Če je bila še do nedavnega pokojnina samoumevna, marsikomu je še danes, pa generacije, ki jih ta šele čaka, niso na varni strani. Pokojnina kmalu ne bo več tako samoumevna, vsaj višina le-te ne. Odvisna bo od več dejavnikov in če boste svojo prihodnost prepustili “državi” in drugim dejavnikom, vas čaka vse prej kot mirna starost.

Finančno načrtovanje je danes obvezno. Če želimo ostati na varni strani, mirno spati, moramo imeti urejene osebne finance. Pa ne le na dnevni, tedenski, mesečni in letni ravni, poskrbeti moramo tudi za dolgoročno načrtovanje – našo pokojnino. Mlajši, ko smo danes, boljše je naše izhodišče.

Katere nevarnosti med drugim vplivajo na našo redno pokojnino?

babi vnukinjaMonetarna politika

Desetletje nizkih donosov je močno vplivalo na varnost vaše pokojnine, kažejo mednarodne raziskave. Negativen vpliv na višino pokojnine imajo tudi nizke obrestne mere, zato je pomembno, da se pametno odločimo za ustrezno varčevalno politiko in jo času in trendom primerno prilagajamo.

Javni dolg

Če nekdo nima, ne more dati. In če država nima dovolj denarja za pokojnine, vam le-teh ne more izplačevati oziroma jih zmanjšuje. V boju za sredstva, ki bi bila lahko namenjena pokojninam niso samo upokojenci, pač pa tudi izobraževalni sistem, infrastruktura in številna druga področja. Povečuje se dolg, zmanjšujejo pa se socialne storitve in seveda pokojnina.

Demografija

Matematika je preprosta – število delovno aktivnega prebivalstva, ki plačuje v pokojninski sistem, mora biti dovolj veliko, da podpira ljudi, ki prejemajo izplačila iz te iste vreče. Študije ugotavljajo, da se je v preteklih desetletjih to razmerje precej obrnilo, seveda ne v prid upokojencem in posledično pokojninam.

Seveda vsega tega sami ne morete aktivno spremljati, vzelo bi vam preveč časa, potrebno pa je tudi dobro poznavanje vseh teh področij. Obstajajo pa ljudje, ki to opravljajo po svoji poklicni dolžnosti. To so osebni finančni svetovalci, ki ne le, da skupaj z vami pripravijo osebni finančni načrt, pač pa tudi skrbijo za revizijo le-tega, glede na spremembe, ki se dogajajo na trgu.

Že imate osebnega finančnega svetovalca? Pa pokojninski načrt? 

Kotirajoči oziroma ETF skladi postajajo vse bolj priljubljeni tudi pri nas. Poleg kriptovalut in nepremičnin, so za resne investitorje najbolj vroča roba ta hip. Tudi Janez je prebral nasvete Buffeta, knjigo od Robbinsa, bil na delavnici Vem, da ne vem in poslušal webinar Roliha. Pa Janez sploh lahko varčuje v ETF skladih ali so ti primerni le za tiste z več denarja in znanja?

Zanimanje za ETF sklade narašča iz leta v leto. Celo tako, da njihova rast sredstev v upravljanju prehiteva večini bolj poznane vzajemne sklade. Pri nas so trenutno resda bolj vroče nepremičnine in kriptovalute, a te so morda bolj primerne za dopolnitev portfelja, medtem ko lahko z ETF skladi zgradimo odlično osnovo portfelja.

Obstaja precejšnja verjetnost, da povprečen slovenski Janez že vlaga v ETF sklade, pa tega sploh ne ve. Te namreč najdemo v portfeljih tako vzajemnih, kot tudi pokojninskih skladov. In tu se skriva prva past, saj vlagatelji v vzajemne in pokojninske sklade plačujejo dvojne stroške upravljanja, ki so pri večini že tako precej visoki. Prav upravljavski stroški, ki so običajno našim očem skriti pa so glavni uničevalec donosov povprečnega Janeza.

Ta je namreč, v zadnjih 5, 10, 20 ali 30-ih letih (merjeno na dan 31. 12. 2015), z investicijo v delniške sklade izgubil povprečno kar 3,5 odstotne točke donosa letno, kot je razvidno iz spodnje tabele. To pomeni, da je na dolgi rok komaj premagal inflacijo, pri tem pa neizmerno več tvegal, kot če bi denar vezal na banki.

Vir: DALBAR’s 22nd Annual Quantitative Analysis of Investor Behavior

Poleg stroškov so za to “kriva” tudi čustva, ki so druga past v katero se ujame večina Janezov. Čustva se v finančnem svetu kažejo kot samovoljno, neracionalno vedenje posameznikov. Po domače to pomeni, da večina izbira produkte z visokimi stroški, za povrh tega pa še prodaja naložbe, ko te padejo in kupuje, ko zrastejo. In to je ravno nasprotno temu, kar pravi eden izmed največjih investitorjev vseh časov, Warren Buffet – kupuj, ko je druge strah in prodajaj, ko so drugi pohlepni.

Kaj pa to konkretno pomeni za Janeza?

Da pri investiranju izgubi več kot 2.000 evrov letno! Da, prav ste prebrali, povprečen Slovenec izgubi dobrih 2.000 evrov letno, ker vseskozi dela iste napake. Če mislite, da to ne drži za vas, se pošteno motite. No, verjetno izgubljate še več, saj s povprečnim Slovencem mislimo na tistega, ki ima finančno premoženje v višini 19.044 evrov, kot je pokazala zadnja raziskava Allianz Global wealth report.

