V zadnjem času se slovenske banke soočajo z naraščajočo konkurenco sodobnih finančnih storitev, kot sta N26 in Revolut. Ta trend je povzročil dvig provizij za transakcije, kar lahko občutijo številni uporabniki klasičnih bank.

Nedavno se je v medijih pojavila zgodba o uporabniku, ki mu je banka za nakazilo 2000 evrov zaračunala kar 30 evrov provizije. To je samo eden izmed primerov, ki kažejo, kako se tradicionalne banke borijo za svoje mesto na trgu z višjimi stroški storitev. Hkrati pa NLB in Addiko banka uvajata nove provizije za nakazila na račune pri vedno bolj popularnih neo-bankah, kot sta N26 in Revolut. Takšna praksa je namenjena zaščiti njihovih prihodkov pred konkurenco digitalnih bank, ki ponujajo cenejše in enostavnejše storitve.

"Banke se zadnja leta pogosto borijo proti t.i. neo-bankam, saj se vedno več posameznikov zaveda, da so osnovni bančni stroški, kot so vodenje transakcijskega računa in strošek nakazil oz. plačevanja položnic, nepotrebni. Obenem smo priča združevanju bank v Sloveniji in samo vprašanje časa je, kdaj nam morda ostaneta le še dve, ki se bosta vsaka po svoje borile za komitente. Dvig osnovnih bančnih stroškov, kot so provizije za nakazila ali dvig na bankomatu, je gotovo eden izmed ukrepov, ki se ga bodo lotevale. Žal bodo vedno obstajali posamezniki, ki bodo potrebovali kredite in bodo zaradi tega primorani imeti račun v eni izmed teh bank. To še posebej velja za starejše generacije, ki jim uporaba tujih bank ni domača. Verjamemo pa, da bo z našimi informacijami, znanjem in orodji takšnih primerov vedno manj, s čimer bomo uporabnikom pomagali zmanjšati stroške bančnih storitev."

Addiko in NLB poskrbela za nelagodje pri komitentih

V Sloveniji sta se banki NLB ter Addiko odločili svojim uporabnikom povišati provizijo pri nakazovanju na Revolut, N26 ter ostale neobanke. Ker je bilo to do sedaj brezplačno (ali skoraj zastonj), povišanje provizij pa se je zgodilo zelo neslišno, je nemalo komitentov plačalo nepričakovano provizijo.

Vas zanima, ali ste za hrambo svojega denarja naredili najboljšo izbiro?

Kakšne so nove provizije?

Provizija za kartična plačila “quasi cash” in igre na srečo pri NLB znaša 1,50 % vrednosti transakcije, pri čemer je minimalna provizija 1 evro in maksimalna 150 evrov. Pri banki Addiko pa je provizija precej višja, saj znaša 5 % vrednosti transakcije, z minimalno provizijo 1,03 evra in maksimalno 136,20 evra.


Primer: Nakazilo v vrednosti 2.000 € v aplikaciji preko “Add money” vas po novem stane 30 € (NLB) oz. 100 € (Addiko).

Vir: banke Addiko in NLB

Kako se izogniti plačilu visokih provizij?

Če ste komitent NLB ali Addiko, nakazilo na Revolut ali N26 (oziroma druge neo-banke) opravite preko SEPA oz. običajnega plačilnega naloga.

Če bi enak znesek prenakazali v spletni banki kot SEPA oz. običajni plačilni nalog, vas bi po novem to stalo 0 ali 40 centov – odvisno od vašega sklenjenega paketa. To ostaja cenovno ugodna možnost nakazila na neo-banke, ki vam jo priporočamo, da se je poslužite.

Prenesite svoj denar tja, kjer ga cenijo

Addiko in NLB sta dodatno povišali že tako zasoljene bančne storitve, ki jih lahko Slovenci blažimo zgolj z uporabo neo-bank. S takšno potezo poskušajo odvrniti komitente od uporabe ugodnih neo-bank. Učinek pa je seveda ravno nasproten, saj z višanjem cen svojih storitev le še večajo razliko med stroškom svojih bančnih storitev in brezplačno storitvijo neo-bank.

V našem podjetju smo opravili neodvisno analizo celotnega finančnega trga in pregledali vse finančne produkte, ki so vam na voljo ter izbrali tiste, ki so najbolj ugodni in vam nudijo tudi največ obresti za hrambo vašega denarja.

Prenesite si jo tukaj in prestavite svoj denar tja, kjer ga cenijo.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

IZRAČUNAJTE SI
STROŠKE VARČEVANJA

Vas zanima, koliko plačujete, da lahko varčujete?
Naredite izračun z našim brezplačnim e-kalkulatorjem.

