Razkrivamo, kako učinkovito upravljati osebne finance

Način, kako upravljate, zapravljate in investirate svoje denar, svoje osebne finance, zelo vpliva na vaše življenje, a teh veščin nas običajno niso priučili ne starši, še manj pa v šoli. Učenje o učinkovitem upravljanju osebnih financ zahteva čas, predvsem pa prave učitelje, tiste, ki vedo, kako pomembne so osnove. Te pa se, ko se jih enkrat naučimo, nikdar ne spremenijo.

Na prvi pogled se upravljanje osebnih financ ne zdi nič drugačno, kot le kup papirjev, preglednic in številk. Vnesete X znesek, porabite Y znesek in poskušate zagotoviti, da bo Y manjši od X. A upravljanje osebnih financ bi lahko primerjali s psihologijo, navadami ali vrednotami oziroma načeli po katerih izberemo, da bomo živeli.

Ne glede na vsa sodobna orodja in načine delovanja, pa nam že nekaj preprostih pravil lahko pomaga izboljšati naše upravljanje osebnih financ.

Porabi manj, kot zaslužiš

To je eno od pravil, ki se ga velja držati. Zakaj? Če ste recimo v enem letu zaslužili 30 tisoč evrov in jih zapravili 31 tisoč in to ponavljate iz leta v leto, se vam dolgovi začnejo nabirati. Ustvari se začaran krog iz katerega ne morete izstopiti. V primeru, da boste porabili natanko toliko, kot ste zaslužili, tudi ne bo dobro, saj to pomeni, da niste pripravljeni na nepredvidene situacije v življenju. V kolikor pa boste zapravili manj, kot ste zaslužili, si boste ustvarili svobodo, ki vam bo omogočila, da se učinkovito pripravite na prihodnost – tisto bližnjo ali malce daljnejšo. Večja, ko je pozitivna razlika med prihodki in odhodki, boljše je za vas. Več o tem, kako učinkoviti voditi osebni proračun, si lahko preberete tukaj.

Vedno načrtujete prihodnost

V tem primeru ne govorimo le o pokojnini. Naj vam najprej postavimo vprašanje: Ali veste, da vedno obstajata dve odločitvi? Da ali ne. Poglejmo primer. Greste v trgovino, kjer vam ponudijo šestmesečno brezobrestno odplačilo nakupa. Vi se morate odločiti, ali se boste za 6 mesecev zakreditirali ali pa boste že prej poskrbeli, da boste imeli dovolj, da opravite enkratno plačilo. Ravno ta prihranek – t.i. zlata rezerva za nujne primere, vam omogoča, da se lotite tudi nepričakovanih odhodkov kot je popravilo avtomobila, nepredvideno zdravljenje in podobno. Če se vrnemo tudi na pokojnino, pa vam bo pravočasno načrtovanje oziroma kar pokojninski načrt zagotovil, da boste imeli prihodke tudi takrat, ko ne boste več mogli delati. Zato je pomembno, kako poskrbite za varčevanje. Vaše osebne finance morajo biti predvidene daleč preko porabe enomesečne plače!

Naj vaš denar ustvarja nov denar – investirajte!

Sliši se sanjsko, kajne? Morda kar preveč nerealno? Pa ni! Vas zanima, zakaj bogati postajajo še bogatejši? Ker se njihov denar plemeniti, medtem ko spijo. Primerno investiran denar ustvarja več denarja skozi čas. A ne dajte vsega svojega denarja na račun z nizkimi varčevalnimi obrestmi. Investirajte v produkte, ki vam bodo prinesli več denarja, kot ste ga imeli doslej. Seveda ni govora le o investiranju v finančne produkte, ampak gre včasih za investicijo v znanje ali pa v začetek novega posla, ki vam bo omogočilo boljše prihodke.

Verjemite, najbolj osnovna pravila upravljanja osebnih financ se ne spreminjajo, ne glede na čas, orodja in sodobne načine, ki prihajajo. Zapraviti manj, kot ste zaslužili, bo vedno prineslo prednosti. Investirati vaš denar je vedno bolje, kot nič narediti z njim in načrtovati svojo prihodnost je vedno pametneje, kot živeti od plače do plače. 

Več o tem, kako pravilno investirati, si lahko preberete tudi TUKAJ.

Ostati bogat je težje kot obogateti

Tisti, ki do bogastva še niso prišli oziroma imajo težave s tem, kako ostati nad gladino vode s sredstvi, ki jih vsak mesec zaslužijo s plačo, bi se s tem težko strinjali. Vsi tisti, ki ste že kdaj okusili občutek dobro obrnjenih finančnih sredstev, uspelih investiranj, pa boste razumeli tudi, da je ostati bogat težje, kot obogateti.