In zdaj seštejte vrednost vaših delnic, obveznic, vzajemnih, pokojninskih in drugih skladov, naložbenih polic, zlata, bančnih varčevanj ipd. Ja, hitro dobimo seštevek, ki je višji od 19.044 evrov.

Da to drži dnevno opažamo tudi pri naših novih strankah, ko prvič sestavimo njihov naložbeni portfelj ali pa podamo drugo mnenje na že obstoječ portfelj, za katerega je do sedaj »skrbel« drug »svetovalec«. Običajno je bil v podobi tržnika skladov, zlata ali pa zavarovalni zastopnik oziroma osebni bančnik. In če jih uspemo prepričati, da se izognejo osnovnim napakam, smo že več kot upravičili strošek svetovanja, saj na leto v povprečju v njihov žep preusmerimo več kot 2.000 evrov oz. dodatne 3,5 odstotne točke donosa. Pri portfelju v višini 300 tisoč evrov to pomeni že več kot 10.000 evrov vsako leto!

A vrnimo se nazaj k osnovnemu vprašanju. Kaj naj Janez stori potem, ko je prebral članek na internetu, najbolj prodajano knjigo, bil na delavnici oziroma pogledal webinar, vsepovsod pa govorijo o tem, da naj pozabi na drage vzajemne in varčuje v poceni ETF skladih? Pojdimo lepo po vrsti in začnimo z osnovami.

Za nadaljevanje članka vpišite podatke, na e-naslov boste prejeli povezavo, kjer si preberite, kako …
Na koncu članka najdete tudi namig, kako lahko v ETF skladih varčujete že z enim evrom na dan, brez, da bi vas “obrali” borzni posredniki.

Nepremičnine so lahko naložba, so pa tudi osnova, če govorimo o tistih, v katerih živimo. Te predstavljajo naš temelj in večina se še pred 30-im letom znajde na točki, ko si želi ustvariti svoj dom. Na vprašanje, ali je primerno, da se takoj odločijo za kredit in nakup velike nepremičnine ali pa bi bilo morda bolje, da gredo korak za korakom, je v oddaji Cent na cent odgovarjala Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun.

»Zagotovo je prava pot po korakih, na kar že dolgo opozarjamo, a je tega še vedno premalo. Kljub veliko opozorilom na kaj moramo biti pozorni, ko se prvič lotimo najema kredita, še vedno srečujem ogromno napačnih odločitev,« pravi Ana Vezovišek.

Kredit s prihodom otrok postane večje breme

Predvsem mladi se prevečkrat ne zavedajo odgovornosti, kar še posebej velja za tiste, ki še nimajo otrok. Običajno se za kredit pari odločajo preden ustvarijo družino, njihove obveznosti pa se s prihodom novih članov spremenijo, povečajo, na kar ob najemu kredita običajno ne pomislijo. Vsaj ne tako, kot bi morali. »Najbolj me presenečajo ljudje, ki bi najeli kredit z mesečno obveznostjo v višini 700 evrov, a jim do danes še ni uspelo ničesar privarčevati. Velika razlika je med tem, kaj ti misliš, da boš lahko dajal na stran in resničnostjo, ko se spustiš v dolgoročno razmerje z banko. Takrat ni vprašanja, ali boš lahko plačal ali ne. Plačati moraš.«

Nedolgo nazaj je pri eni od strank ugotovila, da bi bil kredit prevelika obremenitev, kljub temu, da je ta znesek, ki je znašal toliko kot bi bil kredit, stranka že dajala na stran. »Ko mi je povedala, da s partnerjem že danes ne živita življenja, kot bi ga želela, sem jo vprašala, če sta pripravljena še naslednjih 20 let živeti tako? Odgovor je bil jasen: NE,« iz prakse pripoveduje specialistka za financiranje in osebni proračun. Ob tem dodaja, da se zaveda, da gre pogosto za ubijanje sanj, a je bolje sanjariti še naprej, kot pa ne sanjati, ker ne veš, kako boš sploh plačal položnice.

Več privarčujemo, lažje se pogajamo

»Ljudje se prepogosto postavljamo v prevelike čevlje. Bodimo realni, začnimo z manjšimi obveznostmi, čeprav to pomeni najem. Ko počasi privarčujemo sredstva, pa rastemo, gremo v večje stanovanje, nakup,« še dodaja.

Ob tem pa ne smemo pozabiti, da imamo z več privarčevanimi sredstvi tudi več manevrskega prostora, ko se odločamo za kredit, izbiramo lokacijo stanovanja, se pogajamo za ceno nepremičnine in podobno. Prav tako nam odločitve ni treba sprejeti iz danes na jutri, saj gre za enega največjih projektov v našem življenju. Zanj si je treba vzeti čas, dobro preračunati, prav tako pa imeti ustrezno dolgo poskusno dobo. Vsaj pol leta moramo dajati na stran, saj 20 let življenja s kreditom ni kar tako.

Pa sanjska nepremičnina? Nič ni narobe, če sanjamo, le nakup naj bo realen, še opozarja strokovnjakinja. »Najpomembnejši je miren spanec, mirna vest in to, da si lahko privoščimo še kaj drugega.«

obrestna_mera

ETF ali exchange traded fund je investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi. Sestavljen je podobno kot vzajemni sklad, kar pomeni, da ima v lasti vrednostne papirje skladno z določeno naložbeno strategijo. Tri glavne razlike med ETF in vzajemnimi skladi so:

  • v ETF lahko neposredno vlagamo izključno prek trgovalnega računa, ta pa ni potreben pri vlaganju v vzajemne sklade;
  • ETF so običajno namenjeni sledenju določenega indeksa in so upravljani pasivno, vzajemni skladi so običajno upravljani aktivno, kar pomeni, da upravljavec izbira vrednostne papirje sklada;
  • ETF so namenjeni vlaganju in ne ponujajo varčevalnih načrtov, medtem ko vzajemni skladi ponujajo tako enkratne pologe kot mesečna varčevanja.