IZRAČUNAJTE SI
STROŠKE VARČEVANJA

Vas zanima, koliko plačujete, da lahko varčujete?
Naredite izračun z našim brezplačnim e-kalkulatorjem.

V svoji vsakodnevni praksi velikokrat opažamo, da ljudje želijo zaščititi svoje najdražje in hkrati varčevati za prihodnost v enem paketu. Ena izmed pogostih izbir za to je naložbeno življenjsko zavarovanje, kjer kombiniramo varčevanje in življenjsko zavarovanje v eni polici. Vendar pa se pogosto izkaže, da ta rešitev ni najbolj optimalna. V tokratnem prispevku si bomo pogledali resnično zgodbo varčevanja, ki dokazuje, da naložbeno življenjsko zavarovanje pogosto ni najboljša izbira. Namesto pričakovanega dobička je varčevalec v tem primeru zaradi inflacije in neustreznega varčevalnega produkta, kljub varčevanju na dolgi rok in rasti trgov, v resnici izgubil del vloženih sredstev. Kako je to mogoče?

Realni primer

Nedavno smo prejeli v pregled izračun izplačila iz naslova doživetja po polici življenjskega zavarovanja. Gre za primer naložbenega življenjskega zavarovanja, kjer je stranka varčevala 50 evrov mesečno. Po 15 letih je v polico vplačala skupno 8.945 evrov, kar je tudi znesek, ki ga je ob izteku police prejela nazaj.

Stranka je po 15 letih varčevanja izgubila več kot 2000 €!

KOLIKO ZNAŠAJO VAŠI STROŠKI VARČEVANJA?

Preverite, koliko plačujete, da lahko varčujete!

Naš strokovni komentar

Kot je razvidno iz priloženih dokumentov, je stranka ob izteku police prejela zgolj nominalni znesek svojih vplačil in nekaj evrov več. Ne, s tem ni zaslužila, realno je zaradi inflacije precej izgubila. To pomeni, da je vrednost denarja, ki ga je prejela nazaj, nižja od tistega, kar je dejansko vplačala, če upoštevamo inflacijo skozi obdobje 15 let.

Če upoštevamo povprečne letne stopnje inflacije v Sloveniji v zadnjih 15 letih, je bila skupna inflacija v tem obdobju precejšnja. Stranka, ki je vplačala skupno 8.945 evrov, bi zaradi inflacije realno prejela približno 6.561 evrov v današnji vrednosti denarja. To pomeni, da je stranka dejansko izgubila cca. 2.384 evrov zaradi inflacije.

Alternativne rešitve

V kolikor stranka želi varčevati in biti obenem zavarovana, je vedno bolje, da te stvari uredi posebej.

Tukaj je nekaj predlogov, kako to doseči:

  • Ločeno riziko življenjsko zavarovanje: Kritje je praviloma bistveno višje in premije so nižje.
  • Samostojne varčevalne rešitve: Izberite varčevalne produkte, ki niso tako zelo močno obremenjeni s stroški in so likvidni. S prevzemom enakega tveganja lahko stranka realno dolgoročno dobi bistveno več.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

Sprejemajte informirane odločitev

Na podlagi izpostavljenega primera lahko hitro vidimo, da združevanje varčevanja in zavarovanja v eni polici pogosto ni najbolj optimalna rešitev. Seveda obstajajo izjeme, a če želite kar najbolje zaščititi svoje življenje in hkrati varčevati za prihodnost, je smiselno, da te stvari uredite ločeno.

S tem se lahko izognete nepotrebnim stroškom in pridobite večjo vrednost za svoj denar. Predvsem pa zaustavite izgube, ki se po 15. letih discipliniranega varčevanja čutijo kot hud udarec vaši skrbnosti in preudarnosti.

"Združevanje varčevanja in zavarovanja v eni polici pogosto ni najbolj optimalna rešitev. To urejajte ločeno. S tem se lahko izognete nepotrebnim stroškom in pridobite večjo vrednost za svoj denar."

Sprejemajte informirane odločitve – še posebej, če so dolgoročne. Ne dovolite, da vas varčevanje stane več, kot je vredno.

IZRAČUNAJTE SI
STROŠKE VARČEVANJA

Vas zanima, koliko plačujete, da lahko varčujete?
Naredite izračun z našim brezplačnim e-kalkulatorjem.

IZRAČUNAJTE SI
STROŠKE VARČEVANJA

Vas zanima, koliko plačujete, da lahko varčujete?
Naredite izračun z našim brezplačnim e-kalkulatorjem.

