“Še včeraj haha broqué, danes pa nič kaj haha popolnoma broke (& broken).”
Tako je naša stranka opisala trenutek, ko se ji je življenje sesulo – brez službe, bolna, brez prihrankov, z dvema psoma in pred izgubo doma. A to je šele začetek.
V tej surovi in iskreni osebni izpovedi razkriva, kako jo je življenje prisililo v drastične odločitve, boleče izgube in nenadno spoznanje: finančna stabilnost ni opcija, je dolžnost. To je zgodba o tem, kako nas stiska prisili, da se pogledamo v ogledalo – in začnemo na novo.
Moja zgodba, ki ne rabi biti tudi tvoja
JAZ: “Ja, vem. Nimam keša. In? Tako pač je. Kdo pa ga ima?”
MOJA GLAVA: “Ali ne bi kaj naredila glede tega?”
JAZ: “Saj delam! Delam. In potem popoldne delam še dodatno. Kaj točno bi naj še delala glede tega? Delala ponoči?”
V bistvu bi naj nekaj naredila glede tega, ja. In ne, to ne pomeni, da bi naj delala več. To pomeni, da bi se naj naučila delati z denarjem.
Ne morem, ne znam, ne da se.
Saj vem, kaj bi naj – služila bi naj več. To je edino, kar bi v resnici morala.
Starši mi niso nič dali. Država mi vse pobere. Ne gre.
Zdaj pa je že prepozno, prej bi morala začeti. Vseeno je … Zdaj je, kar je.
Niti ne vem, kje bi sploh začela. Vsepovsod je polno informacij, kako naj vem, kje so prave? Vsega je preveč. Ne morem tega prebaviti. Nisem ekonomist …
Denar mi nič ne pomeni. Pač nisem materialistka. Od kdaj je to slaba stvar?
Vse to je res
Ampak res je tudi to, da nisem bila pripravljena preskočiti vseh teh miselnih preprek, ki so mi jih nastavljali moji prestrašeni možgani in se nisem bila nikoli pripravljena resnično naučiti upravljati z denarjem. Najlažja (čeprav izjemno težka) rešitev, se je vedno zdela le – služiti več denarja. Garati. In se krutosti življenja tu in tam smejati.
Pod vsemi mojimi racionalizacijami je ležal preprost, mali strahec, ki se je razrastel v pravo pošast, ker ga nisem bila voljna poslušati in mu posvetiti pozornosti vsa ta leta. Veliko lažje si je bilo namreč s podobno mislečimi kolegi vsak dan poslati novi jazjaz (=meme) o tem, kako “broqué” (=revni) smo.
Bolj, ko je bilo res, bolj je bilo smešno.
A dan ima za vse le 24 ur. In zdravje je krhko; telesne energije ni neskončno. In kot pravi stari slovenski rek: “Od rok ni še nihče obogatel.”
Če ne znam upravljati z denarjem in poskrbeti, da dela tudi, ko jaz spim, potem ne glede na to, koliko ga prigaram, denarja nikoli ne bo dosti. Vedno bo skopnel. Vendar zdaj se že prehitevam … Zaenkrat smo v moji zgodbi na mestu, kjer je bila moja glava še polno pojasnil, zakaj ne morem uživati finančnega miru (če sem v to utopijo sploh kdaj verjela …); in zakaj je moja edina naloga garati in žalostno ugotavljati, da finančno brezskrbno življenje ni zame.
Če nisem edina, potem že nisem sama kriva
Res je. Nisem. Sem pa vseeno odgovorna.
Moj utečeni vsakomesečni “od plače do plače lajfstajl” je iz leta v leto postajal vse bolj del mojega karakterja, kot pa da bi si ga predočila kot nekaj, kar je potrebno (nujno) nasloviti in spremeniti. Zakaj bi? Saj gre. Vedno nekako gre. Če je šlo do zdaj, bo šlo še naprej.
Potem pa se je lepega
dne vse ustavilo
Nenadoma sem izgubila službo. Ravno v istem času, ko sem dobila drugega psa. Prihrankov nisem imela kaj dosti, ampak nič hudega, saj se bom hitro postavila na noge, ne? Pa ni bilo čisto tako.
Namesto, da bi začela z novo službo, sem pristala na urgenci. Bolezen. Doma pa dva psa, ki ne razumeta, da je položnica za ogrevanje sredi zime malce pomembnejša od tega, da kupimo meso.
Kaj pa sedaj? Ne paničarimo, bo že nekaj … Še vedno se je vse uredilo. Bolezni se pridruži še ena. Nova služba se oddaljuje z vidika … Kako bom shajala? Najemodajalec mi kar naenkrat sporoči, da moram predčasno iz stanovanja.
Kam?! Kako?? Kaj se dogaja? Zakaj se vse podira?