Zakaj so ETF tako priljubljeni

Vlagatelji in upravljavci premoženja naštevajo štiri glavne razloge, zakaj raje izberejo ETF namesto vzajemni sklad:

1.Nižji stroški: Upravljavska provizija za pasivno upravljane ETF sklade se giblje od 0,03 do 0,3 odstotka in je v povprečju 10-krat nižja od upravljavske provizije vzajemnih skladov. Poleg tega imajo pasivno upravljani ETF skladi tudi nižje interne stroške nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, saj s papirji ne trgujejo.

2. Hitrost izvedbe sprememb: Recimo, da se zgodi nekaj, kar močno vpliva na kapitalske trge. Če imamo sredstva v ETF skladu se lahko odzovemo takoj, ko za dogodek izvemo. Pri vzajemnih skladih pa običajno traja do pet delovnih dni, v primeru prenosa znotraj krovnega sklada pa dva dni. ETF lahko takoj prodamo ali kupimo po znani ceni. Pri vzajemnem skladu pa prodajno ali nakupno naročilo oddajamo po vnaprej neznani ceni, izvede pa se šele po vrednosti, ki velja konec naslednjega delovnega dne od oddaje naročila. Izvedba sprememb je v primeru ETF hitrejša kot pri vzajemnih skladih. To je sicer pomembno le v primeru višjih nihanj na kapitalskih trgih in večinoma za profesionalne vlagatelje oziroma njihove svetovalce. Vsaka sprememba prinaša tudi stroške, kar znižuje donosnost, zato naj bo vsaka poteza premišljena.

3. Široka ponudba: Ponudba različnih naložbenih razredov in podrazredov je pri ETF skladih večja in bolj specializirana. Recimo, da želimo investirati v delnice manjše države, kot je Vietnam ali pa v nafto. Tega z nakupi točk vzajemnega sklada ne moremo storiti, saj praktično noben ne ponuja 100-odstotne izpostavljenosti manjšim državam ali eni surovini. ETF oziroma njim podobni instrumenti (ETFS, ETI itd.) pa pokrivajo praktično vsak segment trga posamezno. Preko ETF skladov lahko investiramo v vse plemenite kovine in surovine, nepremičnine tako poslovne, kot stanovanjske pa tudi hotele, skladišča ipd., denarne instrumente in seveda vse vrste obveznic in delnic. Seveda, je tu treba poudariti, da je z izpostavljanjem nišnim naložbam, večje tudi tveganje.

4. Cenejše do zlata in nepremičnin: Plemenite kovine ali nepremičnine, ki so tako priljubljene med Slovenci, lahko kupimo v fizični obliki ali preko ETF skladov. Nakup in prodaja fizičnega zlata, srebra ali nepremičnine je povezana s stroški od vsaj štiri do 30 odstotkov, medtem ko lahko v iste naložbene razrede preko ETF skladov vložimo že s stroški okoli odstotka.

Zakaj in za koga ni pametno, da izberemo izključno ETF sklade?

ETF niso primerni za vse vlagatelje. Zaradi svojih značilnosti so najbolj primerni za vlagatelje, ki imajo na voljo zneske večje od 15 tisoč evrov in izberejo pasivni pristop vlaganja. Takšen pristop ima vse več zagovornikov, saj velika večina aktivno upravljanih skladov na srednji in dolgi rok ne uspe preseči donosnosti indeksa. Seveda, popolna pasivnost tudi ni dobra.

Najbolje je portfelj prilagajati oziroma prevetriti, če je to potrebno, dvakrat letno. Toda, zavedati se morate tudi, da z vsako prodajo ETF plačate 25-odstotni davek na dobiček ter stroške borzni hiši. Medtem, ko pri prehajanju med podskladi krovnega vzajemnega sklada ohranimo davčni ščit dolgoročnega varčevanja.

Poleg tega veliko težavo predstavlja tudi dejstvo, da so praktično vsi najboljši (to pomeni najcenejši in najbolj likvidni) ETF skladi v ZDA. To pomeni, da so nominirani v dolarjih (naša valuta pa je evro; če ne veste zakaj je to problem se spomnite kreditov v švicarskih frankih) in izplačujejo dividende. Ja, dividende niso plus, temveč minus, če si davčni rezident Slovenije. Te so namreč obdavčene z enotno 25-odstotno davčno stopnjo, ki je dokončna.

Zato je odločitev za ETF sklade bolj kompleksa in odvisna od cilja, zneska, načina investiranja in še česa. Kaj to pomeni za stroške pod črto pa prikazujemo na primeru delniških skladov v spodnji tabeli.

