moški in ženske ravnajo z denarjem drugače

Ali so nakupovalni centri resnično ženski raj in moški pekel? Pravijo, da je za ženske šoping terapija za dušo. In da moški vidijo trgovine kot nekaj, česar se je treba izogibati, razen če gre za nujno potrebo. Ali je torej res, da ženske nakupujejo, moški pa kupijo?

In nenazadnje, kako se spolna različnost odraža v finančnem upravljanju in investiranju? So moški res bolj usmerjeni v dolgoročno varčevanje in investiranje, medtem ko so ženske tiste, ki skrbijo za vsakodnevno upravljanje denarja in nakupovanje?

Podajte se skupaj z nami v raziskovanje, ali so ti stereotipi resnično utemeljeni ali pa gre zgolj za družbeno ustvarjene mite, ki se z leti prenašajo iz generacije v generacijo.

Ženske so iz Emporiuma, moški iz Merkurja?

»Ženske so zapravljivke – obožujejo luksuz in zapravljajo nespametno.«

»Moški so praktični kupci – kupujejo le tisto, kar potrebujejo.«

»Ženske bolj obvladajo upravljanje družinskega proračuna in vsakodnevno nakupovanje.«

»Moški so boljši investitorji.«

In tako se vije dolg seznam stereotipov, ki nas glede na spol razlikujejo po naših potrošniških in naložbenih navadah.

Vendar, ali so te trditve resnično utemeljene? Ali ženske res v nakupovanju vidijo svoj najljubši hobi, ki jih preobrazi v neustavljive zapravljivke? In moški? Ali je res, da se v trgovinah počutijo kot ribe na suhem? Poglejmo si številke in jih podajmo ob bok prepričanjem, v katerih živimo.

»Ženske uživajo v šopingu. Moški mrzijo trgovine.«

Potrošniške navade samskih ljudi: kaj pravijo številke?

Kdo bi si mislil, da lahko samskost vpliva na način, kako odpiramo denarnice? V naši najnovejši raziskovalni avanturi smo se poglobili v letne izdatke potrošnikov in odkrili nekaj presenetljivih trendov med samskimi ženskami in moškimi. Koga več stane:

Hrana

Moški in njihova ljubezen do želodca (in alkohola)

Stroški hrane pri samskih moških presegajo ženske za 8,32 %.A to še ni vse – samski vitezi porabijo več kot dvakrat toliko za alkoholne pijače kot njihove ženske kolegice.

Oblačila

Ženske in njihov modni raj

Za oblačila in tovrstne storitve dame v povprečju porabijo 28,27 % več kot gospodje.

Avtomobili

Moški, hitrost in štirikolesniki

Pri osebnih prevoznih stroških so moški zapeljali v ospredje s kar 40 % večjimi izdatki. Seveda, avto ni le prevozno sredstvo, ampak tudi statusni simbol, kajne?

Zabava

Moški so za hece …

Ko gre za zabavo, moški porabijo kar 63,54 % več kot ženske. Se morajo sprostiti po dolgem delovnem tednu?

Hišni ljubljenčki

Ženske in njihovi kosmati prijatelji

Pri ženskah pa prevladuje ljubezen do hišnih ljubljenčkov, saj za njih letno porabijo kar 56,68 % več.

Ti podatki razkrivajo, da samski moški na splošno porabijo več kot samske ženske. A zakaj? Eden izmed dejavnikov bi lahko bila razlika v plačah. Po zadnjih podatkih so ženske še vedno plačane približno 17 % manj kot moški.

Že ta raziskava razkriva, kako pogosto lahko stereotipi zavajajo. Tradicionalno gledano naj bi bili moški tisti, ki “ne zapravljajo časa v trgovinah”, a podatki kažejo, da ko se odločijo za nakup, znajo zapraviti več kot ženske. Od avtomobilov do zabave, moški svoj denar radi usmerjajo v kategorije, ki jim ponujajo občutek užitka in statusa.