Raziskave kažejo, da več kot 50 % Američanov meni, da so bili vsaj eno leto svojega aktivnega življenja med deset odstotki najboljših zaslužkarjev. A še bolj presenetljiv je podatek, da je kar 99 % tistih, ki so v resnici prišli med teh 10 %, kmalu vse to izgubilo in so nato desetletja iskali pot nazaj. Verjemite, nič drugače ni z Evropejci, Slovenci.

“Dobro je videti, da tako veliko ljudi začuti, kaj pomeni dobro zaslužiti, četudi za kratek čas. A zaskrbljujoče je, da večina ljudi z večjimi zaslužki, poveča tudi svojo porabo. In če praktično vse, kar ste zaslužili v času plavanja v mehurčku bogastva zapravite, se boste hitro znašli v težavah, mehurček namreč enkrat poči,” opozarja strokovnjak Ben Carlson. Vse prehitro ljudje namreč pozabimo, da če nekaj hitro pride, lahko tudi zelo hitro odide.

Zakaj toliko športnikov po upokojitvi bankrotira

S to težavo se sooča tudi veliko športnikov. Po javno dostopnih podatkih kar 78 % poklicnih igralcev ameriškega nogometa v dveh letih po upokojitvi bankrotira. V podobni situaciji je pet let po upokojitvi tudi blizu 60 % NBA košarkarjev. Zakaj? Ker se ne navadijo na nov življenjski slog. Njihov največji izziv je, kako zaslužek, ki so ga prejeli v petih letih zadržati in pomnožiti, da bo zdržal petdeset let. Večina od njih se pomembnosti tega niti ne zaveda. Občutek imajo, da bo denar vedno pritekal kar sam od sebe.

A ne le športniki, tudi povprečni ljudje se pogosto znajdejo v takšni situaciji. Zagotovo poznate koga, ali pa ste morda to naredili tudi sami; dobite povišico ali nekaj dodatnega denarja in že razmišljate ali si celo privoščite boljši avto, večjo hišo, vrhunske počitnice … Nato pa se zgodi nekaj nepričakovanega in vaše sanje se podrejo kot hišica iz kart. Ne le, da nimate nič prihranjenega, zapadete v dolgove in se nikakor ne morete izkopati iz njih.

Temu se lahko izognete, če boste pravočasno poiskali pomoč strokovnjaka, osebnega finančnega svetovalca ali upravljavca vašega premoženja. Ta vam bo pomagal na poti do urejenih osebnih financ in varne prihodnosti brez nepotrebnih finančnih padcev ali celo bankrota. 

Vsi govorijo o ETF skladih. Kako lahko tudi jaz varčujem v njih?

Kotirajoči oziroma ETF skladi postajajo vse bolj priljubljeni tudi pri nas. Poleg kriptovalut in nepremičnin, so za resne investitorje najbolj vroča roba ta hip. Tudi Janez je prebral nasvete Buffeta, knjigo od Robbinsa, bil na delavnici Vem, da ne vem in poslušal webinar Roliha. Pa Janez sploh lahko varčuje v ETF skladih ali so ti primerni le za tiste z več denarja in znanja?

Zanimanje za ETF sklade narašča iz leta v leto. Celo tako, da njihova rast sredstev v upravljanju prehiteva večini bolj poznane vzajemne sklade. Pri nas so trenutno resda bolj vroče nepremičnine in kriptovalute, a te so morda bolj primerne za dopolnitev portfelja, medtem ko lahko z ETF skladi zgradimo odlično osnovo portfelja.

Obstaja precejšnja verjetnost, da povprečen slovenski Janez že vlaga v ETF sklade, pa tega sploh ne ve. Te namreč najdemo v portfeljih tako vzajemnih, kot tudi pokojninskih skladov. In tu se skriva prva past, saj vlagatelji v vzajemne in pokojninske sklade plačujejo dvojne stroške upravljanja, ki so pri večini že tako precej visoki. Prav upravljavski stroški, ki so običajno našim očem skriti pa so glavni uničevalec donosov povprečnega Janeza.

Ta je namreč, v zadnjih 5, 10, 20 ali 30-ih letih (merjeno na dan 31. 12. 2015), z investicijo v delniške sklade izgubil povprečno kar 3,5 odstotne točke donosa letno, kot je razvidno iz spodnje tabele. To pomeni, da je na dolgi rok komaj premagal inflacijo, pri tem pa neizmerno več tvegal, kot če bi denar vezal na banki.