Primerjava vseh stroškov investiranja med delniškimi vzajemnimi in ETF indeksnimi skladi

Da, tudi mesečno lahko vlagamo

Kljub vrsti stroškov pa ni izključeno, da v ETF skladih ne moremo stroškovno učinkovito varčevati manjših zneskov. Sami ETF sicer ne ponujajo možnosti mesečnega varčevanja, a obstajajo posredne možnosti, med katerimi so nekatere tudi stroškovno učinkovite. To so:

  • Varčevanje preko zavarovalne police naložbenega življenjskega zavarovanja, saj pri nekaterih lahko izbiramo tudi ETF sklade. Žal je izbira zelo omejena, poleg tega pa ves prihranek pri stroških sklada običajno poberejo visoki stroški zavarovanja. Ker tovrstni produkti s seboj prinašajo tudi vrsto omejitev, se jim v večini na široko izogibajte, da ne boste dosegli ravno nasprotnega učinka (povišali stroške, zaklenili denarja).
  • Varčevanje preko pokojninskega zavarovanja, saj so njihovi naložbeni portfelji sestavljeni v veliki meri iz ETF skladov. Nekateri. Žal redki ponudniki ponujajo transparentne produkte z zelo nizkimi stroški zavarovanja, tako da ti največkrat predstavljajo tombolo! Da, to je prava izbira, le pri izbiri sami morate biti zelo pozorni na podrobnosti!
  • Varčevanje preko vzajemnega sklada skladov, kar združuje prednosti vzajemnih skladov in ETF, pri čemer pa moramo zopet paziti na dodatne stroške, hkrati pa je tovrstne ponudbe izjemno malo. A obstaja in je prav tako zelo dobra izbira.
  • Varčevanje preko upravljanega trgovalnega računa, kjer z borzno hišo podpišemo pogodbo o upravljanju ta pa zbere sredstva večjega števila vlagateljev in enkrat mesečno izvede skupinski nakup ETF sklada. Tudi tu moramo paziti na stroške borzne hiše, možnost sprememb in izbiro skladov, ki je običajno pičla.
  • Varčevanje preko robo svetovalcev oziroma platform, ki delujejo na podoben način kot borzne hiše, žal pa v Sloveniji še niso na voljo.

Možno je, splača se, tudi z majhnimi zneski!

Torej, zdaj veste, da je možno v ETF skladih varčevati tudi z majhnimi zneski. Prav tako veste, da včasih niti večji zneski niso dovolj, da bi bilo modro vse premoženje investirati preko ETF skladov. In veste tudi, da ne želite biti povprečni Janez, ki z investiranjem letno izgubi več kot 2.000 evrov.

Vse kar morate storiti je, da poiščete pomoč v obliki izkušenega, neodvisnega in k etiki zavezanega osebnega finančnega svetovalca. Res je, da nas ni veliko, veliko več je tistih drugih, a v naši ekipi nas je vseeno dovolj, da vsak izmed vas najde sebi primernega. Zato se že veselim, da se kmalu (spet) srečamo in v vaš portfelj oziroma mesečno varčevanje vključimo tudi ali še več ETF skladov.

Mitja Vezovišek, upravljavec osebnega premoženja

obrestna_mera

Kotirajoči oziroma ETF skladi postajajo vse bolj priljubljeni tudi pri nas. Poleg kriptovalut in nepremičnin, so za resne investitorje najbolj vroča roba ta hip. Tudi Janez je prebral nasvete Buffeta, knjigo od Robbinsa, bil na delavnici Vem, da ne vem in poslušal webinar Roliha. Pa Janez sploh lahko varčuje v ETF skladih ali so ti primerni le za tiste z več denarja in znanja?

 Zanimanje za ETF sklade narašča iz leta v leto. Celo tako, da njihova rast sredstev v upravljanju prehiteva večini bolj poznane vzajemne sklade. Pri nas so trenutno resda bolj vroče nepremičnine in kriptovalute, a te so morda bolj primerne za dopolnitev portfelja, medtem ko lahko z ETF skladi zgradimo odlično osnovo portfelja.

Obstaja precejšnja verjetnost, da povprečen slovenski Janez že vlaga v ETF sklade, pa tega sploh ne ve. Te namreč najdemo v portfeljih tako vzajemnih, kot tudi pokojninskih skladov. In tu se skriva prva past, saj vlagatelji v vzajemne in pokojninske sklade plačujejo dvojne stroške upravljanja, ki so pri večini že tako precej visoki. Prav upravljavski stroški, ki so običajno našim očem skriti pa so glavni uničevalec donosov povprečnega Janeza.

Ta je namreč, v zadnjih 5, 10, 20 ali 30-ih letih (merjeno na dan 31. 12. 2015), z investicijo v delniške sklade izgubil povprečno kar 3,5 odstotne točke donosa letno, kot je razvidno iz spodnje tabele. To pomeni, da je na dolgi rok komaj premagal inflacijo, pri tem pa neizmerno več tvegal, kot če bi denar vezal na banki.

ETF

Vir: DALBAR’s 22nd Annual Quantitative Analysis of Investor Behavior

Poleg stroškov so za to “kriva” tudi čustva, ki so druga past v katero se ujame večina Janezov. Čustva se v finančnem svetu kažejo kot samovoljno, neracionalno vedenje posameznikov. Po domače to pomeni, da večina izbira produkte z visokimi stroški, za povrh tega pa še prodaja naložbe, ko te padejo in kupuje, ko zrastejo. In to je ravno nasprotno temu, kar pravi eden izmed največjih investitorjev vseh časov, Warren Buffet – kupuj, ko je druge strah in prodajaj, ko so drugi pohlepni.

Kaj pa to konkretno pomeni za Janeza?