Varčevanje je osnovna sestavina vaše finančne pogače. Kot nepogrešljivi del finančnega načrtovanja, pa tudi varčevanje ni brez stroškov. Obstajajo različni tipi stroškov, ki jih moramo upoštevati, ko izbiramo tip varčevanja oziroma tip finančnega produkta, v katerega bomo prelivali prihranke za svoje dolgoročne cilje. V tokratnem prispevku bomo podrobneje razložili osnovne tipe stroškov varčevanja.

Osnovni stroški varčevanja so naslednji:

  • vstopni (transakcijski) stroški,
  • stroški poslovanja,
  • izstopni (transakcijski) stroški,
  • oportunitetni stroški.

Tipi stroškov varčevanja, na katere morate biti pozorni

Vstopni (transakcijski) stroški

Vstopni stroški (pri trgovalnih platformah jih imenujemo transakcijski stroški) so stroški, ki nastanejo pri začetku varčevanja ali investicije.

Ti stroški vključujejo provizije in pristojbine, ki jih zaračunajo finančne institucije za odpiranje računa ali nakup finančnih produktov, kot so delnice, skladi ali drugi investicijski produkti. Najpogosteje se ti stroški izražajo kot odstotek od zneska, ki ga vlagate.

KOLIKO ZNAŠAJO VAŠI STROŠKI VARČEVANJA?

Preverite, koliko plačujete, da lahko varčujete!

PRIMER

Če finančna institucija zaračuna 1 % vstopnih stroškov in investirate 1.000 EUR, boste plačali 10 EUR kot vstopni strošek.

Stroški poslovanja

Stroški poslovanja so redni stroški, povezani z upravljanjem in vzdrževanjem vaših naložb. Ti stroški vključujejo upravljavske provizije, stroške skrbništva, stroške svetovanja in druge tekoče stroške, ki jih zaračunajo finančne institucije za upravljanje vaših sredstev.

Stroški poslovanja se običajno izražajo kot letni odstotek od vrednosti naložbe.

PRIMER

Če je letni strošek poslovanja 1 % in imate naložbo v vrednosti 10.000 EUR, boste letno plačali 100 EUR za stroške poslovanja. Dejansko pa jih finančne institucije obračunavajo dnevno od vrednosti premoženja, s čimer se vrednost posamezne enote premoženja zmanjšuje.

Stroški poslovanja pridejo najbolj do izraza v daljših časovnih obdobjih: višja kot je naložba, višji so stroški. Zato moramo biti pri izbiri naložb najbolj pozorni prav na stroške poslovanja, saj nam ti naredijo največ ‘’škode.”

Izstopni (transakcijski) stroški

Izstopni oz. transakcijski stroški, podobno kot vstopni stroški, nastanejo pri prodaji naložb ali pri izstopu iz varčevalnega načrta. Te stroške lahko zaračunajo finančne institucije kot provizijo za prodajo delnic, skladov ali drugih investicijskih produktov. Prav tako lahko vključujejo kazni ali pristojbine za predčasno prekinitev varčevalnega načrta.

PRIMER

Če finančna institucija zaračuna 0,5 % izstopnih stroškov in prodate naložbo v vrednosti 5.000 EUR, boste plačali 25 EUR kot izstopni strošek.

Oportunitetni stroški

Oportunitetni stroški so bolj konceptualni stroški, ki predstavljajo izgubljene priložnosti, ko se odločite za eno investicijo namesto druge. Gre za potencialni donos, ki bi ga lahko zaslužili, če bi sredstva vložili drugam. Izhodišče za oportunitetne stroške pogosto znaša 8 % bruto, pred stroški poslovanja, na dolgi rok (merjeno na 10, še raje 20 let), kar pomeni, da če vaša trenutna naložba ne prinaša vsaj 8 % donosa letno, izgubljate potencialni donos, ki bi ga lahko zaslužili z drugimi naložbami.

PRIMER

Če imate 10.000 EUR v naložbi, ki prinaša 5 % letno, bi lahko teoretično zaslužili dodatnih 3 % ali 300 EUR letno, če bi vložili v naložbo z 8 % donosom.

Poleg navedenih stroškov pa varčevalec oz. investitor plačuje še vrsto drugih stroškov, ki se jih pogosto sploh ne zaveda. Še več, teh stroškov pogosto ne poznajo niti tržniki oz. agenti, ki vam “svetujejo” oziroma prodajajo posamezne produkte. Med najpomembnejše sodijo:

  • stroški garancije,
  • zavarovanja,
  • sklepalni stroški (značilno za naložbena zavarovanja),
  • transakcijski stroški,
  • stroški vodenja naložbenega računa itd.

