Naši južni sosedje so se znašli na točki, ki smo jo mi že izkusili. Naj spomnimo, 1. maja 2004 smo se pridružili Evropski uniji, 11. julija 2006 pa nam je Svet Evropske unije odobril prošnjo za vstop v evrsko območje. Evro je v Sloveniji tako namesto SIT postal zakonito plačilno sredstvo 1. januarja 2007.
S 1. januarjem prihodnje leto bo tudi Hrvaška, ki je članica EU postala že 1. julija 2013, svojo kuno zamenjala z evrom. Že septembra letos pa vse do konca leta 2023 bodo vse cene označevali z obema valutama. S tem želijo kupcem omogočiti lažje preračunavanje vrednosti izdelkov v novo denarno enoto in da se bodo nanjo hitreje navadili — hkrati pa želijo tudi trgovcem preprečiti skušnjavo, da bi izkoristili prehod na evro za zaokroževanje vrednosti svojih izdelkov navzgor.
Številna hrvaška podjetja imajo sicer že nekaj časa posojila v evrih, mnogi prebivalci Hrvaške v evrih varčujejo, pogosto pa v evrih označujejo tudi cene nepremičnin in vozil v kupoprodajnih pogodbah in neuradnih transakcijah.
Seveda sprejem evra pri Hrvatih podpiramo, saj se bomo s tem tudi mi končno izognili menjavam valut in preračunavanju cen v evre.
In kakšni bodo videti hrvaški evri?
Natečaj za motive evra in zapleti zaradi kune
Pri izvedbi oblikovalskega natečaja, s katerim so želeli pridobiti kreativne rešitve za motive na evrskih kovancih, se je pri južnih sosedih nekolikanj zapletlo. Avtor nagrajene rešitve kovanca za en evro, predstavljene v začetku februarja letos, je namreč za svoj predlog (zanj je prejel 70.000 kun nagrade) nepooblaščeno uporabil fotografijo kuni podobnega glodalca na veji škotskega naravoslovnega fotografa Iaina H. Leacha, za katero ni niti plačal niti avtorja prosil za dovoljenje za uporabo.
O tem, da oblikuje neke kovance in da bi rad uporabil svetlobne učinke na izrezani fotografiji, s pomočjo katerih bo dobil kovinski videz, pa je pisal in za nasvete spraševal v skupini Bring Your Own Laptop Online na Facebooku.
Da dizajn kovanca spominja na obstoječo fotografijo, je nekdo odkril po naključju in o tem obvestil omenjenega fotografa, ki mu je med drugim fotografije objavil tudi National Geographic. V objavi mu je napisal, da upa, da je avtor oblikovne rešitve kovanca vsaj vzpostavil stik z njim in mu za uporabljeno fotografijo plačal.
Foto: www.vecernji.hr
Leach, ki je fotografijo naredil že pred sedemnajstimi leti, je z značilnim škotskim humorjem objavil na Twitterju, da ne ve točno, kaj lahko naredi, da pa mu bodo morda poslali vsaj brezplačen kovanec. Incident je kmalu dobil mednarodne razsežnosti.
Leach je kasneje povedal, da hrvaškemu oblikovalcu ne zameri in da ga ne namerava tožiti, da pa bi bilo lepo, če bi ga kdo vsaj kaj vprašal.
Oblikovalec je na koncu svojo rešitev umaknil in se odrekel denarni nagradi, zato je Hrvaška narodna banka čez nekaj časa razpis ponovila in prišla do novih končnih motivov, med katerimi je zmagal Jagor Šunde, znova z motivom kune (na šahovnici v ozadju). Kuna, čeprav na evrskem kovancu, tako torej ostaja.
Sicer pa je kuna v hrvaških transakcijah imela pomembno vlogo že v srednjem veku, takrat so namreč plačevali s kunjim krznom. Od prve polovice 13. do konca 14. stoletja pa je kuna krasila tudi že takratni hrvaški kovanec, ki so ga imenovali banovac.
- Na kovancu za dva evra bo zemljevid Hrvaške.