Da pri investiranju izgubi več kot 2.000 evrov letno! Da, prav ste prebrali, povprečen Slovenec izgubi dobrih 2.000 evrov letno, ker vseskozi dela iste napake. Če mislite, da to ne drži za vas, se pošteno motite. No, verjetno izgubljate še več, saj s povprečnim Slovencem mislimo na tistega, ki ima finančno premoženje v višini 19.044 evrov, kot je pokazala zadnja raziskava Allianz Global wealth report.

In zdaj seštejte vrednost vaših delnic, obveznic, vzajemnih, pokojninskih in drugih skladov, naložbenih polic, zlata, bančnih varčevanj ipd. Ja, hitro dobimo seštevek, ki je višji od 19.044 evrov.

Da to drži dnevno opažamo tudi pri naših novih strankah, ko prvič sestavimo njihov naložbeni portfelj ali pa podamo drugo mnenje na že obstoječ portfelj, za katerega je do sedaj »skrbel« drug »svetovalec«. Običajno je bil v podobi tržnika skladov, zlata ali pa zavarovalni zastopnik oziroma osebni bančnik. In če jih uspemo prepričati, da se izognejo osnovnim napakam, smo že več kot upravičili strošek svetovanja, saj na leto v povprečju v njihov žep preusmerimo več kot 2.000 evrov oz. dodatne 3,5 odstotne točke donosa. Pri portfelju v višini 300 tisoč evrov to pomeni že več kot 10.000 evrov vsako leto!

A vrnimo se nazaj k osnovnemu vprašanju. Kaj naj Janez stori potem, ko je prebral članek na internetu, najbolj prodajano knjigo, bil na delavnici oziroma pogledal webinar, vsepovsod pa govorijo o tem, da naj pozabi na drage vzajemne in varčuje v poceni ETF skladih? Pojdimo lepo po vrsti in začnimo z osnovami.

Kako vlagati v ETF sklade?

ETF ali exchange traded fund je investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi. Sestavljen je podobno kot vzajemni sklad, kar pomeni, da ima v lasti vrednostne papirje skladno z določeno naložbeno strategijo. Tri glavne razlike med ETF in vzajemnimi skladi so:

  • v ETF lahko neposredno vlagamo izključno prek trgovalnega računa, ta pa ni potreben pri vlaganju v vzajemne sklade;
  • ETF so običajno namenjeni sledenju določenega indeksa in so upravljani pasivno, vzajemni skladi so običajno upravljani aktivno, kar pomeni, da upravljavec izbira vrednostne papirje sklada;
  • ETF so namenjeni vlaganju in ne ponujajo varčevalnih načrtov, medtem ko vzajemni skladi ponujajo tako enkratne pologe kot mesečna varčevanja.

Zakaj so ETF tako priljubljeni

Vlagatelji in upravljavci premoženja naštevajo štiri glavne razloge, zakaj raje izberejo ETF namesto vzajemni sklad:

1.Nižji stroški: Upravljavska provizija za pasivno upravljane ETF sklade se giblje od 0,03 do 0,3 odstotka in je v povprečju 10-krat nižja od upravljavske provizije vzajemnih skladov. Poleg tega imajo pasivno upravljani ETF skladi tudi nižje interne stroške nakupov in prodaje vrednostnih papirjev, saj s papirji ne trgujejo.

2. Hitrost izvedbe sprememb: Recimo, da se zgodi nekaj, kar močno vpliva na kapitalske trge. Če imamo sredstva v ETF skladu se lahko odzovemo takoj, ko za dogodek izvemo. Pri vzajemnih skladih pa običajno traja do pet delovnih dni, v primeru prenosa znotraj krovnega sklada pa dva dni. ETF lahko takoj prodamo ali kupimo po znani ceni. Pri vzajemnem skladu pa prodajno ali nakupno naročilo oddajamo po vnaprej neznani ceni, izvede pa se šele po vrednosti, ki velja konec naslednjega delovnega dne od oddaje naročila. Izvedba sprememb je v primeru ETF hitrejša kot pri vzajemnih skladih. To je sicer pomembno le v primeru višjih nihanj na kapitalskih trgih in večinoma za profesionalne vlagatelje oziroma njihove svetovalce. Vsaka sprememba prinaša tudi stroške, kar znižuje donosnost, zato naj bo vsaka poteza premišljena.

3. Široka ponudba: Ponudba različnih naložbenih razredov in podrazredov je pri ETF skladih večja in bolj specializirana. Recimo, da želimo investirati v delnice manjše države, kot je Vietnam ali pa v nafto. Tega z nakupi točk vzajemnega sklada ne moremo storiti, saj praktično noben ne ponuja 100-odstotne izpostavljenosti manjšim državam ali eni surovini. ETF oziroma njim podobni instrumenti (ETFS, ETI itd.) pa pokrivajo praktično vsak segment trga posamezno. Preko ETF skladov lahko investiramo v vse plemenite kovine in surovine, nepremičnine tako poslovne, kot stanovanjske pa tudi hotele, skladišča ipd., denarne instrumente in seveda vse vrste obveznic in delnic. Seveda, je tu treba poudariti, da je z izpostavljanjem nišnim naložbam, večje tudi tveganje.

4. Cenejše do zlata in nepremičnin: Plemenite kovine ali nepremičnine, ki so tako priljubljene med Slovenci, lahko kupimo v fizični obliki ali preko ETF skladov. Nakup in prodaja fizičnega zlata, srebra ali nepremičnine je povezana s stroški od vsaj štiri do 30 odstotkov, medtem ko lahko v iste naložbene razrede preko ETF skladov vložimo že s stroški okoli odstotka.