Poleg teh pa med stroške sodijo tudi davki! Ti so pri investiranju zelo pomembni, saj vam lahko brez letne davčne optimizacije velik del dobička, pa tudi glavnice (da, tudi to je mogoče pri nekaterih naložbah), pobere država.

Kateri finančni produkt ima najnižje stroške varčevanja?

Različni finančni produkti vključujejo različne tipe stroškov. In napačna izbira finančnega produkta vas lahko stane veliko, saj bo vašo privarčevano vsoto močno oklestila s stroški varčevanja. Poglejmo si, kateri finančni produkti vas stanejo najvišje stroške. In katere.

Klasično življenjsko zavarovanje

Klasično življenjsko zavarovanje je še vedno najbolj priljubljena izbira med Slovenci. Pri tem tipu varčevanja so vstopni stroški (skupaj s sklepalnimi) skriti v premiji in izračunu. Prav tako si zavarovalnica obračuna tudi izstopne stroške, ki običajno znašajo okoli 1 %. Največji izziv pa so omejeni donosi. Pomembno je upoštevati tudi oportunitetne stroške, saj zavarovalnica investira sredstva zelo konzervativno, kar pomeni, da izgubljamo potencialni donos, ki bi ga lahko dosegli z alternativnimi naložbami.

Finančni produkti se med seboj razlikujejo po donosnosti in višini stroškov. Preveriti moramo oboje.

KOLIKO ZNAŠAJO VAŠI STROŠKI VARČEVANJA?

Preverite, koliko plačujete, da lahko varčujete!

Naložbeno življenjsko zavarovanje

Naložbeno življenjsko zavarovanje vključuje številne stroške. Med njimi so sklenitveni, vstopni, administrativni stroški in stroški obdelave zavarovanja. Pri varčevanju 100 EUR mesečno na dobo 20 let lahko ti stroški znašajo več kot 3.000 EUR. Poleg tega moramo upoštevati tudi stroške poslovanja skladov, zlasti upravljavsko provizijo, ki zmanjšuje donos. Tudi tukaj moramo upoštevati stroške pri predčasnem dostopanju do sredstev, kot so pogoji odkupa in izstopni stroški.

Vzajemni skladi

Vzajemni skladi so priljubljena oblika varčevanja v Sloveniji. Pri teh produktih se soočamo z vstopnimi stroški, ki lahko znašajo do 3 %, in stroški poslovanja, zlasti upravljavsko provizijo, ki znatno zmanjšuje naš donos. Pri varčevanju 100 EUR mesečno na dobo 20 let bi v skladu s 4 % povprečnim letnim donosom, ob upoštevanju 2 % vstopnih stroškov in 2,5 % stroškov poslovanja, za stroške plačali skoraj 10.000 EUR. Poleg tega je naše izplačilo lahko obremenjeno še z izstopnimi stroški in davkom na kapitalski dobiček.

Namensko varčevanje v banki

Namensko varčevanje v banki je zelo priljubljeno med Slovenci, ki imajo na bankah skoraj 30 mrd EUR. Tukaj sicer ni stroškov varčevanja, vendar obresti skoraj ni, če želimo, da so sredstva likvidna. Obrestne mere se gibljejo med 0,01 % do 0,1 % letno, kar pomeni, da za 1.000 EUR ne dobimo niti dvoštevilčnih obresti na leto. Oportunitetni stroški so visoki, saj bi enkratno naložena sredstva leta 2004 v 20-ih letih realno izgubila kar 59 % svoje vrednosti zaradi inflacije.

Delnice in ETF skladi

Nakup delnic in ETF skladov prinaša različne stroške. Stroški lahko izvirajo iz vodenja borzno posredniškega računa in transakcijskih stroškov (provizij za nakup in prodajo). Tradicionalne borzno posredniške hiše imajo transakcijske stroške do 1 % letno, medtem ko so stroški pri digitalnih borzno posredniških hišah nižji, navajajo tudi 0 %, četudi transakcijske stroške skrivajo v t.i. razponu med nakupno in prodajno ceno. Prav tako pri tradicionalnih ponudnikih plačujemo do 0,8 % letnih stroškov vodenja računa, medtek ko so pri digitalnih ponudnikih ti spet manjši, ponekod tudi 0 %. ETF skladi prav tako računajo stroške poslovanja, predvsem upravljavsko provizijo, ki se giblje med 0,07 % do 0,40 %, kar se prišteje k stroškom borzno posredniške hiše in zmanjšuje naš donos.