Vir: DALBAR’s 22nd Annual Quantitative Analysis of Investor Behavior

Poleg stroškov so za to “kriva” tudi čustva, ki so druga past v katero se ujame večina Janezov. Čustva se v finančnem svetu kažejo kot samovoljno, neracionalno vedenje posameznikov. Po domače to pomeni, da večina izbira produkte z visokimi stroški, za povrh tega pa še prodaja naložbe, ko te padejo in kupuje, ko zrastejo. In to je ravno nasprotno temu, kar pravi eden izmed največjih investitorjev vseh časov, Warren Buffet – kupuj, ko je druge strah in prodajaj, ko so drugi pohlepni.

Kaj pa to konkretno pomeni za Janeza?

Da pri investiranju izgubi več kot 2.000 evrov letno! Da, prav ste prebrali, povprečen Slovenec izgubi dobrih 2.000 evrov letno, ker vseskozi dela iste napake. Če mislite, da to ne drži za vas, se pošteno motite. No, verjetno izgubljate še več, saj s povprečnim Slovencem mislimo na tistega, ki ima finančno premoženje v višini 19.044 evrov, kot je pokazala zadnja raziskava Allianz Global wealth report.

In zdaj seštejte vrednost vaših delnic, obveznic, vzajemnih, pokojninskih in drugih skladov, naložbenih polic, zlata, bančnih varčevanj ipd. Ja, hitro dobimo seštevek, ki je višji od 19.044 evrov.

Da to drži dnevno opažamo tudi pri naših novih strankah, ko prvič sestavimo njihov naložbeni portfelj ali pa podamo drugo mnenje na že obstoječ portfelj, za katerega je do sedaj »skrbel« drug »svetovalec«. Običajno je bil v podobi tržnika skladov, zlata ali pa zavarovalni zastopnik oziroma osebni bančnik. In če jih uspemo prepričati, da se izognejo osnovnim napakam, smo že več kot upravičili strošek svetovanja, saj na leto v povprečju v njihov žep preusmerimo več kot 2.000 evrov oz. dodatne 3,5 odstotne točke donosa. Pri portfelju v višini 300 tisoč evrov to pomeni že več kot 10.000 evrov vsako leto!

A vrnimo se nazaj k osnovnemu vprašanju. Kaj naj Janez stori potem, ko je prebral članek na internetu, najbolj prodajano knjigo, bil na delavnici oziroma pogledal webinar, vsepovsod pa govorijo o tem, da naj pozabi na drage vzajemne in varčuje v poceni ETF skladih? Pojdimo lepo po vrsti in začnimo z osnovami.

Za nadaljevanje članka vpišite podatke, na e-naslov boste prejeli povezavo, kjer si preberite, kako …
Na koncu članka najdete tudi namig, kako lahko v ETF skladih varčujete že z enim evrom na dan, brez, da bi vas “obrali” borzni posredniki.

Kam gredo v resnici finančni trgi?

Ko opazujemo rasti in padce vrednostnih papirjev na finančnih trgih, se nam mnogokrat zazdi, da je to dogajanje naključno in brez pravega vzroka. Seveda v večini primerov temu ni tako. Finančni trgi oziroma njihovi akterji se odzivajo na ekonomske in geopolitične informacije iz okolja.

V večini primerov so te informacije podane v obliki ekonomskih kazalnikov, ki jih periodično objavljajo pooblaščene institucije. Med najpomembnejše uvrščamo podatke o BDP-ju, nezaposlenosti, inflaciji, industrijski proizvodnji, višini rasti plač, potrošnji, volatilnosti trgov in tudi razpoloženje potrošnikov.

»Recimo, volatilnosti na trgu lahko rečemo tudi strah, predstavlja pa indeks nestabilnosti na trgu. In ta indeks je zadnje čase zelo poskočil, a je še vedno nizek,« pravi osebni finančni svetovalec Matjaž Drobnič. Ob tem dodaja, da analitiki vnaprej napovedujejo, kakšni naj bi ti kazalci bili.

»Vsako odstopanje od napovedi analitikov lahko prinese rast ali padec tečajev. Treba je poudariti, da finančni trgi ne marajo negotovosti in včasih je slaba informacija boljša, kot nobena informacije,« dodaja osebni finančni svetovalec.

Pride lahko do previsoke inflacije, ki negativno vpliva na ekonomijo

Ekonomske kazalnike pa budno spremljajo tudi centralne banke, ki s svojo aktivnostjo uravnavajo stopnjo gospodarske dejavnosti. »Z dvigovanjem in spuščanjem obrestne mere vplivajo na gospodarsko aktivnost tako, da cenijo ali dražijo denar. V primeru močne gospodarske aktivnosti, ko že lahko pride do pregrevanja, z dvigovanjem obrestne mere podražijo zadolževanje in preko kreditov tudi preveliko potrošnjo, ki spodbuja inflacijo (finančni zaostrovanje). Obratno pa pri padanju gospodarske dejavnosti obrestne mere spustijo in s tem lahko povzročijo pocenitev investicij oziroma dodaten zagon gospodarstva. Visoka inflacija seveda prinaša razvrednotenje in posledično nestabilnost valute, kar slabo vpliva na gospodarstvo,« vpliv centralnih bank predstavi Matjaž Drobnič.