- Na kovancih za 50, 20 in 10 centov bo upodobljen Nikola Tesla, izumitelj in vizionar srbskih korenin, ki se je rodil v vasici Smiljan.
- Na najmanjših kovancih za pet, dva in en cent pa bosta v najstarejši slovanski pisavi glagolici izpisani črki H in R.
- Kot nosilni motiv pa bo seveda prisotna tudi obvezna šahovnica, ki je eden pomembnejših hrvaških motivov že od konca 15. stoletja (takrat je imela še 8 x 8, danes pa ima 5 x 5 polj).
Vir: Twitter — Andrej Plenković
Kako smo do svojih evrov prišli Slovenci
Zgodovinske datume prevzema nove skupne valute pri nas smo navedli že v uvodu, pri pridobivanju podobe nacionalne strani slovenskih evrskih kovancev pa je vse skupaj teklo veliko bolj gladko kot pri sosedih.
Vse skupaj se je začelo z obširnimi razpravami z numizmatiki, oblikovalci in drugo strokovno javnostjo v aprilu 2004. V medijih so kasneje k zbiranju predlogov za motive povabili še širšo javnost in skupaj prišli do skoraj sedemsto predlaganih motivov.
Med zbranimi motivi je pristojna komisija Banke Slovenije in Ministrstva za finance pripravila ožji nabor predlogov in jih posredovala v obravnavo takratni Vladi Republike Slovenije.
Po sprejetju odločitve so pet pomembnih slovenskih oblikovalcev (Jani Bavčer, Edi Berk, dr. Petra Černe Oven, Miljenko Licul in Matjaž Učakar) povabili k pripravi idejnih osnutkov, ki jih je potem temeljito pregledala strokovna žirija, imenovana s strani uglednih slovenskih umetnikov, oblikovalcev in različnih poznavalcev slovenske kulturne dediščine.
Na koncu so bile izbrane rešitve znamenitega oblikovalca Miljenka Licula, ki jih je pripravil skupaj z Majo Licul in Janezom Boljko.
28. 7. 2005 je Vlada Republike Slovenije na 35. redni seji sprejela sklep, da se s predlogi videza nacionalne strani slovenskih evrskih kovancev strinja in je o njihovi izbrani podobi obvestila Ekonomsko-finančni odbor ECOFIN (pododbor za kovance), ki je 5. 10. 2005 potrdil, da je slovenski predlog izdelan v skladu z evropsko zakonodajo.
Se še spomnimo, koliko so evrski kovanci in bankovci vredni?
Pri tečaju zamenjave 239,640 slovenskih tolarjev (SIT) za evro so vrednosti evrskih kovancev naslednje:
• kovanec za en cent je vreden 2,40 SIT,
• za dva centa 4,79 SIT,
• za pet centov 11,98 SIT,
• za 10 centov 23,96 SIT,
• za 20 centov 47,93 SIT,
• za 50 centov 119,82 SIT,
• za en evro 239,640 SIT in
• za dva evra 479,28 SIT.
Vrednosti evrskih bankovcev pa so:
• bankovec za 5 evrov je vreden 1.198,20 SIT,
• za 10 evrov 2.396,40 SIT,
• za 20 evrov 4.792,80 SIT,
• za 50 evrov 11.982 SIT,
• za 100 evrov 23.964 SIT,
• za 200 evrov 47.928 SIT in
• za 500 evrov 119.820 SIT.
Kako dobro pa poznamo motive na slovenskih evrih?
Za konec (in za kratek čas) smo vam pripravili zabaven mini kviz — vabimo vas, da ga rešite in preverite, kako dobro poznate motive na naših evrskih kovancih. Na koncu se vam bodo izpisali tudi pravilni odgovori.
Brez skrbi – rezultata ne bomo nikomur razkrili, kviz je namreč anonimen. 🙂
Če boste vsaj na polovico vprašanj odgovorili pravilno, vam čestitamo, saj evrski bankovci in kovanci v naše denarnice prihajajo z zares različnih koncev Evrope in na motive na njih že dolgo nismo več pozorni. Če pa že, smo pozorni na njihovo vrednost.