Zlato

Pri nakupu zlata moramo biti pozorni na razliko med nakupno in prodajno ceno. Stroški se razlikujejo glede na količino zlata, pri čemer so višji za manjše količine (več kot 20 % za 1 g in 3 % za 1.000 g, odvisno od ponudnika). Poleg tega so prisotni tudi stroški hranjenja zlata, ki lahko znašajo do 1,2 % vrednosti zlata.

Kriptovalute

Stroški nakupa in vzdrževanja kriptovalut se lahko precej razlikujejo. Transakcijski stroški lahko znašajo od 0,5 % do 5 % od vrednosti transakcije, odvisno od platforme in načina plačila. Vzdrževanje kriptovalut prinaša stroške varnostnih ukrepov, kot so strojne denarnice ali varnostne kopije, ki so ključnega pomena za zaščito sredstev pred hekerskimi napadi. Seveda pa tudi pri kriptovalutah že poznamo sklade, tako zasebne (podobni vzajemnim) kot ETF sklade, kjer so stroški podobni zgoraj navedenim.

POSTANITE FINANČNO INFORMIRANI

Naročite se na naše finančne novice in
ostanite v stiku s priporočili našega investicijskega tima.

Ni vse zlato, kar se sveti

Ko razmišljate o varčevanju, ne pustite, da vas zavajajo blišč in obljube tržnikov, ki se predstavljajo kot svetovalci (npr. bančni svetovalec, svetovalec za investicije ipd.). Samo zato, ker je določen finančni produkt enostavno dosegljiv in ga ponujajo na vsakem vogalu, še ne pomeni, da je najboljša izbira za vaše dolgoročne cilje. Stroški varčevanja, ki so pogosto skriti v drobnem tisku, lahko tiho odžirajo vaše prihranke in zmanjšujejo donosnost vaših naložb. Ne pozabite, da ni vse zlato, kar se sveti. Vzemite si čas, raziščite vse možnosti in bodite kritični pri izbiri finančnih produktov. Le tako boste lahko zagotovili, da bodo vaši prihranki resnično delali za vas.

Samo zato, ker vam finančni produkt ponujajo na vsakem vogalu, še ne pomeni, da je najboljša izbira za vaše dolgoročne cilje.

IZRAČUNAJTE SI
STROŠKE VARČEVANJA

Vas zanima, koliko plačujete, da lahko varčujete?
Naredite izračun z našim brezplačnim e-kalkulatorjem.

IZRAČUNAJTE SI
STROŠKE VARČEVANJA

Vas zanima, koliko plačujete, da lahko varčujete?
Naredite izračun z našim brezplačnim e-kalkulatorjem.

Včasih nepričakovano dobimo nekaj denarja, ga podedujemo ali pa smo varčevali dlje časa in bi denar radi oplemenitili. Obstajajo številne rešitve in vsaka ni ustrezna za nas, a kaj, ko se običajno odpravimo po najbližji nasvet – k prijatelju, sorodniku, znancu … Ana in Mitja Vezovišek vsak mesec v radijski oddaji Svetovalnica poslušalce opozarjata na slabe prakse in jih usmerjata na pravo pot.

Oglasil se jima je tudi Jani, ki pravi: “Vem, da nisem kot večina tistih, ki vam piše ali kliče v oddajo, ampak vseeno, kdor jezika špara … Na varčevalnem računu imam približno 45 tisoč evrov, ki mi tam samo “ležijo”. Rad bi nekaj naredil s tem denarjem, da se malo namnoži za stara leta. Kam naj ga dam, da bo kupček zrasel?”

Investiranje nam lahko tudi več odnese, kot prinese

Odgovor osebnega finančnega svetovalca bi marsikoga presenetil, a dejstvo je, da je to edini pravi način, kako priti do želenega cilja. “Če imam na varčevalnem računu približno 45 tisoč evrov, moram ta denar razdeliti. Ves čas poudarjamo, koliko denarja lahko investiramo in koliko denarja moram imeti na voljo v varnostni rezervi. Ta mora znašati od tri do 12-kratnik naših povprečnih mesečnih izdatkov. Če naša družina porabi 1000 eur na mesec, potem moramo biti to od 3 do 12 tisoč evrov. Varčevalni račun je idealno mesto za varnostno rezervo,” pravi Mitja Vezovišek.

Ob tem poudarja, da nekaterim takšna količina denarja na računu predstavlja tudi težavo, naredijo si varnostno rezervo, ki je ne morejo “gledati”. To pomeni, da jo enostavno morajo zapraviti. “Da do tega ne bi prišlo po nepotrebnem, denar lahko naložite v denarni vzajemni sklad, ki je alternativa varčevalnemu računu. Zakaj? Ker boste potrebovali nekaj dni, da dobite denar nazaj na svoj račun.”