Pozabiti pa ne smemo niti na fiskalno politiko in geopolitična trenja in napetost. »Geopolitična trenja in napetosti običajno ne pomenijo dramatičnih sprememb na finančnih trgih. Mnogo bolj nevarne so nestabilnosti v finančnih sistemih.«

Kje smo danes?

Gledano skozi ekonomske cikle, smo danes v ekspanziji, t.i. močni rasti. Temu seveda sledijo naslednji ekonomski cikli: upočasnitev, recesija in okrevanje. Obdobje ekspanzije običajno traja nekaj let, pravi Matjaž Drobnič, ki ocenjuje, da smo trenutno v prvi polovici, točno oceno pa je seveda težko podati.

IMG_5703 (1)»Najbolj izrazita cikla finančnih trgov sta medvedji in bikovski trend. Bikovski trend pomeni rast tečajev, medvedji pa upad tečajev. Ekonomski in finančni cikli so fazno premaknjeni, to pomeni, da finančni cikli vedno prehitevajo ekonomske, in temu smo priča tudi danes. Čeprav so trenutno ekonomski kazalci izjemno dobri, pa se na finančnih trgih že kaže strah pred prihodnostjo. Investitor, ki na finančne trge vlaga danes, seveda pričakuje primeren donos v prihodnosti. Manj ga zanima sedanja situacija.«

Na vprašanje, kje so finančni trgi trenutno, Drobnič odgovarja, da je na to izjemno težko odgovoriti, in s tem vprašanjem se trenutno ukvarja cel svet. »Ne samo v ameriški, tudi v nekaterih ostalih ekonomijah, bo letos nedvomno prišlo do dvigovanja obrestnih mer. To pomeni tudi višje stroške delovanja podjetij, kar se bo prav gotovo s časoma poznalo v njihovi bilanci in vplivalo na dobičke.

Volatilnost je že tu

Letos smo, kot je že razvidno priča povečani volatilnosti oziroma nihanju tečajev vrednostnih papirjev. Na drugi strani pa, kot podporo finančnim trgom lahko omenimo tudi t. i. Trumpov davčni rez. Tveganja, ki se nam obetajo, so že omenjeno povečevanje obrestnih mer centralnih bank, zahtevani povečani donosi ameriških desetletnih državnih obveznic kot alternativnemu naložbenemu razredu, ki se že približuje trem odstotkom ter višji stroški poslovanja, ki bodo zmanjševali dobičke. Obeta se nam torej pestro leto! 

Finančni trgi doživljajo korekcijo. Zakaj?

V zadnjih tednih so finančni trgi doživeli korekcijo v višini ca. 10 odstotkov, zato smo pri osebnem finančnem svetovalcu Matjažu Drobniču preverili, kaj takšna korekcija pomeni. Na podlagi dolgoletnih izkušenj pri investiranju na kapitalskih trgih, ki jih spremlja že več kot 20 let, nam je zaupal, da je v resnici tovrstna korekcija zdrava. »Težko bi rekli, da ni bila pričakovana, čeprav v resnici nikdar ne moremo vedeti, kaj bo.« Povprašali smo ga tudi po razlogih za to.

matjaz_clanek»Trgi so dolgo rasli, vrednotenja so na zelo visokih nivojih, kot pravijo analitiki, pa je bil ključen razlog za korekcijo objava podatkov o plačah v ZDA, ki so bile precej boljše od pričakovanih. Ta podatek v kombinaciji z rekordno nizko brezposelnostjo pomeni, da se pričakuje višja poraba, kar lahko posledično vpliva na dvig inflacije. V primeru povečane inflacije glede na napovedi pa to seveda pomeni, da bo ameriška centralna banka dvigovala obrestno mero bolj, kot je bilo prvotno napovedno,« pravi Matjaž Drobnič iz družbe Vezovišek & Partnerji.

