Danes na vsakem koraku lahko dobimo zavarovanje, vsak drugi nam zna svetovati katero zavarovanje je res dobro za nas, resnica pa je nekje vmes. Ne le, da vsako zavarovanje ni pravo za nas, tudi tisti, ki ga prodaja, mora vedeti kaj več kot le to, kakšna bo njegova provizija. Predvsem, mora v prvi vrsti spoznati našo trenutno situacijo, da ne bomo preplačali ali, še huje, plačevali napačnih zavarovalnih produktov! O tem, katera zavarovanja potrebujemo, je v oddaji Odmev na Radiu Celje, spregovoril Mitja Vezovišek, upravljavec osebnega premoženja.
Ali lahko finance »spravimo v red« kar sami?
Preden se lotimo postavitve osebnega finančnega načrta, pa pokojninskega načrta in podobno, potrebujemo nekaj drugega. »Vedeti moramo, kakšen je naš cilj, kje smo danes in kakšno pot bomo izbrali, da bomo do cilja prišli najhitreje in s čim manj stroški. Si predstavljate, da priletite na letališče v Miamiju, imate le naslov, ne veste kam in ne uporabite navigacije? Slovenci smo znani po tem, ne le, da ne uporabljamo navigacije, tudi tabel ne gledamo, ampak se dejansko obračamo po nasvete k domačinom. Vsak domačin pa ima svoj nasvet in pot, ki je po njegovem mnenju najboljša. Potem pa delamo ovinke in morda nikoli ne pridemo do konca,« Mitja Vezovišek nazorno opiše tudi naše vijuganje med številnimi »strokovnimi« finančnimi nasveti.
Finance so kompleksna veda in le redki si lahko sami izdelajo osebni finančni načrt, večina potrebuje strokovno pomoč. »Prave strokovne pomoči je relativno malo, saj potrebujemo neodvisnega, k etiki zavezanega osebnega finančnega svetovalca.«
Kdo plača osebnega finančnega svetovalca?
Ne gre pa le za to, da najdemo pravega osebnega finančnega svetovalca, ljudje tudi nismo vajeni plačevati finančnih nasvetov. Jasno je, da bomo plačali odvetnika, enako vodovodarja, finančne nasvete pa bi najraje prejemali brezplačno.
»Čustva in denar ne gredo skupaj, je prvo pravilo, ki se ga moramo zavedati. Morda vam avtomobilsko zavarovanje sklepa agent, ki vam je prirasel k srcu, pa vam niti na pamet ne pade, da bi ga sklenili drugje. Če vam je pred desetimi leti prijatelj svetoval naložbeno zavarovanje in ga še danes plačujete … tudi denar in prijatelji ne gredo dobro skupaj. Prej ko slej ostanemo brez enega ali drugega,« opozarja upravljavec osebnega premoženja z dolgoletnimi izkušnjami.
Tudi sam je imel na začetku poti podobno izkušnjo. »Prijatelju sem prodal neustrezen finančni produkt in ga na ta račun izgubil. To je bila velika šola in takrat sem si zadal, da prijateljem nikoli več ne bom svetoval na način, da bi jih v nekaj prepričeval. Vedno, ko pride prijatelj, znanec, mu povem kaj bi jaz naredil neodvisno, a narediti mora sam,« dodaja k etiki zavezan osebni finančni svetovalec.
Katero zavarovanje v resnici potrebujemo?
Zdaj pa k bistvu – kako vemo katero zavarovanje, produkt je pravi za nas? Predstavljajte si, da zbolite, umrete, ali pa vam v hišo udari strela, skratka, da se vam zgodi karkoli, vi pa niste ustrezno zavarovani. Kako boste vi ali vaši bližnji pokrili nastalo škodo ali odplačali dolgove, stroške, ki nastanejo in jih danes plačujete vi?
Vprašanje pa je, kako ugotoviti, katero je pravo zavarovanje za nas in tudi, kakšna je pravilna višina tega zavarovanja. »Zavarovanj imejte načeloma čim manj, ampak vsa tista, ki jih potrebujete. Žal so zavarovanja, ki jih potrebujete običajno prav tista, ki nam jih ti zastopniki ali tržniki, ne ponujajo. Ponujajo in sklepajo pa tista zavarovanja, kjer je največ provizije, da pokrijejo svoje delovanje,« še opozarja Mitja Vezovišek.
Sicer pa ni splošnega pravila, ki bi veljal za vse enako. Nekdo, ki ima 30 let in šolajoče otroke, pa še kakšen kredit, potrebuje drugačno zavarovanje kot nekdo pri 60-ih letih, ki nima šoloobveznih otrok in je brez kredita. »Najlažje bo, če naredimo osebno bilanco, kjer postavimo na eno stran premoženje in na drugo stran obveznosti. Če imaš več obveznosti kot premoženja, bo slika drugačna, kot če je obratno.« To pa je tudi osnova za izračun potrebnega zavarovanja.