Če se vrnemo nazaj k izzivu, ki nam ga je posredoval Jani, pa osebni finančni svetovalec pravi: “Ko bo ustvaril ustrezno varnostno rezervo, mora za preostali znesek narediti investicijski načrt. Pri tem je pomembno, da ve, kaj želi, koliko časa ima na voljo, koliko tveganja je pripravljen sprejeti in kakšne so dosedanje izkušnje.” Pri tem je pomembna tudi njegova starost, sploh, če želi varčevati za dolgoročne cilje.

Investiranje danes pa nam lahko kaj hitro več odnese, kot prinese. Danes smo namreč v okolju, ko je netvegana obrestna mera, to je obrestna mera, ki nam jo da banka za depozit, zelo nizka. Znaša 0,5 % ob vezavi denarja za eno leto. Na drugi strani pa imamo inflacijo, ki znaša približno 2 %, kar pomeni, ob enoletni vezavi in 0,5 % obrestni meri ter 2 % inflaciji, izgubo v višini 1,5 %, opozarja Mitja Vezovišek ter dodaja, da smo v tem okolju tako prisiljeni tvegati, če želimo ohraniti vrednost denarja, da bomo tudi čez eno leto lahko kupili enako količino kruha, kot danes.

Kam naj torej naložimo denar?

“Ni preprostega odgovora. Ugotoviti moramo, koliko tveganja smo pripravljeni sprejeti. Če je to denar, ki ga potrebujemo čez 2 leti za nakup stanovanja, potem ga vseeno imejmo na banki in recimo, da bomo rajši nič tvegali in malce izgubili, a se bomo ubranili velikih potencialnih izgub, a tudi donosa. Če pa smo pripravljeni tvegati, pa se moramo vprašati, koliko smo pripravljeni tvegati. Za takšno količino denarja obstaja ogromno produktov, ki bi jih lahko predlagali, a brez načrta nobenega.”

Ob tem Mitja Vezovišek opozarja, da je žalostno to, da obstaja veliko ljudi, ki z manjšimi zneski, kot je 15 tisoč evrov pridejo do posameznih ponudnikov in jih ti prepričajo, da je treba vložiti denar prav v njihov produkt, ne glede na to, ali je za stranko primeren ali ne. Gre za prodajalce finančnih storitev, za katere ni nujno, da bodo delali v našo korist.

Torej, za svoj denar moramo narediti investicijski načrt, če ne želimo biti na strani izgube, ampak le-tega ustrezno oplemenititi. 

Vsak starš se slej ko prej sreča z vprašanjem, kdaj je pravi čas, da otrok dobi prvi denar, pa potem prvi bančni račun, kako ga naučiti varčevanja in seveda od kod denar sploh pride. “Pred leti sem slišala mamico, ki je sinčku povedala, da nima več denarja, ta pa ji je rekel, da naj gre po denar na bankomat. Seveda otrok ni vedel, da niti na bančnem računu nima več denarja. Pa vendar otroci morajo vedeti, kako do denarja sploh pridemo, da ga zaslužimo z delom in je običajno omejen. Z otrokom se je treba pogovarjati na preprost način. Tako, kot se pogovarjamo mi, je primerno tudi za otroke,” pravi Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

Varčujemo s Prvim na Radiu Slovenija je ob tem dodala, da je od otroka odvisno, kdaj je primeren čas za pogovor o denarju.

“Otroci so si zelo različni, nekateri dajo temu pomen, drugi pa ne. Mislim, da je ključno to, da ko otrok izkaže interes, ko nas sprašuje, je definitivno čas, da se o tem z njimi pogovorimo.”

Kdaj je čas, da otroci dobijo denar v roke in opravijo svoj prvi nakup?

“Osebno sem zagovornica tega, da je to odvisno od našega položaja. Otroci danes dobijo denar od starih staršev, zobnih mišk in podobno. Čimprej naj izkusijo dogodivščino s svojim denarjem, saj je dobro, da sami naredijo kakšno napako. To pomeni, da si kupijo nekaj nepremišljeno in kasneje obžalujejo. Ko bo otrok večji, bo tako imel v sebi izkušnjo takšne napake in zavedanje, da mora razmisliti, če si neko stvar resnično želi.«

Dejstvo je, da imamo ljudje različne finančne zmožnosti, zato sem zagovornica tega, da otroka nagradimo za posebna dela. Najina hči je stara 7 let, ampak ko so počitnice že pride pomagat v najino delovno okolje. Ko otrok pri nečem pomaga, mu daš malenkost, ni pa treba, da nekaj dobi vsakokrat, ko kaj naredi, saj tudi v življenju ni tako, da denar kar dobiš, za vsako stvar. Nekaj moraš narediti in si za to nagrajen.”