Več agresivnosti pri dvigovanju obrestne mere 

Pri vsem tem bo svojo vlogo odigral tudi predsednik ameriške centralne banke, ki je po novem Jerome Powell, za katerega velja, da bo prinesel več agresivnosti na področje dvigovanja obrestne mere, kar je v nasprotju z njegovo predhodnico Janet Yellen, ki je veljala za bolj umirjeno.

entrepreneur-1340649_640»V primeru pospešenega dvigovanja obrestnih mer pa bodo seveda zahtevani donosi na desetletne ameriške državne obveznice še dodatno rasli. Že zdaj se približujejo trem odstotkom, kar pomeni, da postajajo potencialno zanimive za investitorje. Kar pa se tiče donosnosti ameriških delnic, lahko rečemo sledeče; dvigovanje obrestnih mer ima seveda negativen vpliv na donosnost, stroški zadolževanja podjetij, prav tako tudi surovin in energije se povečujejo, kar vpliva na zmanjševanje dobičkov,« pravi Drobnič in ob tem dodaja, da pozitiven vpliv lahko predstavlja tudi v decembru sprejet t.i. Trumpov davčni rez, ki ameriškim podjetjem znižuje davčno osnovo iz 35 na  21 odstotkov.

Ni pa še jasno, koliko te olajšave se bo prelilo v dividende podjetij, nekateri analitiki omenjajo številko 0,6 odstotka. Kateri dejavnik pa bo imel večji vpliv, bo pokazal čas. Zagotovo pa je, da se razlika med donosnostjo delnic in obveznic manjša, kar pomeni, da bodo posledično obveznice postale vse bolj zanimive za vlagatelje.

Finančne trge zanima prihodnost

»Danes so vsi gospodarski kazalniki lahko odlični, ustvarjeni presežki, a dejstvo je, da finančnih trgov ne zanima današnja situacija ampak prihodnost. Investitor, ki investira danes želite vedeti, kaj se bo z njegovo investicijo dogajalo v prihodnje. Z gotovostjo lahko trdimo, da bo po relativno umirjenem obdobju zmerne rasti zadnjih let letošnje leto bistveno bolj volatilno,« dodaja osebni finančni svetovalec.

In kaj to pomeni za vlagatelje? Da se bodo težko sami gibali na trgu in lovili prave trende. »Večina analitikov napoveduje volatilno leto z vzponi in padci, to pa pomeni, da je treba gibanje trga dobro poznati in spremljati. Posledično se povečuje tudi potreba po dobrih osebnih finančnih svetovalcih, saj je treba biti previden kam in kako bomo namenili sredstva.«

Za konec naj povemo, da so finančni trgi sicer polovico izgubljene vrednosti v zadnji korekciji že pridobili, težko pa rečemo, kaj se bo dogajalo v prihodnje. Naj navedemo še zadnjo izjavo analitikov banke Morgan Stanley, ki menijo, da ta korekcija verjetno ni bila edina letos in da se bo nestabilnost finančnih trgov še nadaljevala.

Več o osebnem finančnem svetovalcu Matjažu Drobniču in njegovih dolgoletnih izkušnjah si lahko preberete TUKAJ. 

Kako investirati v kriptovalute? Razkrivamo tri načine!

Veliko ljudi nas sprašuje, če je varno investirati v kriptovalute, kakšen znesek naj investirajo, katera kriptovaluta je prava, kakšni so donosi … Odgovore na nekatera vprašanja, na katera je Mitja Vezovišek minuli teden odgovoril tudi v oddaji 24ur z Urošem Slakom na POP TV, si lahko preberete v nadaljevanju.

Kriptovalute so trend že nekaj let, z njimi danes lahko plačujemo in kupujemo tudi v Sloveniji in kljub temu, da je trenutno v svetu že več kot 800 kriptovalut, med ljudmi še vedno niso poznane kot sredstvo za … investiranje, plačevanje, izmenjavo, tudi zaslužek. Imamo skeptike in imamo tiste, ki so jih kriptovalute tako očarale, da bi vsa svoja sredstva za investiranje prenesli na virtualno denarnico.

»Odločitev ali investirati v kriptovalute je predvsem v tem, kakšne so vaše dosedanje izkušnje, kam ste investirali doslej. Če imate ves denar na banki in bi takoj skočili v kripto svet, je to velika napaka. Kriptovalute sodijo med alternativne naložbe, mi pa moramo najprej vzpostaviti osnoven portfelj, tradicionalne naložbe in šele nato dodajamo alternativne, tudi kriptovalute,« opozarja Mitja Vezovišek.

Nakup kriptovalute, ICO ali arbitraža?