Zakaj in za koga ni pametno, da izberemo izključno ETF sklade?

ETF niso primerni za vse vlagatelje. Zaradi svojih značilnosti so najbolj primerni za vlagatelje, ki imajo na voljo zneske večje od 15 tisoč evrov in izberejo pasivni pristop vlaganja. Takšen pristop ima vse več zagovornikov, saj velika večina aktivno upravljanih skladov na srednji in dolgi rok ne uspe preseči donosnosti indeksa. Seveda, popolna pasivnost tudi ni dobra.

Najbolje je portfelj prilagajati oziroma prevetriti, če je to potrebno, dvakrat letno. Toda, zavedati se morate tudi, da z vsako prodajo ETF plačate 25-odstotni davek na dobiček ter stroške borzni hiši. Medtem, ko pri prehajanju med podskladi krovnega vzajemnega sklada ohranimo davčni ščit dolgoročnega varčevanja.

Poleg tega veliko težavo predstavlja tudi dejstvo, da so praktično vsi najboljši (to pomeni najcenejši in najbolj likvidni) ETF skladi v ZDA. To pomeni, da so nominirani v dolarjih (naša valuta pa je evro; če ne veste zakaj je to problem se spomnite kreditov v švicarskih frankih) in izplačujejo dividende. Ja, dividende niso plus, temveč minus, če si davčni rezident Slovenije. Te so namreč obdavčene z enotno 25-odstotno davčno stopnjo, ki je dokončna.

Zato je odločitev za ETF sklade bolj kompleksa in odvisna od cilja, zneska, načina investiranja in še česa. Kaj to pomeni za stroške pod črto pa prikazujemo na primeru delniških skladov v spodnji tabeli.

Primerjava vseh stroškov investiranja med delniškimi vzajemnimi in ETF indeksnimi skladi

tabela etf

Da, tudi mesečno lahko vlagamo

Kljub vrsti stroškov pa ni izključeno, da v ETF skladih ne moremo stroškovno učinkovito varčevati manjših zneskov. Sami ETF sicer ne ponujajo možnosti mesečnega varčevanja, a obstajajo posredne možnosti, med katerimi so nekatere tudi stroškovno učinkovite. To so:

  • Varčevanje preko zavarovalne police naložbenega življenjskega zavarovanja, saj pri nekaterih lahko izbiramo tudi ETF sklade. Žal je izbira zelo omejena, poleg tega pa ves prihranek pri stroških sklada običajno poberejo visoki stroški zavarovanja. Ker tovrstni produkti s seboj prinašajo tudi vrsto omejitev, se jim v večini na široko izogibajte, da ne boste dosegli ravno nasprotnega učinka (povišali stroške, zaklenili denarja).
  • Varčevanje preko pokojninskega zavarovanja, saj so njihovi naložbeni portfelji sestavljeni v veliki meri iz ETF skladov. Nekateri. Žal redki ponudniki ponujajo transparentne produkte z zelo nizkimi stroški zavarovanja, tako da ti največkrat predstavljajo tombolo! Da, to je prava izbira, le pri izbiri sami morate biti zelo pozorni na podrobnosti!
  • Varčevanje preko vzajemnega sklada skladov, kar združuje prednosti vzajemnih skladov in ETF, pri čemer pa moramo zopet paziti na dodatne stroške, hkrati pa je tovrstne ponudbe izjemno malo. A obstaja in je prav tako zelo dobra izbira.
  • Varčevanje preko upravljanega trgovalnega računa, kjer z borzno hišo podpišemo pogodbo o upravljanju ta pa zbere sredstva večjega števila vlagateljev in enkrat mesečno izvede skupinski nakup ETF sklada. Tudi tu moramo paziti na stroške borzne hiše, možnost sprememb in izbiro skladov, ki je običajno pičla.
  • Varčevanje preko robo svetovalcev oziroma platform, ki delujejo na podoben način kot borzne hiše, žal pa v Sloveniji še niso na voljo.

Možno je, splača se, tudi z majhnimi zneski!

Torej, zdaj veste, da je možno v ETF skladih varčevati tudi z majhnimi zneski. Prav tako veste, da včasih niti večji zneski niso dovolj, da bi bilo modro vse premoženje investirati preko ETF skladov. In veste tudi, da ne želite biti povprečni Janez, ki z investiranjem letno izgubi več kot 2.000 evrov.

Vse kar morate storiti je, da poiščete pomoč v obliki izkušenega, neodvisnega in k etiki zavezanega osebnega finančnega svetovalca. Res je, da nas ni veliko, veliko več je tistih drugih, a v naši ekipi nas je vseeno dovolj, da vsak izmed vas najde sebi primernega. Zato se že veselim, da se kmalu (spet) srečamo in v vaš portfelj oziroma mesečno varčevanje vključimo tudi ali še več ETF skladov.

Mitja Vezovišek, upravljavec osebnega premoženja

Plačati najprej sebi, pomeni, da je prva položnica, ki jo plačamo, namenjena za našo varno prihodnost. Z njo najprej kreiramo varnostno rezervo. Torej rezervo, ki nam bo služila za zaščito pred izrednimi nepredvidenimi dogodki. Ko si rezervo ustvarimo, pa je ta položnica namenjena za dolgoročne cilje.

Kakšen je znesek za dolgoročne cilje?