Še “včeraj” sem imela dom, službo, zdravje in čisto dovolj dobro in lagodno življenja (sicer iz meseca v mesec, ampak bilo je luštno, mar ne?). Zase bi rekla, da živim čisto povprečen slovenski standard življenja. Ni bilo obilja, a imela sem vse. In kje sem kar naenkrat pristala? Počutila sem se kot izredni socialni problem, na pragu revščine.
Avtorica: @rastline_in_kocine
Še včeraj haha broqué, danes pa nič kaj haha popolnoma broke (& broken).
Čez noč brez službe. Bolna. Dva psa. Brez prihrankov. Moram se izseliti.
Kako je življenje kruto … Kajne?
Je, ja.
Ampak od te točke zgodba postane še bolj kruta. Ker tudi na tej točki še nisem dojela lekcije, ki me jo je življenje učilo.
Brez denarja nisem imela manevrskega prostora za izbire. Moja stiska je samo še naraščala. Moje mentalno zdravje se je krhalo. Počutila sem se stisnjeno v kot. Ne. Bila sem stisnjena v kot.
Nekaj drastičnega je bilo potrebno narediti. In to nemudoma!
Moram se vzeti v roke
Odločila sem se, da svojemu novemu psu poiščem nov dom. Bolna in na pragu revščine nisem zmogla več odgovorno skrbeti za dva psa. In zlomljenega srca sem psičko pozdravila v nov dom. Potem sem prodala svoj avto in ga zamenjala z avtom za par sto evrov – toliko, da pelje.
Akcijski načrt
Drugače enostavno ni več šlo naprej, če sem želela sebi dati priložnost, da se zvlečem ven iz godlje, v kateri sem se znašla. Zdaj ni bilo več časa za hece. Zdaj sem morala delovati hitro, taktično in odgovorno. Potrebno je bilo prišparati vsak evro, zapreti pipco vsepovsod, čim hitreje okrevati. In se nanovo sestaviti. Moja življenjska pot se je zožala na tanek dvižni trak nad prepadom. Jaz pa sem bila popolnoma neopremljena za kakršnekoli akrobatske podvige po tem svetu, ki je zgledal vedno bolj kot serija finančnih manevracij, če želim preživeti.
Življenje servira limone, jaz delam limonado
Kljub vsem limonam, ki so mi padale na glavo, sem ponovno stisnila zobe (in te limone) ter si iz teh ruševin zgradila novo streho nad glavo, pod katero bom srebala svojo limonado … Odprimo Instagram, pošljite mi klipe!
Kako sem bila ponosna nase! Odgovorno oddala psa, ozdravela, našla novo službo, našla novo stanovanje. Svet se lahko zopet začne vrteti. Jaz sem spet v igri! Ajmo, gremo v novo sezono “od plače do plače”. Jaz sem pripravljena …
A življenje je imelo drugačen načrt.
Lekcija, ki je terjala svoje oz. ko limonada postane grenka
Ko sem se zmagovito trepljala po rami, kako dobro sem zvozila tole izjemno neugodno serijo neprijetnih dogodkov in suvereno vstopala v novo sezono svojega “od plače do plače lajfstajla”, me je kar naenkrat na tla pribil večerni klic novih posvojiteljev mojega psa: “Mrtva je. Žal nam je, ušla je.” In meni se je stemnilo pred očmi …
Ne, lekcija ni bila v tem, kako uspešno slalomirati med finančnimi bombami in življenjskimi tegobami.
Tisoč ljudi ti lahko pove, da nisi kriv. Vendar vesti se ne da ubežati.
Moja vest ve.
Jaz vem.
Ta smrt je bila moja krivda.
In kar naenkrat se je v moji glavi zabliskala prava lekcija tega prekletega leta. Ne, lekcija ni bila v tem, kako uspešno slalomirati med finančnimi bombami in življenjskimi tegobami. Lekcija ni bila v dodatnem zategovanju pasu, v odrekanju … Ne, ne … Lekcija je bila čisto nekje drugje. In do konca življenja mi bo žal, da je moral nedolžen pes izgubiti svoje življenje zato, da sem se jo jaz lahko naučila.
Moja finančna stabilnost je moja dolžnost
Kot strela z jasnega me je zadelo zavedanje, da so bile vse tegobe preteklega leta po nepotrebnem potencirane, ker jaz nisem imela zadostne finančne rezerve. Ker sem frajersko športala “lajfstajl od plače do plače” in si raje pošiljala “haha, vse moje prihranke poje moj pes” Instagram klipe, kot pa da bi vzela svojo finančno sliko v svoje roke in jo pričela izboljševati.
“Saj škodim samo sebi!”
“Komu pa škodim, če sem finančno nerodna? Samo sebi. Bom pač jedla pašto in pašteto vsak dan. Kaj to komu mar?”
