V Ameriki so pred časom delali raziskavo, s pomočjo katere so ugotovili, da kar 76 % ljudi živi od plače do plače. To pomeni, da vsak sedmi oziroma skoraj vsak osmi ne zmore plačati stroška, višjega od 1.000 USD. Si predstavljate? Kaj mislite, je pri nas ta odstotek nižji ali višji?
Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun je tokrat v reviji Liza razkrila kako je s Slovenci in življenjem »od plače do plače«.
Ko to vprašanje postavi svojim slušateljem na predavanjih, ji navadno odgovorijo: »Pri nas je ta odstotek še višji.« In glede na to, kakšne navade ravnanja z denarjem imamo Slovenci v večini, se tudi sama pridružuje temu mnenju.
A ni vse črno, kot izgleda na prvi pogled. »Ta odstotek bi lahko precej spremenili, če bi nam kdo pokazal, kako. Če bi že od samega začetka, od trenutka, ko smo prejeli prvo plačo oz. prvo nakazilo na transakcijski račun, ravnali drugače. Naj vas potolažim. Nič hudega, če vam do danes tega še nihče ni pokazal, vam danes razkrijem jaz,« pravi Ana.
Začne se pri vodenju osebnega proračuna
Spet se vse začne pri vodenju proračuna, o katerem pogosto pišemo. A brez tega, da ne vemo, kolikšni so naši povprečni mesečni izdatki, bomo težko naredili prvi korak, pravi.
»Prvi korak je namreč ta, da moramo najprej privarčevati sredstva v višini povprečne mesečne porabe. Tisti, ki se držite receptov in ste ta korak že naredili, super. Prestale pa to še čaka in boste morali to narediti čim prej. Najbolje še danes, sicer bo spet minil mesec, dva, tri, leto, dve itd. oz. bom iskrena, se tega ne boste lotili, ker vas bodo druge obveznosti prehitele.«
Vzemimo za primer, da so naši prihodki v višini 1.000 evrov in je naša povprečna mesečna poraba 800 evrov. To pomeni, da bomo morali najprej privarčevati 800 evrov. Kako in kdaj to dosežemo? »Če se spet držimo enega izmed prejšnjih receptov, da 10 % namenimo za kratkoročne cilje, potem nam bo to uspelo najkasneje v osmih mesecih. Se strinjate? 8 x 100 evrov (torej vsak mesec damo na stran 10 % od prihodkov). Ko ta sredstva privarčujemo, jih hranimo na varčevalnem računu. Pozor! Varčevalni račun mora biti brezplačen in sredstva lahko dobimo kadarkoli (ne smejo biti vezana),« pravi Ana.
Nakažite si plačo sami in že prvega v mesecu. Kako?
Potem pa sledi nekaj, česar gotovo niste pričakovali. »Vsakega prvega v mesecu si na osebni račun nakažemo toliko sredstev, kot jih potrebujemo za tisti mesec, in jih razporedimo po kategorijah. Ko dobimo plačo ali priliv (če imamo lastno podjetje ali drugo obliko dela), pa ta sredstva preusmerimo na varčevalni račun. Zakaj? Ker jih v resnici ne potrebujemo. ‘Plačo’ smo si sami že nakazali prvega v mesecu in takrat preračunali, kolikšna ta mora biti. Zakaj bi potem imeli več denarja? In potem, naslednji mesec, spet začnemo od začetka …«
Ta način ravnanja z denarjem je marsikomu nekaj čisto novega, misija nemogoče, pa vendar ni tako nemogoča. Zakaj ne? Ker je potrebno zelo malo discipline, da to dosežemo. »Učinek pa je eden najmočnejših. Zamislite si, kako super je, ko ni treba razmišljati o tem, ali nam bo delodajalec plačo nakazal v petek, 16., ali pa v ponedeljek, 19. Ja, samo trije dnevi razlike, pa vendar za marsikoga cela večnost,« opisuje Ana Vezovišek problem marsikaterega Slovenca in Slovenke.
Pozabite na ta nepotrebni stres. Odločite se danes in naredite spremembo v svojem življenju.