Od nenadne odločitve švicarske centralne banke, da opusti umetno vzdrževanje tečaja švicarskega franka je vprašanje za milijon frankov: konvertirati ali ne? Morda poplačati kredit?
Da bomo takoj zelo jasni – tega nihče ne ve! A ker se vseeno morate odločiti takoj, vam v nadaljevanju razkrivamo tri ključne faktorje.
Danes vsi vedo, da:
- je zadolževanje v drugi valuti, kot je tista v kateri prejemate plačo, tvegano;
- so spremembe na finančnih trgih možne tudi ali predvsem takrat, ko jih ne pričakujemo;
- prodajalca, kar bančniki so (zapomnite si, da je banka = trgovina), ne smemo nikoli enačiti s svetovalcem (teh na banki obupno primanjkuje), kar pomeni, da na banko več ne hodim sam, temveč šele po posvetu s svetovalcem.
Na banko več ne hodim sam!
Česar še vedno večina ne dojame pa je:
- da se zadolževati ni priporočljivo, sploh pa ne, če pri tem sprejemamo še dodatna tveganja, kot je npr. valutno;
- da obstajajo dobri in slabi dolgovi, pri čemer med dobre sodi le investicija, ki nam bo prinesla več, kot nas bo kredit stal ter (pogojno, glej naslednjo alinejo) nakup lastne nepremičnine;
- da najemnina ni stran vržen denar in je na dolgi rok cenejša od kredita (za nejeverne Tomaže – to učijo celo na Ekonomski fakulteti).
Ampak po toči zvoniti je prepozno, bodo rekli vsi, ki so se že zadolžili. Kateri so torej tisti trije ključni faktorji, ki jih je potrebno upoštevati pri odločitvi o konverziji kredita iz švicarskih frankov v evre? In ali lahko računate na pomoč bank ali države?
Faktor 1 = Ročnost kredita in gibanje tečaja
Analitiki si ne upajo napovedati gibanja tečaja, a ob začetku tiskanja denarja, ki ga je napovedal guverner evropske centralne banke ter ponovnem “problemu” z imenom Grčija, je smer, vsaj na kratek rok, očitna. Na kratek rok lahko pričakujemo nadaljnjo krepitev švicarskega franka, kar pomeni še večjo izgubo. A gibanje verjetno ne bo izrazito, saj se je tečaj, po šoku, stabiliziral pri vrednosti malo pod 1.
Gibanje tečaja švicarskega franka od leta 1999 – graf lahko najdete na spletni strani ECB.
A naj poudarimo, da tega pravzaprav nihče ne ve. Če imate torej do konca odplačevanja kredita še več let, se lahko vmes zgodi tudi obrat. Evropi uspe, zgodi se “kaj pa vemo kaj” in tečaj se obrne.
Faktor 2 = Proračun in premoženje
Če obrok kredita predstavlja pomemben delež v vašem družinskem proračunu, drugega premoženja, razen bivalne nepremičnine, pa nimate, potem si tveganja ne morete privoščiti. Enako velja za podjetja. In če imate kredit v tuji valuti ste tveganju močno izpostavljeni. Odločitev je tu na dlani. Če pa imate na drugi strani naložben portfelj večji od zneska kredita in ta vsebuje npr. delnice, ste v popolnoma drugačni situaciji. Pravzaprav niste nič izgubili, saj so delnice v zadnjih dneh precej porasle. Še več, v zadnjih nekaj letih ste verjetno dosegli višji donos, kot je izguba zaradi tečajnih nihanj.
Faktor 3 = Vaš naložbeni profil in mir v hiši
Ja, tudi pri najemanju kreditov je pomemben vaš naložbeni profil. Kako dobro spite, če delnice ali valute zanihajo? Koliko tveganja ste pripravljeni prevzeti? Če sicer raje posegate po varnih ali celo garantiranih naložbah, potem je odločitev tudi tu jasna. Tveganja ne prevzemajte. Če pa ste bolj nagnjeni k tveganim naložbam, potem pa lahko tudi kredit v tuji valuti vidite na takšen način. Seveda pa je najbolj pomemben mir v hiši. Če se ne želite več igrati z ognjem ali s slabo voljo partnerja, potem prekinite špekulacijo. Lahko pa poizkusite najti tudi izveden finančni inštrument – opcijo, s katero se zaščitite v primeru nadaljevanja upada tečaja.
Kaj torej storiti? Bodo banke ali država pomagale?
Enoznačnega odgovora ni. Kaj je za vas najbolj ugodno žal nihče ne ve. Računati na pomoč banke ali države je utopija. Morda bodo kreditojemalci skupaj, s pomočjo Zveze potrošnikov Slovenije kaj dosegli. A se bojimo, da bodo o tem odločala sodišča, kar pomeni, da nimate časa čakati na njihovo odločitev. Odločiti se, zaradi kratkoročnega trenda, morate zdaj.
Če se odločite za konverzijo vam banke ponujajo “ugodne” pogoje. Večina jih pravi, da vam ne bo obračunala stroškov, da vam ponuja nizko obrestno mero oziroma pribitek ipd. To vse drži, a še vedno vam ostanejo stroški notarja, stroški menjave valute ter višji Euribor in višji pribitek na Euribor, kot je bil na Libor. Bodite trdi pogajalci in od banke zahtevajte, da nosi del stroškov, še posebej, če ste bili zavedeni. Če ne drugega bi potrošniki lahko prisilili banke, da bi ponudile konverzijo res brez vseh, tudi teh skritih stroškov. Mokre sanje kreditojemalcev, ki bodo to v tem trenutku to tudi ostale …