Podobno je z žepnino, za katero ni treba, da je samoumevna. Po drugi strani pa, če otroci dobivajo štipendijo, je prav, da se z njimi doma pogovorimo o tem, del katerih obveznosti bodo prevzeli sami in katere bodo prevzeli starši. Pomembno je torej, da se dogovorimo, kako bomo delovali, še dodaja Ana Vezovišek.

Kdaj otroku odpreti bančni račun?

Vprašanje, kdaj odpreti bančni račun in predvsem, kako otroku razložiti, da ima nekje denar, čeprav ga ne vidi, v resnici ni tako zapleteno. “Razložiti se da … Prav je, da gremo z otrokom skupaj na banko odpreti račun, obstajajo avtomati z vpogledom, kjer otrok vidi denar na svojem računu. Naredimo lahko tudi lepo povezavo z bankomatom, otrok vidi, da je po dvigu manj denarja na računu,” dodaja Ana Vezovišek. Kdaj s tem začeti, pa je spet odvisno od starosti otroka in koliko je za to dovzeten. Enim je vseeno, drugim pa je to lahko zelo zanimivo.

Predvsem pa je otrokom treba dati vedeti, da miselnost, da moramo vse, kar dobimo porabiti, ni prava. “Ključno je, da smo mi vzor in to pogosto pozabljamo. Nič nam ne pomaga, če učimo otroke, kako ravnati z denarjem, kako imeti nadzor, kako ga lahko izgubimo, če otroci pri nas samih v denarnici vidijo 8 kartic. Otroci si lahko samo mislijo: kaj mi govoriš, če ti delaš drugače. Mi sami jih z vzorom torej lahko največ naučimo.” 

Stranke se na nas obračajo s številnimi vprašanji, nanje pa odgovarjamo tudi v različnih medijih. Eden od medijev v katerih na konkretna vprašanja o investiranju, varčevanju ter drugih finančnih področjih, odgovarja Mitja Vezovišek, je tudi portal Mojaleta.si.

Vprašanje, ki ga je upravljavec osebnega premoženja prejel pred kratkim se glasi: “Pri Zavarovalnici Triglav imam kapitalizirano življenjsko zavarovanje. Od sklenitve je preteklo že preko 10 let, zato vem, da ob izplačilu, davka ne plačam, imam pa določene izstopne stroške. Kaj mi svetujete – da počakam še nekaj let do izteka zavarovanja ali da se odločim za predujem 80 %? Premoženje je sicer naloženo v skladih, ki trenutno nista med najboljšimi: Triglav rastoči trgi in Triglav High Yield bond. Najbrž bo premoženja še manj, če v naslednjih letih pride spet do krize … Hvala za nasvet.”

Večini tovrstnih produktov se je najbolje izogniti

office-3295556_640Naložbena življenjska zavarovanja, kot ga imate vi, so kombinacija zavarovanja in varčevanja, ki so praviloma obremenjena z visokimi stroški, ki močno vplivajo na rezultat varčevanja. To je glavni razlog zakaj se je večini tovrstnih produktov najbolje izogniti, in vaš ni izjema. Glavna težava niso vzajemni skladi, ki jih imate izbrane v sklopu tega produkta, temveč produkt sam. Ena izmed neprijetnih značilnosti vašega produkta je namreč tudi ta, da NE morete do vseh sredstev, ki jih imate na polici. In to tudi po 10-ih letih varčevanja ne! Zato vam ponujajo 80 % predujem …” opozarja Mitja Vezovišek in ob tem dodaja, da rešitev ni enostavna.  

Kot pravi, mora stranka vedeti, da ji zavarovalnica vseskozi obračunava določene stroške in to ne glede na dejstvo, da premij ne vplačuje več. “Nekateri stroški so fiksni, kar pomeni, da če vzamete predujem in zmanjšate vrednost police, bodo ti stroški v odstotku od vrednosti premoženja močno narasli. Drugič ne drži povsem, da so izbrani skladi slabi. Hitro rastoča podjetja je sklad, ki investira v majhna podjetja v ZDA, katerih delnice so v zadnjih nekaj letih močno zrasle. Konec leta 2018 smo sicer videli korekcijo, a v letošnjem letu se vrednosti ponovno približujejo vrhovom. Nihče ne ve, kaj bo jutri, zato je težko predvideti ali bomo imeli več ali manj,” dodaja strokovnjak s področja osebnih financ.