Tudi kriptovalute prinašajo različne možnosti investiranja. »Podobno kot lahko investiramo v delnice Googla, imamo tudi pri kriptovalutah različne možnosti investiranja. Prvi način je, da kupimo neko kriptovaluto in stavimo na njeno rast. Ta način je najslabši, ker igramo kolo sreče. Drugi način je investiranje, ki se zdaj pojavlja, to je investiranje v realne projekte, kot je bil Viberate.«

Še več takih projektov je že bilo in še prihajajo, za seboj imajo realno ekipo, realne produkte, v projekte pa lahko investiramo preko t.i. token-ov, ICO (Initial Coin Offering) ponudbe. »Gre za podjetja, ki ponudijo svoje token-e v zameno za drugo valuto s čimer dejansko lahko plačujete,« dodaja Mitja Vezovišek in ob tem navede še tretji način investiranja v kriptovalute. »Tretji način je izkoriščanje razlike v ceni, t.i. arbitraža med eno in drugo menjalnico.«

Še nimate kripto računa? Odprite ga!

A preden se odpravimo na pot plemenitenja svojega premoženja skozi kripto svet, moramo odpreti svojo osebni kripto račun. »To je preprosto, odprete račun na eni od menjalnic, nakažete gor denar, lahko je to že 100 evrov, 500 evrov in trgujete s tem. A pozor, ker je tako preprosto, je mamljivo tudi za razne prevare in špekulacije in to je slaba stran tega sveta,« opozarja Mitja Vezovišek.

Razkril je tudi, da bomo v prihodnosti zagotovo plačani v drugi valuti, kot smo danes. Če bo to bitcoin, ne ve nihče, a papirnati denar in denar, kot ga poznamo danes, bo počasi izginil, pravi. »Sploh z novo evropsko direktivo, ki omogoča tretjim ponudnikom, da prenašajo podatke iz bank preko svojih aplikacij,« pa že namiguje na novo zgodbo, o kateri vam bomo več razkrili kmalu.

In za bonus vprašanje, je tudi v oddaji 24 ur povedal, kaj se nam danes bolj splača – kupovati stanovanja kot investicijo ali kriptovalute. »Nekaj vmes. Če bomo na banki varčevali za starost, se nam ne bo izšlo, saj so obrestne mere v času inflacije prenizke. Če pa imamo 100 tisoč evrov in za ta denar kupimo stanovanje, pa spet stavimo. Enako je, če bi vse investirali v kriptovalute. Imeti moramo uravnotežen portfelj, ki ima vse, tudi dodatke v obliki alternativnih naložb, pa delnice, zlato …« dodaja upravljavec osebnega premoženja.

Konoplja – nova priložnost za investitorje?

Različne možnosti imajo tisti, ki želijo denar oplemenititi. Ena od priložnosti, ki jo napovedujejo, je industrija konoplje. A v tem trenutku je meja med legalnim in nelegalnim še zelo tanka, zato smo med slovenskimi upravljavci preverili, če svojim strankam že nudijo investiranje v produkt, ki ima na eni strani veliko zagovornikov in na drugi strani številne nasprotnike.

Investitorji, ki razmišljajo o tem, da bi svoja sredstva plemenitili tudi skozi industrijo, kot je konopljina, se morajo zavedati tveganja, ki ga prinaša področje živih organizmov. Investiranje v nižjih dobavnih verigah je varnejše, opozarjajo strokovnjaki, ampak …

Za konopljo, ki je bila doslej legalizirana za medicinsko uporabo v 29 državah, osem držav jo dovoljuje tudi za uporabo za druge (rekreativne) namene, večina osebnih finančnih svetovalcev verjame, da je le vprašanje časa, kdaj bo dosegla konec prepovedi splošne uporabe. To pa že predstavlja morebitno rojstvo ali vsaj razvoj nove industrije, podobno obdobju, ki je sledilo koncu prepovedi alkoholne pijače leta 1933. To je namreč privedlo do poslovanja v vrednosti 200 milijard ameriških dolarjev v ZDA. Industriji konoplje v tem trenutku že napovedujejo priložnost v višini vsaj 50 milijard evrov legalne prodaje do leta 2026 (danes 6 milijard). Za vlagatelje pa je to morda namig, naj začnejo iskati način, kako z novo priložnostjo obogatiti svoje portfelje.

Kaj imajo skupnega REIT, ETF in konoplja

Da so priložnosti in pogledi različni, kaže ustanovitev prvega investicijskega sklada za nepremičnine (REIT) na področju konopljine industrije. Ustanovljen je bil decembra 2016, od takrat pa so zabeležili -12 % donos. Gre za sklad, ki kupuje objekte s področja industrijskega kmetijstva za namen pridelave medicinske konoplje. Kot pravijo, je razlog za tak rezultat lahko nepravi trenutek za začetek investicije, a bi se situacija dolgoročno lahko obrnila. Sploh, če bi več držav prepoznalo in legaliziralo konopljo v zdravstvene namene in rekreativno rabo.