Po drugi strani pa ženske, pogosto označene kot “zapletene zapravljivke”, kažejo večjo naklonjenost k izdatkom, ki gojijo odnose in skrb – kot so nakupi za hišne ljubljenčke. Poleg tega je njihova večja poraba za oblačila morda odsev družbenih pričakovanj o videzu, kar odpira globlje vprašanje o tem, kako družba oblikuje naše potrošniške navade.

Kako pa se spremenijo naše potrošniške navade, ko prestopimo prag samskosti in vstopimo v svet zvez? Ali se moški in ženske še naprej držijo svojih značilnih vzorcev nakupovanja ali pa ljubezen prinese novo dinamiko v naše gospodarsko vedenje?

Družinsko življenje: kdo zapravlja in za kaj?

V partnerstvu se finančno upravljanje spremeni. Od impulzivnega nakupovanja k skupnemu planiranju – kako se potrošne navade žensk in moških prilagodijo v tem novem kontekstu? Raziskujemo, ali se ohranjajo individualne želje ali prevladujejo družinske potrebe. Odločitve zdaj vključujejo otroke, dom in skupno prihodnost. Ali to pomeni novo finančno ravnotežje ali le preoblikovanje starih navad?

1. Finančne prednostne naloge

Zadnja raziskava razkriva, da dajejo moški večji poudarek povečanju pokojninskih prihrankov, kar kaže na njihovo usmerjenost v dolgoročno finančno varnost. Po drugi strani pa ženske na prvo mesto postavljajo “podporo družini”, vključno z načrtovanjem družine, varstvom otrok in skrbjo za starše ali sorodnike. Ta razlika v prioritetah odraža globoko različne poglede na finančno odgovornost in skrb.

2. Pokojninsko varčevanje?

Vprašanje pokojninskega varčevanja pri ženskah razkriva nekaj presenetljivih statistik.

Zaradi nižjih dohodkov in družinsko usmerjenih finančnih prioritet redkeje varčujejo za pokojnino. Kar polovica žensk, starih med 55 in 66 let, nima osebnih pokojninskih prihrankov. Poleg tega so prihranki moških v povprečju za vsaj 25 % višji od ženskih. Ta razlika odseva pomembno vprašanje o enakosti in finančni varnosti v poznejših letih življenja.

Moški več za pokojnino, ženske več za družino.

3. Naložbe

O različnih naložbenih navadah moških in žensk je bilo opravljenih veliko študij. Večina jih ugotavlja, da so moški bolj prepričani v svoje finančno znanje in bolj odprti za tvegane naložbe. Ženske pa so bolj previdne vlagateljice, ki so usmerjene v prihodnost. Ni presenetljivo, da so študije pokazale, da sta naložbena strategija in morebitna uspešnost povprečne ženske praviloma bolj stabilni kot pri povprečnem moškem.

milenijskih moških investira denar

0 %

milenijskih žensk investira denar

0 %

Ženske morda prekašajo moške pri naložbeni strategiji, vendar se moški še vedno bolj zanimajo za naložbe. Raziskava je pokazala, da 70 odstotkov milenijskih moških uživa v upravljanju svojih naložb, medtem ko je med milenijskimi ženskami takih le 36 odstotkov.

Nedavna študija družbe Fidelity je pokazala, da so ženske vlagateljice uspešnejše od moških: “Ženske zasenčijo moške z naložbeno strategijo “kupi in drži” v primerjavi s pogostim trgovanjem, ki sčasoma običajno zavira uspešnost.”

Ženske zapravijo več –
za druge

Stereotipi ostajajo prav to, kar so – posplošene in preproste interpretacije kompleksne resničnosti. Potrošniške navade se razvijajo in spreminjajo, pogosto na načine, ki jih ne pričakujemo.

Kdo torej bolje upravlja z denarjem?

Kljub obilici podatkov in statistik to vprašanje ostaja odprto. Pod njimi je težko potegniti črto in narediti zaključek, s katerim se bomo strinjali vsi.