Tukaj pa je še tretja točka – odločitev glede predujema ali čakanja. “To je odvisno od vaših ciljev, drugih naložb in možnosti, skratka od načrta, ki ga imate ter celotnega naložbenega portfelja. Če načrta nimate in ne spremljate vašega portfelja, potem pa je prvi korak ta, da ga izdelate. Le na podlagi izdelanega načrta je moč sprejeti pravo odločitev. Menjava posameznega produkta je namreč podobno, kot bi na avtu zamenjali eno gumo, ostalih treh pa ne bi niti pogledali,” še opozarja Mitja Vezovišek.

Več o tem, kako izdelati osebni finančni načrt, si lahko preberete tudi v njegovi knjigi TUKAJ

Pri dostopu do naših prihrankov bi morali biti ljudje še posebej previdni. V praksi namreč pogosto slišimo, da je ljudem s strani zavarovalnih agentov obljubljeno in ustno zagotovljeno marsikaj, kar ni v skladu s pisno dokumentacijo, ki je v kasneje sklenjena. “Ali pa obljubljeno velja zgolj ob določenih strogih pogojih, za kar bi potem lahko praktično rekli, da ne velja,” opozarja Petra Bokal, osebna finančna svetovalka in soavtorica knjige Hudič je v drobnem tisku.

Dejstvo, da predčasen dostop do prihrankov ni vselej možen in ja, res ni poceni, je eno izmed sedmih zamolčanih, ki jih skoraj zagotovo srečamo pri izbiri naložbenega zavarovanja. Poglejmo si nekaj številk, konkretneje število pretečenih let od sklenitve police, ko lahko zahtevate odkup:  

tabela1_zavarovanja

*Strogi pogoji

Odkup pomeni, da dvignemo vso premoženje, ki se je do dneva odkupa oplemenitilo na naši zavarovalni polici, polico pa se razdre, torej zavarovalnica nima več obveznosti do zavarovanca.

Včasih odkup možen že po šestih mesecih, ampak …

“Pri določenih zavarovalnicah je odkup možen že po šestih mesecih, pri glavnini pa po dveh oziroma treh letih od sklenitve police,” pravi Petra Bokal in dodaja, da je temu tako zato, ker v prvih dveh letih poravnamo predvsem stroške sklepanja, zato se zgolj majhen del vplačanih sredstev plemeniti. “Zavarovalnica Triglav in Sava ob tem postavljata zelo stroge pogoje v kakšnih primerih lahko zavarovanec zahteva odkup (izselitev iz države, smrt upravičenca ali ožjega družinskega člana, 100 % trajna invalidnost ali izguba poslovne sposobnosti ali težje bolezni, nepretrgana brezposelnost daljša od treh mesecev).”

Osebni finančni svetovalci se pri svojem delu pogosto srečujejo z naložbenimi življenjskimi zavarovanji v naložbenih portfeljih. Slovenci radi varčujejo v tem finančnem produktu, četudi ni utemeljenega razloga za to.

“Glavni razlog, ki ga navajajo, ko jih vprašamo zakaj so se odločili ravno za to obliko varčevanja (in ne za bančno varčevanje, varčevanje v pokojninskih, investicijskih skladih ali drugo rešitev), je davčni ščit – ko po desetih letih od sklenitve ni potrebno plačati nobenega davka pri izplačilu,” pravita osebna finančna svetovalca Mitja Vezovišek in Petra Bokal.

Pomemben razlog, zakaj je temu tako, je tudi to, da so ti prihranki varni pred daljnosežnim očesom Centra za socialno delo, ko se presoja o višini socialnih transferjev pri vrtcu, štipendijah in drugih pravicah.

Visoki stroški, omejitve …

VP_knjiga_FINA“Na drugi strani svetovalci vseskozi ugotavljamo kako visoke stroške ima večina naložbenih zavarovanj in kakšne omejitve postavljajo zavarovalnice v splošnih pogojih, ki jih ne prebere nihče,” opozarjata avtorja najnovejše e-knjige Hudič je v drobnem tisku.

Nova zakonodaja naj bi sicer uvedla dodatne, bolj kot ne enotne informativne liste za stranke z namenom večje transparentnosti stroškov in lažje primerjave med produkti, a v praksi se dogaja marsikaj.

Petra Bokal, osebna finančna svetovalka, sicer pa magistrica ekonomije se je tako odpravila na teren. Dobila je zanimiv izziv in pet delovnih dni kasneje nam je začela razkrivati sedem zamolčanih dejstev pri izbiri naložbenega zavarovanja. Vse to v letu 2018 in kljub novi zakonodaji!

Vsa ta dejstva in številne druge pasti smo zbrali v e-knjigi Hudič je v drobnem tisku