Pa ni res. Jaz ne bom edina, ki bo trpela. Trpelo bo vse okoli mene. Trpeli bodo moji psi, trpela bo moja služba, moji prijatelji, moje delo bo trpelo in vsi, ki računajo name. Trpeli bodo vsi, ki bodo morali spustiti iz rok svoje obveznosti in svoje življenje, da mi pomagajo pridržati moje.
Pričakuj neizogibno
Bolezen ni “presenečenje.”
Izguba službe ni “presenečenje.”
Selitev iz najema ni “presenečenje.”
POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.
To so popolnoma normalne sestavine življenja. Ne morejo me presenetiti. Moram jih pričakovati. Še več. Nanje lahko računam. Nanje MORAM računati.
In posledično se moram nanje pripraviti. Moj “od plače do plače lajfstajl” enostavno ne more biti več opcija.
Vrag je vzel šalo. Bitje je mrtvo.
In noben izgovor, ki sem si ga kdajkoli dala, ni več pil vode. Vse je bilo grenko. Prav nič niso bili smešni Instagram klipi, ki so vztrajali na tem, da vse, kar v življenju rabim, je še en pes in milijon evrov na računu.
Brez izgovora
Odgovor na življenjske tegobe žal ni v tem, da jokam nad tem, kakšna je arhitektura in fizika stvarstva: kako delujejo pravila življenja in zakaj. Enostavno je treba vzeti svoje življenje v svoje roke. In svoje finančno življenje resno. In kolikor težko in sitno in nelagodno se je pri 40. učiti o tem, kako se uporablja šparovček in kaj so kapitalski trgi, bo nekje treba začeti. In ta “nekje” (zame) leži v knjigi Zmagovalna kombinacija.
Ni več izgovora za finančno nepismenost, ki prinaša finančni (in življenjski) nemir. Ni več izgovora za življenjsko negotovost, ki jo prinaša finančna nesigurnost. Pa naj bo to stres zaradi praznega bančnega računa ali zaradi negotovosti pri vlagateljskih in drugih finančnih odločitvah. Ni več izgovora za to, da na življenje ne pogledamo skozi strogo finančno lečo in sprejmemo dejstvo, da od naših finančnih temeljev zavisi kakovost strehe, pod katero spimo.
Sprejeti sem morala dejstvo, da od mojih finančnih temeljev zavisi kakovost strehe, pod katero spim.
Ne glede na to, koliko si bom priborila mesečnega prihodka, še vedno bom lahek plen vsem, ki jim bom zaupala ta denar. Bo ždel na banki? Super. Se zavedam pomena inflacije in obresti, ki mi odžirajo ta težko prigarani denar? Se ne. Bom hranila denar drugje? Bom varčevala? Kje? Se zavedam nevarnosti vseh skritih stroškov in zank, v katere me zlahka ujamejo zaradi moje finančne nevednosti? Se ne. Kaj pa bom naredila s svojim denarjem, ko si bom priborila to svojo visoko plačo, ki mi “pripada” po toliko letih garanja in odrekanja? Bom vlagala? Kam? Aja, ne znam. Bom raje zaupala “fejbsuk kripto bojsem,” da mi oni pokažejo pot do luksuznega življenja, ko končno ne rabim več gledati na ceno sira v Mercatorju in kupovati pašte čez mejo?
Pot do finančnega miru se pri ustvarjanju kapitala samo začne
Ni več izgovora za finančno nepismenost, ki prinaša finančni (in življenjski) nemir.
Takoj zatem nas mora zadeti spoznanje, da se je upravljanja s prisluženim denarjem potrebno naučiti kot abecede. In prav nič drugače. Drugače smo resnično sužnji, ki svoj denar služimo za druge. In življenje se bo nenehno zdelo kot neslana šala, polna “ko ima hudič mlade” epizod in čustvenih pretresov. Ki pa so nepotrebni.
Moja zmagovalna kombinacija je bila odločnost, da se finančno opismenim in pogum, da se soočim s svojo finančno realnostjo.
Kakšna pa bo tvoja zmagovalna kombinacija?
POTREBUJE VAŠ PRORAČUN STROKOVNO POMOČ?
POTREBUJE VAŠ PRORAČUN
STROKOVNO POMOČ?
Kdor deli, znanje podari.
ZADNJI PRISPEVKI
- Ko življenje postavi ogledalo financam
- Zakaj ne spustimo cen na Črni petek? In tega ne bi smeli tudi vi.
- Kapitalski trgi – analiza oktober 2024: Rast dolarja, negotovost obveznic in eksplozija Bitcoina
- Nepremičninski trg 2024: Kljub manjšemu številu prodaj, cene še vedno rastejo
- Kapitalski trgi – analiza september 2024: Težave nemške avtomobilske industrije in njihov vpliv na evropsko gospodarstvo