Strokovnjaki napovedujejo tudi, da lahko najvišji donos pričakujejo podjetja, ki vzgajajo in distribuirajo konopljo, a po drugi strani nase prevzemajo tudi največje tveganje, glede na zakonodajne spremembe. Politična klima se lahko spremeni čez noč, tako v pozitivno, kot negativno smer, lahko dodamo.

Bitcoin morebitni rešitelj industrije konoplje

Za vse, ki bi si vseeno želeli zajeti delček priložnosti, ki jo ta industrija prinaša, a z nekoliko bolj varne razdalje, obstaja možnost investiranja, ne v samo »rastlino«, ampak v zemljišča, na katerih jo vzgajajo. Kot pravijo strokovnjaki, je to nekoliko varnejša izbira, ki pa še vedno omogoča biti blizu morebitni priložnosti, ko bo konoplja enkrat dostojno legalizirana.

Še en način, ki se omenja za obhod zakonodajnih ovir, je vpeljava Bitcoina kot plačilnega sredstva. S tem bi se lahko izognili sredstvom, ki bi jih sicer želeli pridobiti od komercialnih bank, a le-te teh ne morejo zagotoviti zaradi (ne)legalizacije produkta.

Izziv: kako do pozitivnih donosov

Da nekateri resno iščejo priložnosti znotraj tega segmenta, nakazuje tudi ustanovitev prvega ETF s področja industrije konoplje. Letos februarja je namreč ETF Managers Group napovedala njegovo ustanovitev, uvrščen pa naj bi bil tudi na NYSE Arca.

A če pogledamo resnici v oči, tisti najbolj črnogledi, ali pa realni, napovedujejo, da naložbe v konopljo dejansko ne bodo na voljo povprečnim maloprodajnim vlagateljem, ampak le skozi zasebni sektor.

Po besedah Steva Gormleya iz družbe Seventh Point, je ključen izziv osebnih finančnih svetovalcev najti kvalificirane investicijske priložnosti, ki bodo prinašale pozitivne donose investitorjem. Ob tem pa dodaja, da bi svojim strankam odsvetoval vstop na omenjeno področje, vsaj dokler položaj konoplje ne bo razrešen.

Ali domači upravljavci omogočajo vlaganje v industrijo konoplje?

Danes večina denarja, ki se investira v industrijo konoplje prihaja iz manjših investicijskih skupin. Še vedno pa je veliko takih, ki ne želijo, da bi vstop na področje industrijske konoplje omadeževal njihove tradicionalne portfelje ali morda celo javno podobo. Zanimalo nas je, kakšne so realne možnosti investiranja v industrijo konoplje v Sloveniji oz. ali naše družbe za upravljanje že omogočajo tovrstne naložbe.

Kot pravi Sašo zajec iz Alta Skladov, te možnosti še nimajo. Prav tako v portfeljih trenutno nimajo naložb, ki se ukvarjajo z razvojem industrije konoplje pri Infondu. A kot pravi njihov predstavnik Miha Pitamic, razvoj industrije pozorno spremljajo.

Nekaj več o tem so nam znali povedati pri Triglav Skladih. »Zadnja leta je na private equity in venture capital področju res pozitiven trend pri investicijah v legalizirano industrijo konoplje, vendar so zbrani zneski v svetovnem merilu še vedno relativno majhni (nekaj 100 milijonov USD zbranih sredstev). Javnih delniških družb s prevladujočo tovrstno dejavnostjo praktično ni oz. so premajhne, zato v portfeljih naših vzajemnih skladov tovrstnih naložb nimamo. V naših portfeljih skladov sicer lahko najdemo podjetja, ki se ukvarjajo tudi s tem segmentom, vendar je delež poslovanja, vezan na industrijsko konopljo dokaj nepomemben. Nekatera podjetja v farmacevtski oz. prehrambni industriji (npr. Abbvie Inc., ali Associated British Foods Plc.) namreč tudi pridobivajo učinkovine iz industrijske konoplje v zdravstvene namene, vendar to predstavlja zanemarljiv del njihovega celotnega portfelja,« pravi Sašo Ivanovič, direktor sektorja upravljanja premoženja na Triglav Skladih.

Omenimo še, da sta na področju industrijske konoplje v zadnjih dveh letih kar okoli 70 % vseh investicij dobila sektorja biotehnologije in nepremičnin. A kot se strinja večina poznavalcev, naj bi najvišje donose lahko dosegali na področju proizvodnje medicinske konoplje, to pa že predstavlja vstop v farmacevtski sektor, ki prinaša svojevrstne izzive.

Ste zaposleni? Podjetnik? Bi radi zaslužili več? Berite naprej!