Navadno raje govorimo o odstotku, ki znaša 10 % naših prihodkov. Pomembno je, da ne glede na višino naših dohodkov, ta odstotek ohranimo enak. Četudi začnemo najprej s študentskim delom ali drugo obliko občasnega dela, je pomembno, da se tega recepta držimo in resnično prvih 10 % dajemo na stran.

oplemenititi-prihrankeVerjeli ali ne, ampak leta so tista, ki delajo čudeže in marsikomu, ki je danes star 50 let ali več, je žal, da tega recepta ni poznal že prej in da ni poskrbel za svojo prihodnost. 10 % lahko vedno damo na stran, kadar imamo prihodke. Kadar jih nimamo, pa tega res ne moremo narediti.

Poglejmo si na konkretnem primeru, kako bi morali ravnati ob prvih prihodkih …

Recimo, da začnemo prvi denar služiti kot študentje in da so naši prihodki 300 evrov. V tem primeru moramo vsak mesec 30 evrov dati na stran. Potem sledi prva zaposlitev in z njo prva plača. Recimo, da bi bila ta začetniška in bi tako skupaj z vsemi dodatki prejeli 700 evrov. V tem primeru bi morali naše varčevanje povečati s 30 na 70 evrov. Sprva navadno na varčevalni račun za rezervo, potem, ko pa je ta ‘vreča’ polna, pa znesek preusmerimo za druge, bolj oddaljene cilje, kot so pokojnina, nakup avtomobila, šolanje otrok itd.

Kaj se zgodi, ko napredujemo ali dobimo nagrado?

Ko med svojo kariero napredujemo (navadno bi moralo biti tako in tudi mi bi morali stremeti k temu) in dobimo višjo plačo, je pomembno, da ta odstotek ohranimo. Recimo, da bi naši prihodki v nekem obdobju znašali 1.500 evrov. V tem primeru bi morali dajati na stran 150 evrov itn. Zakaj je tako? Ker se bomo sicer zelo hitro navadili na več in te razlike čez mesec ali dva sploh ne bomo več občutili.

Vas zanima, kako ravnati v primeru morebitnega izplačila nagrad, še posebej tistih, ki jih prejmemo enkrat ali dvakrat letno? V tem primeru bi morali kar 90 % nagrade dati na stran in le 10 % nameniti sebi (tokrat pa res sebi) in se nagraditi. Zakaj le 10 %? Enostavno zato, ker ne vemo, ali bo ta nagrada prišla tudi drugo leto in ker se lahko še bolj razvadimo.

Za recept plačajmo najprej sebi, bi lahko rekli, da je zimzelen, saj bi ga resnično moral upoštevati vsak, ki ima prihodke, in to ne glede na starost. Če do danes še nikoli niste plačali najprej sebi, je zdaj skrajni čas, da to spremenite. Ne smete čakati na prvi ponedeljek ali na naslednjo plačo. Saj veste, da tisti pravi ponedeljek potem nikoli ne pride in da tudi ob naslednji plači ni nič drugače. Vedno nas nekaj preseneti in nas tudi bo.

Ja, življenje je nepredvidljivo in zato je zelo pomembno, da se nanj pripravimo. Tudi finančno.

Ana Vezovišek, specialistka za financiranje in osebni proračun  

Starši si želijo najboljše za svojega otroka. Ko bo odrasel, bi mu radi dali popotnico s katero bo oplemenitil svoje življenje, tudi v obliki denarja. Odgovor na vprašanje zakaj je dobro, da se starši odločijo za varčevanje za svojega otroka, je torej jasen. Denar bo otroku prišel prav, morda za študij, nakup prvega avtomobila, pologa za nakup stanovanja ob osamosvojitvi ali karkoli drugega, kar bo v trenutku njegove odraslosti potrebno.

Seveda pa je najtežje začeti. Osebno finančno svetovalko Natašo Kozlevčar smo povprašali, kdaj je dobro, da se starši odločijo za varčevanje za svojega otroka. »Starši naj se odločijo za varčevanje za otroka po tem, ko so poskrbeli najprej za svojo prihodnost. Šele, ko je ta temelj postavljen, pričnemo tudi z varčevanjem za otroke. Pri tem je pomembno, da se odločimo za kakšen namen varčujemo, saj nam odgovor na to reši vprašanje, kdaj bomo sredstva potrebovali in koliko sredstev želimo do takrat zbrati. Seveda govorimo o realnih zneskih, zato pri izračunu upoštevamo višino povprečne inflacije.«

Eden za izobraževanje, drugi finančno samostojnost

Starši imajo hitro lahko številne ideje, kako pomagati otrokom do njihove lepše prihodnosti. Tako se je Urban odločil, da bo skozi dobo odraščanja vlagal v izobraževanje svojih treh otrok. Velikokrat smo že ponovili, da je znanje najdonosnejša investicija. Miha, pa bo svojima sinovoma z varčevanjem pomagal hitreje do finančne samostojnosti.

»Če gre za varčevanje za otrokov študij, ker želimo za svojega otroka čim več najboljšega znanja, bi to pomenilo, da imamo z rojstvom otroka 18 do 19 let časa. Ko pa govorimo o varčevanju ob osamosvojitvi, pa je to danes običajno od 24 do 28 let,« dodaja osebna finančna svetovalka.Seveda ni treba, da ste pri tem sami. Zelo pogosto bi se projektu »otrokova prihodnost« radi pridružili tudi drugi družinski člani. »Sami svetujemo, da k varčevanju za otroke vključite tudi stare starše. Pogosto se namreč zgodi, da želijo vnukom nekaj dati, a ne vedo, kako se tega lotiti. Če se boste lotili skupaj, bo cilj mnogo lažje dosežen in vsi boste mnogo bolj zadovoljni, kot če se sredstva po nepotrebnem trošijo na stvari, ki vam v resnici niso pomembne,« svetuje Nataša Kozlevčar.

