež kripto valut, kot narekujejo sodobne naložbene strategije. Ko se zaradi povišanega tveganja na trgih, ki smo mu priča tudi sedaj, odločijo za odprodajo predvsem bolj rizičnih naložb, tako zmanjšajo tudi delež kripto valut (tako menijo analitiki). Prodaja preseže povpraševanje in cena se posledično zniža.
Tako je Bitcoin v mesecu marcu zopet izgubil na vrednosti, kot je razvidno iz spodnjega grafa, njegova vrednost je upadla za skoraj 12 % in se vmes celo močno približala vrednosti 70.000 EUR.
Ko se zaradi povišanega tveganja na trgih vlagatelji odločijo za odprodajo bolj rizičnih naložb, zmanjšajo delež kripto valut.
Kaj lahko pričakujemo v prihodnje?
Nikakor ne moremo upati, da je korekcija že končana, nihajnost delniških tečajev na kapitalskih trgih je še vedno visoka.
Največ je odvisno od poteka trgovinske vojne, ki je trenutno poglavitna skrb kapitalskih trgov. Trgovinska vojna pa se ne umirja, prej nasprotno, predsednik Trump je napovedal celo zaostritev in z 2. aprilom uvedbo novih carin. Ekstremna in dolgotrajna trgovinska vojna pa vsekakor lahko pomeni nižjo gospodarsko rast in približevanje recesiji. To pa je, kot vemo, za delniške trge slaba napoved.

Žal ekonomski in politični analitiki napovedujejo, da Trumpov drugi mandat ne bo enak prvemu. Tokrat se je Trump obdal z izjemno agresivnimi posamezniki, naj omenimo samo podpredsednika JD Vancea in milijarderja Elona Muska, ki se ne bodo ustavili niti pred najbolj radikalnimi potezami in akcijami, kar se že kaže tudi v praksi. Tako je veliko vprašanje, če so Trumpove grožnje samo pogajalska taktika ali pa jih bo tokrat tudi uresničil, kar se boji ves demokratičen svet.
V obstoječih razmerah je zelo pomemben dobro razpršen portfelj in uravnotežena razmerja med naložbenimi razredi.
Nekaj olajšanja bi lahko prinesel ugoden razplet geo-političnih napetosti in spopadov, kot je rešitev rusko-ukrajinske vojne in bližnjevzhodnega spopada. Navadno tovrstne napetosti na kapitalske trge nimajo prevelikega vpliva, tokrat pa bi v pomanjkanju pozitivnih informacij to lahko med vlagatelje vneslo vsaj nekaj optimizma.
Vsekakor nas še vedno čakajo izjemno nepredvidljivi meseci. V takih razmerah je zelo pomemben dobro razpršen portfelj in uravnotežena razmerja med naložbenimi razredi, kot so delnice, obveznice in alternativne naložba, kot nam to narekuje naša izbrana naložbena strategija.
Tako namreč lahko znatno omilimo izgube in smo pripravljeni na novo rast kapitalskih trgov, ki bo po upadu nedvomno zopet nastopila.
PRVEGA ČASTIMO MI!
PRVEGA ČASTIMO MI!
Kdor deli, znanje podari.
ZADNJI PRISPEVKI
- Kapitalski trgi – analiza marec 2025: na kapitalskih trgih korekcija delniških tečajev
- Kako dobičkonosna je kariera smučarskih skakalcev?
- Kapitalski trgi – analiza februar 2025: Možne posledice grozeče trgovinske vojne
- Kripto prevara ali kripto priložnost
- Kapitalski trgi – analiza januar 2025: Svet po inavguraciji Donalda Trumpa