Statistika je zgovorna:

Ženske manj zaslužijo.
Moški več zapravijo, vendar manj nakupijo.
Ženske več vlagajo v svojo družino.
Moški več vlagajo v finančne trge.
Ko ženske vseeno vstopijo na finančne trge, pa so pri tem bolj uspešne.

"Sama imam ta privilegij, da že dve desetletji pomagam ljudem spreminjati njihovo finančno sliko in imam vpogled v največje »skrivnosti« porabe denarja. Preveč primerov sem videla, kjer ženske ravno zaradi vseh obveznosti, ki jih imajo komaj shajajo skozi mesec, ko na drugi strani njihovim partnerjem ostaja denar (vendar na žalost ne za družino) ali pa tudi ne, ker svoj del porabijo za svoje cilje, hobije itn. Prav je, da se o tem pogovarjamo in ustvarimo odnos, v katerem se bomo počutili varno."

Ana Vezovišek FINANČNA MENTORICA

Kaj bomo torej rekli? Morda zaključimo raje diplomatsko – da smo si (zaenkrat še) zelo različni. Kaj pa bodo prinesle nove generacije, pri katerih se stara patriarhalna zapuščina »moškega, ki nosi kruh« vedno bolj drobi in izgublja? Je morda na pohodu brisanje razlik med spoloma v tem, kako finančno sobivamo? Upamo, da. Le tako bi lahko pridobili najboljše od potrošniških (in naložbenih) navad obeh spolov.

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!

PRIJAVI SE

Kdor deli, znanje podari.

ZADNJI PRISPEVKI

Če bi vas vprašali, koliko denarja menite, da Slovenci hranimo na banki, bi bilo vaše prvo ugibanje verjetno daleč od resnice. Naša mini raziskava je pokazala, da večina ljudi zmedeno zavrti z očmi in ugiba znesek nekje med 20 in 200 milijoni evrov. Toda presenetljiva resnica je, da Slovenci na banki hranimo več kot 26 milijard evrov. Da, prav ste prebrali – milijard, ne milijonov!

Če bi ta denar pretvorili v stotake in iz njih zgradili stolp, bi desetkrat presegli višino Triglava. Kljub skromnim obrestnim meram (beri: kljub temu, da nam denar na banki ne doprinese ničesar), Slovenci ostajamo zvesti varčevanju na banki. Naša zvestoba bankam tako močno presega našo zvestobo v zakonu.

Koliko denarja torej leži na slovenskih bankah?

Preveč. In vsako leto še več.

Kljub vašemu odkritemu začudenju nad goro denarja, ki se nabira na banki, vas bomo zlahka spravili še enkrat v zadrego: “Kje pa vi hranite svoj denar? Kam se pa vam steka plača? Kje imate pa vi večino svojih prihrankov?“

In hitro boste ugotovili, da ste sami del dobrodušne ekipe prostovoljcev, ki bankam pomaga graditi denarne nebotičnike.

"Šparali bomo na banki, pa tudi če nas to stane zadnjega centa."

V primerjavi z Evropo ali preostalim svetom, smo svojstven fenomen. Drugje v evroobmočju veliko več vlagajo v življenjska in pokojninska zavarovanja ter v delnice in investicijske sklade. Mi pa iz leta v leto še bolj polnimo že tako nabite žepe slovenskih bank. Ne glede na to, da nas finančne avtoritete že malodane moledujejo, da sredstva prerazporedimo in preudarneje vlagamo, smo Slovenci neomajni: “Šparali bomo na banki, pa tudi če nas to stane zadnjega centa.”

Trn v peti je bolje kot denar v žepu

V tokratnem prispevku si ne nadejamo izruti te globoke zakoreninjenosti. Kdor je že kdaj poskusil izvleči hren iz zemlje s čajno žličko, ve, da nekateri podvigi preprosto niso vredni truda. Vendar nas je še vedno zanimalo – zakaj je temu tako? Čemu smo Slovenci tako trmasto konzervativni?