Veliko ljudi bi rado delalo manj, a imelo na drugi strani več denarja. Večina tudi misli, da je to nemogoče, a kot pravi Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun, to ni čisto res, včasih komu tudi uspe. In zakaj ne bi uspelo prav vam?

»Pomembno je, da stremimo k več. A to ne pomeni, da moramo imeti vedno več denarja. Morda ga želimo le toliko, da bomo imeli večji finančni mir, da prej nehamo delati za denar. Ljudje smo bitja, ki se hitro znajdemo v coni udobja. Ko smo tam pa si želimo nekaj več, prej bi se radi znebili dolgov, si nekaj privoščili, ne razmišljamo pa o tem, da bi povečali svoje prihodke,« situacijo večine dobro opiše Ana Vezovišek.

Zmanjšajmo stroške, povečajmo prihodke!

Seveda so ljudje veseli, ko se naučijo prenehati izgubljati denar po nepotrebnem, ko jih naučimo klestiti stroške, a zavedati se moramo, da je najboljša kombinacija takrat, ko nam na eni strani raste prihodek, na drugi strani pa optimalno ravnamo z denarjem in imamo minimalne stroške.

»Res bi bilo idealno delati manj in zaslužiti več. Običajno si to lahko privoščijo tisti, ki delajo to, kar si želijo. Pogosto ljudje hodijo v službe in delajo zato, ker morajo nekaj delati, da zaslužijo. Malo je tistih, ki res delajo kar si želijo, za kaj živijo. Tam so prihodki drugačni, drugačna je tudi energija,« pravi inštruktorica finančne pismenosti.

Izboljšajte delovne procese!

Seveda je lažje reči, da si povišajmo prihodke, kot pa to v resnici narediti. Sploh, če smo zaposleni in nimamo svojega podjetja, je običajno razmišljanje.

»Ne glede na to, kjer smo, imamo nekoga, s komer se lahko primerjamo, poznamo sistem dela. Razmišljajmo o tem, kaj bi lahko naredili drugače, da bi optimizirali proces dela, kako bi izboljšali svojo prodajo, kako ustvariti nekaj, kar bo dalo dodano vrednost podjetju.«

Ljudje zelo radi gledamo druge, imamo veliko za povedati, zelo redko pa pogledamo, kako bi kakšno situacijo lahko izboljšali. Ko kritiziramo, podajmo še rešitve. »Pomembno je, da bi več zaslužili že v okviru svojega delovnika, zato je pomembno, da razmišljamo, kako ustvariti izboljšave. Ni važno kje delamo, v administraciji, proizvodnji, povsod lahko stremimo k temu. Poglejmo, kje bi delodajalec lahko prihranil, s tem, da bi bili tudi mi ustrezno nagrajeni,« podaja ideje Ana Vezovišek.

Kaj, če našega truda ne opazijo?

Seveda pa pridemo tudi v situacijo, ko delodajalec, kljub našemu trudu, tega ne opazi in ne nagradi. »Sama sem oseba, ki gre v takem primeru naprej. To, da nekje poskušaš in tam ni posluha niti, ko to večkrat ponoviš, kaže samo na eno pot – da moraš čim prej drugam. Škoda je, da samo čakaš, da bo nekdo že videl tvoj trud. Rajši pojdi naprej,« pravi Ana.

Tukaj pa je še »druga vrsta« ljudi – to so podjetniki, kjer se pojavljajo spet druge težava. »Pri podjetnikih se rado zgodi, da se enostavno zaprejo, sploh, ko gre za manjšo ekipo in mislijo, da morajo vse narediti sami. Čeprav so najboljši v pridobivanju posla, pa imajo na dan 4 do 5 ur dela samo z administracijo in kadri. Delo je treba prerazporediti na druge,« opozarja specialistka za financiranje in osebni proračun.

Zakaj je temu tako, se vprašamo? Poglejmo primer: Če bomo plačali 200 evrov na mesec recimo nekomu, ki nam bo za nekaj ur tedensko »podelal« administracijo, lahko v tem času pripeljemo 200, 500, 2.000 ali več evrov novega posla. In to je naša dodana vrednost, pravi tudi Ana Vezovišek.

Podjetniki, vprašajte se torej, kje je vaša največja dodana vrednost in delajte tisto, kje ste najučinkovitejši. »Naj vam ne bo težko delegirati dela!« dodaja specialistka.

Vedno pa je pametno pripraviti osebni finančni načrt, pa če smo zaposleni ali podjetniki, saj bomo le tako vedeli koliko imamo in koliko moramo dodatno zaslužiti za naše cilje. Ne veste kako se ga lotiti? Preverite v knjigi Mitje Vezoviška – Osebni finančni načrt.