Če ste prejemnik socialnih transferjev …

Seveda pa vsako varčevanje ni pravo, zato smo jo povprašali na kaj moramo biti pozorni, ko se odločamo za varčevanje za otroka. »Dobro je, da ste pozorni na dve stvari: če ste prejemnik socialnih transferjev, je potrebno preveriti ali bo varčevanje kakorkoli vplivalo na višino le-teh. In drugič, če je lastnik varčevanja otrok, ne boste mogli do sredstev brez dokazil, da jih boste porabili prav zanj. Zato predlagamo, da ste lastniki vi in da iz te enačbe izločite Center za socialno delo. Vi ste tisti, ki ste se odločili varčevati za otroka, zato je naše mnenje, da ni potrebe po dodatnem nadzoru, kako in kaj bodo ta sredstva uporabljena.«

Kako pa boste vi poskrbeli za prihodnost vaših otrok? Morda vam do rešitve lahko pomagamo prav mi. Pišite nam na info@vezovisek.si.

Meseci po tistem, ko diplomiramo znajo biti precej kaotični. Iščemo prvo službo, čakamo prvo plačo, razmišljamo o osamosvojitvi. Privajamo se na nov način življenja, poskušamo ohraniti stik z dosedanjimi prijatelji. Poleg vsega tega se nam poveča še finančna odgovornost.

Ob novem načinu življenja, ko begamo iz situacije v situacijo, lahko kaj hitro razvijemo slabe finančne navade, ki jih je težko izkoreniniti. In slabe finančne navade nam lahko dolgoročno zelo škodijo in onemogočijo gradnjo zdrave finančne prihodnosti. Pri Business Insiderju so razkrili tri najpogostejše in največje napake svežih diplomantov, ki se jim lahko izognete.

Povečevanje limita na kreditni kartici

Pogosto je razlog, za povečevanje limita na bančnem računu ali kreditni kartici v času študija, želja slediti vrstnikom pri vzdrževanju življenjskega stila, čeprav njihovi zaslužki ne dosegajo enake višine. Bodite torej previdni z uporabo kreditnih kartici in limita že v času študija, vsekakor pa naj ne bo prvi korak, ki ga boste naredili po diplomi, povečevanje dolga.

Ko se zaposlimo se nam namreč odprejo številne možnosti, med drugim tudi možnost povečanja tega dolga. Kreditne kartice, predvsem pa limit že tako niso najboljša rešitev, sploh na začetku vaše poklicne poti, saj vam lahko povzročijo dolgoročne posledice in finančni dolg iz katerega boste težko izstopili. Saj veste, prav limit je najdražja oblika financiranja. Ne gre le za to, da smo tako lahko ves čas v minusu, ampak to vpliva tudi na našo kreditni sposobnost v primeru večje investicije pri kateri bi si pomagali s kreditom. Sploh, če pri odplačevanju dolga nismo dosledni.

Pokojnina? Pa kaj še!

To je zagotovo zadnja stvar na katero pomisli sveži diplomant na svoj prvi delovni dan. Takrat so bolj v ospredju stvari kot je: kdaj se bom odselil od staršev, kdaj in kam bom šel na počitnice in podobno. Varčevanje za pokojnino pač ni tako privlačno kot vse ostale »nujne« stvari na novi poti.

A zamislite si, da že takoj pri prvi plači sklenete vaše varčevanje za pokojnino. Ne glede na višino sredstev, teh odslej ne boste več pogrešali, saj bodo avtomatično odtekala iz vašega računa, še preden boste imeli možnost razmišljati o tem, za kaj bi jih zapravili. Nesmiselno zapravili.

Še več, pri nekaterih delodajalcih se lahko dogovorite, da vam tovrstno pokojninsko varčevanje avtomatično nakazujejo še preden plača pride na vaš račun. Če nečesa ni oz. nikoli ni bilo, ne morete pogrešati.

Verjemi, da si boste zelo hvaležni, ko bo čas, da ta denar začne izboljševati vašo kvaliteto življenja takrat, ko boste to potrebovali. Četudi bo šlo samo za nekaj odstotkov, še vedno boljše to kot nič.

Brez načrta, kako odplačati dolgove

So vam iz študentskih let ostali dolgovi? Morda ste vzeli kredit za izredni študij, za sprotne stroške ali pa ste si privoščili avto, potovanja … Skratka, dolgovi, ki so ostali z vami tudi po diplomi. Poplačilo dolgov je neizogibno, zato je prav, da se načrtovanja lotite takoj. Ne glede na odplačilno dobo, brez dobrega načrta ali brez zadetka na loteriji, se ga boste bolj težko znebili. Sploh, če imate slabe finančne navade, ki vam bodo dolg lahko še poglobile.

Kako se najlažje znebiti dolga? Vključite obroke s katerim ga boste odplačali v mesečne stroške. Ko bodo enkrat tam, jih boste, skupaj z ostalimi, redno odplačevali in s časoma zmanjšali oziroma poplačali. Več o tem, kako se lotiti varčevanja si lahko preberete tudi v knjigi Osebni finančni načrt.

Biti študent je zabavno, a tudi odgovorno. Te odgovornosti se je treba naučiti tudi pri ravnanju z denarjem. Če jo boste osvojili dovolj zgodaj, si boste hvaležni vse življenje.