Smo pametni, sposobni, in globalno prepoznani po številnih intelektualnih in drugih dosežkih. Smo narod znanstvenikov, uspešnih podjetnikov in prodornih inovatorjev … Kje se torej zatakne, ko razmišljamo, kako bomo ravnali s svojim denarjem?

Dedna nezaupljivost

Zgodovinsko gledano smo narod, ki ima raje svoje korenine globoko zasajene v domači zemlji, še posebej, ko gre za hrambo našega težko prisluženega denarja. Kot pijanec plota se držimo domačega vrta in ostajamo skeptični do sosedove trave, čeprav mu je ne prenehamo zavidati.

Cenimo svojo zgodovino, kulturo in običaje, ki nezavedno usmerjajo tudi naše finančne odločitve. Počasi in previdno se sicer odpiramo novim priložnostim, vendar le, če ne ogrožajo naše tradicionalne varnosti. Skepticizem do tujih bank tako ni nič drugega kot odsev naše naravne previdnosti in ljubezni do domačega (pa četudi ni Slovenca, ki ne preklinja čez banke).

Banka ni edina možnost. Obstajajo alternative!

Strah je naša narodna noša

Naša nezaupljivost je torej že skoraj stereotip naše kulturne dediščine v katero smo vzgojeni in v kateri živimo. Varen odnos, ki smo ga (ali pa ga nismo) izkusili v preteklosti pogojuje to, ali bomo odprti (ali zaprti) do novega, tujega in neznanega. In kot namiguje naša tradicionalno konzervativna drža, je v našem DNK očitno bolj zapisana slaba izkušnja pred sosedovim koscem, pa naj ima na obrazu še tako širok nasmeh.

V svetu, kjer se zdi, da je denar vse bolj virtualen in oddaljen, nam je domača banka varen pristan, kjer mu vladajo znani obrazci in prijazni obrazi. Tako mnogi Slovenci raje izberemo domače finančne institucije, ki nam nudijo občutek znanega in varnega. Ko se gre za naš denar, je franšiza “Hitri & drzni” za nas srhljiva grozljivka.

Ko se gre za naš denar, je franšiza "Hitri & drzni" za nas srhljiva grozljivka.

Od kmečkih uporov do bančne ponižnosti

Naš odnos do tujega in neznanega sega globoko v slovensko zgodovinsko tkivo. Geografske, politične in zgodovinske silnice so skozi stoletja izklesale našo nacionalno zavest, ki jo je zaznamovala tudi naša finančna skrbnost. Skoraj pol tisočletja nazaj je prizor kmečkih uporov, čeprav neuspešnih, postal del slovenske narodne identitete. In tako kot so naši predniki nezaupljivo gledali tuje plemiče, tudi mi danes zadržujemo dih, ko tuja banka poskuša zapeljati naše trdo prislužene prihranke.

Strah pred neznanim nas tako drži v zavetju domačih bank, obenem pa nas drži nazaj, ko gre za pridobivanje finančnega znanja in sprejemanje preudarnih odločitev. Naša preteklost ni le zgodba o odporu in uporu, temveč tudi o finančni previdnosti, ki se zrcali v našem bančnem (in investicijskem) nezaupanju.

Zgodovinski revolucionarji, od Trubarja do Vodnika, so utirali pot slovenske kulturne in narodne zavesti. S povečanjem izobrazbe se je naša narodna zavest okrepila, a vzporedno se je okrepilo tudi naše finančno nezaupanje.

Izjemna slovenska psihologa, A. Trstenjak in J. Musek, sta veliko proučevala slovensko identiteto. Tolikokrat smo bili zatrti in pri svojih uporih neuspešni, da smo postali bolj premišljeni, zadržani, hladni in previdni v svojih odločitvah, obenem pa disciplinirani in delovno usmerjeni.

“Kako naj zaupam nekomu, ki je izdal mojega (pra)deda?”

Težko. Medgeneracijski prenos te nezaupljivosti je močan in razbijanje tega vzorca pomeni veliko več kot zgolj soočanje s preteklostjo. Pomeni odločitev, da vzamemo stvari v svoje roke in prekinemo cikel, ki se ponavlja že od 16. stoletja. Ljudje smo bitja odnosov in se počutimo varne v okoljih, ki so nam znana ter ob ljudeh, ki so nam podobni.

Tujec, tuj jezik ali tuja banka v nas vzbujajo nelagodje in strah, ki nas odvrača od novih izkušenj. Prebijanje tega zidu strahu in nezaupanja je prvi korak k odpiranju novih vrat, ne le v svetu bančništva, ampak tudi v širšem spektru naših življenj.

Toda, če želimo stopiti korak naprej, moramo prekiniti ta večstoletni cikel nezaupanja.

Čas je, da ponovno ovrednotimo, kaj pomeni “tuje” in “domače” v našem finančnem svetu in morda, prav morda, najdemo nove poti zaupanja in rasti.

V svetu, kjer se denar in finance vedno bolj virtualizirata, je morda čas, da pretehtamo svoje strahove in sprejmemo nove možnosti, ki nam jih ponuja globalizirano finančno okolje.

denarja leži na slovenskih bankah

+ 0 €

Kaj kaže praksa?

V svoji dnevni praksi opažamo, da je starejšim težje stopiti na pot raziskovanja nečesa novega, prav tako so manj pripravljeni pridobivati nove izkušnje. Dejstvo je, da se veliko lažje in hitreje gibljejo v znanem svetu, četudi vedo, da ta ni najbolj udoben ali dobičkonosen za njih. Vse slabosti tega sveta namreč že poznajo in si zato rečejo: “Ah, vem, da denar na banki izgublja vrednost, a se mi ne zdi tako hudo, kot bi bilo, če bi denar vložil kam drugam. Poleg tega sem tukaj že 30 let in vse poznam. Kadarkoli pridem na banko, je nekdo tam.”

Res je, vedno je nekdo tam, in ta oseba vas zelo dobro pozna. Preveč dobro. Tako točno ve, kateri gumb pritisniti, da bo melodija igrala v njegovo korist, ne v vašo.

"Bi res izgubili več, če bi denar prerazporedili na način, ki ga zahteva vaša naložbena strategija? Ali to prepričanje temelji zgolj na izkušnjah tistih, ki so se na pot raziskovanja odpravili nepripravljeni? Torej, brez potrebnega znanja, obremenjeni z močnimi prepričanji, s katerimi nikoli niso želeli izgubljati časa, in/ali z prevelikimi pričakovanji, da bodo čez noč podvojili svoje prihranke?"

Ana Vezovišek FINANČNA MENTORICA

Iskanje finančnega ravnotežja – med strahom in špekalucijami

Mi Slovenci smo res poseben narod. Na eni strani smo zelo konzervativni, boječi, potrpežljivi in vodljivi, kar se odraža v tem, da smo sicer seznanjeni z vsemi drugimi možnostmi, ki obstajajo in bi nam prinesle več za naše prihranke. Na drugi strani pa smo sila uporni, divji in špekulativni, ko želimo čez noč doseči tisto, kar je večini nedosegljivo – finančno svobodo.

Iskanje ravnotežja med tema dvema ekstremoma predstavlja zlato sredino. In ta zlata sredina je ključna, če želimo doseči najboljšo dolgoročno donosnost ob sprejemljivem tveganju.

PRVEGA ČASTIMO MI!

Zakaj bi se soočali s finančnimi dilemami sami? Zaupajte našim strokovnjakom in skupaj bomo dosegli najboljše rezultate. Prijavite se na posvet pri svojem osebnem finančnem svetovalcu zdaj!

PRIJAVI SE

Kdo zna bolje ravnati z denarjem – moški ali ženske?

Ženske so iz Emporiuma, moški iz Merkurja?

Potrošniške navade samskih ljudi: kaj pravijo številke?

Družinsko življenje: kdo zapravlja in za kaj?

1. Finančne prednostne naloge

2. Pokojninsko varčevanje?

3. Naložbe

Ženske zapravijo več –
za druge